LETNIK XXVIII APRIL-MAJ 1981 ŠTEVILKA 4 V prvem četrtletju 1981 so naši izvozni rezultati pod planiranimi, saj smo dosegli le 17,8% letnega plana, ali 71,2% predvidenega plana za četrtletje. Po tozdih so rezultati naslednji: Metalurgija: Grafika: Titan dioksid: Skupaj: Izvoz tozda Metalurgija je pod planom zaradi nesklenjenih poslov izvoza cinkovega prahu v ČSSR in SSSR, ki so naši glavni odjemalci tega proizvoda. V aprilu pa so bile pogodbe že sklenjene in se je že pričela odprema. Drugi vzrok je v prodaji dela izvoženih količin cinkove pločevine v okviru predelovalnega posla, kar zmanjšuje vrednost četudi količine niso bile manjše, kot v prejšnjih letih v istem obdobju. Temeljna organizacija Grafika si je zadala visok izvozni plan, kateri pa, razen poskusnih količin, v prvem tromesečju ni bil dosežen. Temeljna organizacija Titan dioksid je v celoti na predvideni dinamiki izvoza po količini in po vrednosti. V tozd Kemija izvoz v prvem četrtletju še ni stekel. Pogodbe za izvoz cinkovega belila in litopona so bile sklenjene tekom četrtletja, ker pa so kupci vezani na uvozna dovoljenja in devizne kvote, bodo lahko odpoklicali blago šele v aprilu. Enako velja tudi za kromov galun. Po doslej sklenjenih pogodbah lahko v drugem četrtletju pričakujemo bistveno večji izvoz. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je naš izvoz pretežno usmerjen na klirinško področje in vse manj na konvertibilno, kjer so cene za naše proizvode precej nižje. Vendarle pa bomo morali spremeniti naš odnos do tega, saj bo potrebno uskladiti izvoz s potrebnim oziroma željenim uvozom. Skupščina SISEOT SRS je na svoji 31. seji, 31. marca sprejela sklep o uskladitvi plana ekonomskih odnosov s tujino za leto 1981. Na osnovi tega sklepa ima Cinkarna obveznost izvoza na konvertibilno področje v višini 272.142.000 din oziroma 9.968.571 dolarjev. Ta obveznost izhaja iz planov naših tozdov, katere smo posredovali strokovni službi SISEOT v septembru 1980. Obveznosti izvoza na konvertibilno področje posameznih tozd so: Povečati izvoz Z uresničevanjem izvoznih obveznosti bo podana možnost uvoza surovin iz konvertibilnega področja v višini 651.202.000 din, pri čemer je ta uvoz pokrit z lastnimi prilivi od izvoza v višini 176.893.000 din (65% od planiranih prilivov), za razliko 474.309.000 din pa je podana možnost usmerjenega združevanja deviz, če bomo našli dovolj ponudnikov. Če primerjamo izvozno obvezo na Rab (foto Pavle Žele) Še malo in začela se bo letošnja dopustniška sezona. Veliko delavcev iz naših tozdov bo preživelo dopust na Jadranu, kjer imamo svoje dopustniške zmogljivosti, cenejše, kot so penzioni v hotelih. Naša služba in sindikat nista pravočasno poskrbela za objavo, kje bomo letos letovali, saj so imeli 751.731 dolarjev ali 10,5 % letnega plana 33.011 dolarjev ali 1,7 % letnega plana 4.010.225 dolarjev ali 25,8 % letnega plana 4.794.967 dolarjev ali 17,8 % letnega plana konvertibilno področje, ki znaša 9.968.571 dolarjev z realiziranimi prilivi v prvem četrtletju,' ki so znašali 312.895 dolarjev, vidimo, da smo izvršili obvezo le s 3,1%. Stanje pa se v drugem četrtletju ne bo bistveno popravilo, saj je bil izvoz na konvertibilno področje v prvem četrtletju, za katerega pričakujemo prilive v drugem četrtletju, majhen in znaša le 5,5% obveze. Tako lahko pričakujemo, da bomo do konca prvega polletja, računajoč na povečan izvoz v aprilu in maju, za katerega bi prilivi prispeli do konca junija, letno obvezo za izvoz na konvertibilno področje dosegli s cca 20%. To pa pomeni, da bo stanje glede uvoza še naprej zelo težko ter se bo nujno potrebno smeleje odločiti o izvozu. V našem skupnem interesu pa je, da velike skrbi okrog nakupa etaže v hiši na Krku. Upamo, da so vsi tisti, ki so upravičen: letošnjo sezono koristiti naše kapacitete v dolgi vrsti čakalcev le dobili svoje mesto. Vsem, tudi tistim, ki bodo letovali po lastnih načrtih, želimo prijeten počitek in lepo vreme. Uredništvo Morje ni več daleč v > . : ■ ■ 'Sit . ' . , Metalurgija Kemija Celje Grafika Veflon 149.867.000 din ali 5.489.634 dolarjev 41.910.000 din ali 1.535.165 dolarjev 79.000.000 din ali 2.893.772 dolarjev 1.365.000 din ali 50.000 dolarjev izvozimo čim več, saj bomo le tako lahko uvozili prepotrebne količine surovin in repromateriala iz tujega trga. Bojan Horvat c Z novo organizacijo se je tozd Vzdrževanje in energetika, ki je obsegala še proizvodne obrate galvano, obrat za predelavo gume, obrat za predelavo umetnih mas ter obrat za predelavo PTFE, razdelila na tri nove tozd: Vzdrževanje, tozd Veflon in tozd Energetika. Zlog Ve-v imenu Veflon je spomin na Vzdrževanje in energetiko, kjer je nova tozd nastala, zlog - flon pa označuje najbolj prespektivno dejavnost nove tozd - predelavo PTFE. V tozd Veflon smo vključili še eno dejavnost in sicer predelavo elementov za agresivne medije (PEAM). Tu bomo razvijali in izdelovali metalne elemente raznih ventilov, v obratu PTFE pa že razvijamo zahtevno tehnologijo oblačenja oz. zaščite teh elementov s posebnimi modifikacijami PTFE. Potrebe po tovrstnih izdelkih so na jugoslovanskem tržišču ogromne in z osvojitvijo tehnologije oblačenja se nam bodo odprle široke možnosti plasiranja teh izdelkov ne le na domačem ampak tudi na zunanjem tržišču. Nekaj pozitivnih rezultatov smo že dosegli in prepričani smo, da bomo z mnogo dobre volje, potrpežljivostjo, predvsem pa delom, dosegli tudi to. Trenutno šteje tozd Veflon 50 zaposlenih, od teh je 37 zaposlenih v neposredni proizvodnji. Za letošnje leto smo planirali 64.500.000 din realizacije, v mesecih januar in februar pa smo že dosegli 15.942.069 din. Če se ozremo na dosežene rezultate naših proizvodnih obratov v letu 1980, Ko pregledujemo plan zunanjetrgovinskega poslovanja delovne organizacije, vedno znova ugotavljamo, da moramo ustvariti čim več pogojev za ustavitev večjega uvoza in doseči 28.000.000 dolarjev izvoza. Čeprav z doseženimi rezultati v lanskem letu nismo zadovoljni, saj so kar za 10% nižji pri izvozu kot v letu 1980, moramo odpreti možnosti povečanja izvoza. Pretežni del izvoza ustvari tozd Titan Nova delovna enota Marketing je z mikro organizacijsko shemo prinesla nov način poslovanja komercialnih služb. Iz gradiva, ki ga je izdelal sodelavec Zavoda za organizacijo dela iz Ljubljane, tovariš Jazbinšek, smo povzeli informacijo iz razprave na kolegiju delovne organizacije, o relacijah znotraj te delovne enote. V osnutku predloga mezo in mikro strukture organizacije so obdelana vsa področja nalog in strukture organizacijskih enot, ki niso v neposredni odvisnosti od še nekaterih nerazčiščenih vprašanj. Že osnovni namen poenotiti komercialne akcije za učinkovito nastopanje na tržišču nas je vodil do ustanovitve DE Marketing. Izhodišče, da je potrebna čimbolj intenzivna obdelava ku- Dosežki in načrti nove tozd VEFLON smo lahko zadovoljni. V poprečju smo povečali plan glede na leto 1979 za cca 25%, dosežena realizacija pa je bila za cca 65% večja od planirane 1979. Če to izrazimo s številkami, smo v letu 1980 planirali 39.940.000 din realizacije, dosegli pa smo 58.083.329 din. Naše izdelke oziroma usluge so koristile tozd Cinkarne le v višini 28%, 72% pa ostale delovne organizacije v državi. Največ težav v preteklem letu nam je povzročalo pomanjkanje nekaterih surovin predvsem gumi folij. Proizvajalka gume Gazela Skopje nam je le-te zaradi pomanjkanja izhodnih surovin zelo neredno dobavljala. Zato smo bili prisiljeni sami uvoziti naravni kaučuk in trdi gumi prah, ki ju potrebujemo pri izdelavi gumi folij. Zaradi stabilizacije in splošnega pomanjkanja surovin vse odpadne gume sortiramo in dajemo Gazeli Skopje v ponovno predelavo. Folija, ki jo tako dobimo, je po kvaliteti enaka primarni. Prav tako zbiramo in sortiramo odpadke pri predelavi PTFE izdelkov in razvijamo tehnologijo za pridobivanje in predelavo regenerata. Odpadka PTFE namreč ni možno porabiti tako enostavno kot odpadke ostalih termoplastov. Naši proizvodni obrati so razmeroma novi, razen galvane, kjer se že Plani v zunanjetrgovinskem poslovanju dioksid. Pa vendar se izjemni status titan dioksida in barvastih metalov ocenjuje za celotno delovno organizacijo kot pomembno proizvajalko suro- Organizacija DE Marketing pcev, nas je navedla na razdelitev prodaje po programih sorodnih proizvodov, ne glede na tozd in postopek proizvodnje. Proizvodi so grupirani po namenu uporabe in so razvrščeni v tri prodajne programe. Celotno nabavo smo združili v službo priskrbe, ki zajema tudi uvoz. Posebna organizacijska enota bo izvoz. V celotno delovno enoto pa sodi komercialni del likvidature in fakturni oddelek. Poleg nove kategorije matričnega vodenja smo predvideli še novosti raziskave prodajnega in nabavnega trga, marketinški plan z analizami in politiko prodajnih cen, enoto komunici- občuti potreba po obnovitvi oz. izgradnji nove. Naprave so že močno iztrošene, prostori pa izkoriščeni do maksimuma. Galvano smo gradili v času sanacije Cinkarne, ko ni bilo na voljo denarnih sredstev, da bi si lahko omislili nov obrat z vsemi potrebnimi pomožnimi prostori. Tako galvana še danes nima lastnih sanitarij, ne primernih garderobnih prostorov, niti primerne jedilnice. Ena izmed naših prvih nalog bo izgradnja nove galvane, da zagotovimo tudi delavcem galvane primerne delovne pogoje. V načrtu imamo tudi izgradnjo nove gumirnice z večjim avtoklavom premera 4 m in dolžine 10 m, ker nam tako narekujejo razmere oziroma potrebe predvsem slovenskega trga. V obstoječe prostore sedanje gumirnice bomo preselili iz obrata PUM naprave za elektrostatično nanašanje PVDF prahu - repcoata. Ta obrat bi imel v letu 1980 mnogo večjo realizacijo, če bi imel večjo peč. Le-to pa mu bomo lahko omogočili samo s preselitvijo v večje prostore sedanje gumirnice. Polega peči obrat PUM potrebuje še napravo za regeneracijo prahu, s katero se izkoristek prahu poveča do 85%. Volje do dela nam torej ne manjka, moti nas pa dejstvo, da delitev premoženja na tri tozde ni zadovoljivo končana za našo tozd. Zaradi izredno dolgih dobavnih rokov obdelovalnih strojev bomo prvi stroj lahko dobili šele v začetku leta 1982. To bo pa občutno negativno vplivalo na realizacijo nekaterih izdelkov iz PTFE in kovin. Ivica Žerjav vin. Čeprav se tozd, ki so deficitarne in uvozno zahtevne, oskrbujejo od tozd izvoznic, s tem še ni razrešena problematika zagotovitve deviz. Primanjkljaj pri deviznem poslovanju v lanskem letu želimo v letošnjem letu pokriti z usmerjenim združevanjem v bazični kemiji. Tudi s pametno investicijsko politiko in oskrbovanjem surovin na domačem trgu bomo uspeli naš devizni položaj izboljšati. M. G. ranja s trgom ter industrijsko oblikovanje. Novost predstavlja tudi pomočnik direktorja DE Marketing za vsklajeva-nje, usmerjanje in vodenje področij ter tehnični koordinator za naloge usklajevanja vseh različnih komercialno tehničnih pospeševalcev. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Tržni razvoj programov, izdelkov Osnovni cilj, ki smo ga zasledovali pri predlaganju enote tržnega razvoja programov oziroma izdelkov z matričnim vodenjem, izvira iz potrebe po bolje organiziranem procesu razvoja tako obstoječih kot novih (še neznanih) programov in izdelkov. Število matričnih vodij bo odvisno od strategije delovne organizacije oziroma želje po obsegu in učinkovitosti razvijanja programov in izdelkov s pomočjo oblike matričnega vodenja. S timskim organiziranim delovanjem bodo v procesu razvijanja programov in izdelkov od ideje preko faz razvoja in komercializacije, za doseganje čimboljših učinkov na trgu, pa do umaknitve programa ali izdelka s trga, prevzemali odgovornost za zaupane jim programe in izdelke. S tako organiziranim interdisciplinarnim vključevanjem in usklajevanjem potrebnih enot in posameznikov, bodo prihajali do takšnih programov in izdelkov, ki bodo v čimvečji meri ustrezali potrebam trga in sposobnosti za konkurenčno borbo na domačem ali tujem trgu ter prinašali večji dohodek. Zaradi izredne pomembnosti teh nalog, smo jih vključili v neposredno koordinacijo predsednika KPO, ki bo hkrati na najvišji ravni usklajeval tudi poslovno politiko marketinga s poslovno politiko razvoja ter financ. Priprava tržnih akcij Pri oblikovanju enote priprave tržnih akcij smo izhajali iz ciljev, da je za kvalitetno dejavnost razvoja in uspešno prodajo programov in izdelkov potrebno razpolagati s čimboljšimi informacijami o tržnih možnostih. Za ustrezno zastavljanje nalog na vseh področjih dejavnosti marketinga pa je potrebno organizirati marketinško planiranje z vsemi potrebnimi instrumenti (izdelek, distribucija, komuniciranje s trgom, prodajne cene in pogoji), ki ob večji stopnji poznavanja rizikov le-te zmanjšuje na čim manjšo možno mero. Oblikovati je potrebno propagandno in prodajno pospeševalna sredstva in pripomočke z ne prevelikimi stroški, ki so kljub nepopularnosti v sedanjem trenutku slabo prisotni, njihov vpliv pa neizkoriščen. Ob razmeroma lahko ugotovljenem javnem mnenju o Cinkarni in deloma tudi njenih izdelkih (svoj delež ima tudi ekologija), ki ni najboljše, je funkcija nalog komuniciranja s trgom v vseh oblikah mnogo bolj pomembna, kot se na prvi pogled zdi, ne samo v pogledu neposredne poslovne učinkovitosti, marveč tudi v pogledu posrednih vplivov (npr. odločitev strokovnih delavcev za prihod v Cinkarno itd.), zato bi bilo prav, da se tudi tem nalogam v predvidenih enotah posveti potrebna pozornost. Prodaja programov proizvodov Pri oblikovanju enot prodaje posameznih programov smo izhajali iz cilja po čimbolj učinkoviti in intenzivni obdelavi vseh vrst kupcev na posameznih prodajnih področjih z namenom čimboljše prodaje posameznega programa z jasno razmejenimi nalogami in odgovornostjo. Kriteriji delitve enot na prvi ravni torej niso bili kupci, niti prodajne poti ali prodajna področja, marveč programi izdelkov. Razdelitev jugoslovanskega trga na prodajna pod- ročja (regionalna) naj bo praviloma enotna za vse programe, že zaradi zajemanja in primerljivosti podatkov, planov itd. Od števila kupcev in obsega poslovanja oziroma prometa v posameznih enotah programov, zavisi ali posamezniki obdelujejo manjše ali večje število prodajnih področij oziroma terenov. Taka organizacija enot prodaje sicer ne rešuje v celoti določenega obsega vzporednega kontaktiranja določenega števila istih kupcev s strani predstavnikov različnih programov, ki pa bo usklajevana na ravni vodje prodaje vsakega programa. Izhajamo pa iz predpostavke, da je ta delna pomanjkljivost v primerjavi z možnostjo intenzivne obdelave vseh vrst kupcev na vseh prodajnih področjih in vseh prodajnih poteh s konkretnim programom izdelkov manj pomembna kot prednosti, ki iz te organizacije izvirajo. Prodaja kemijskega programa je razdeljena na: prodajo pigmentov in barv, ki se znotraj deli na prodajo pigmentov in prodajo organskih barvil. V vsaki od njih bo (odvisno od obsega in zahtevnosti del) določeno število referentov 1. oz. referentov 2. - prodajo kisline in agrokemije, ki se deli na prodajo kisline in soli ter prodajo agrokemijskih proizvodov, spet z določenim številom referentov 1. oz. 2. - komercialno tehnično pospeševanje prodaje s prodajnimi pospeševalci 1 oz. 2 (po različnih strokovnih profilih in zahtevnosti del) ter - terensko prodajo z zastopniki Znotraj enote prodaje pigmentov in barv so prodajni referenti 1 in 2 razdeljeni v odvisnosti od obsega nalog in števila kupcev z glavnimi nalogami pridobivanja naročil (neposredno ali preko terenskih delavcev), obdelave naročil, organiziranja odpreme, obveščanja kupcev in reševanja reklamacij za tekoče kontaktiranje s kupci, terenskimi delavci, skladiščem in transportom ter prodajnimi pospeševalci. Znotraj enote prodaje kisline in agrokemije so prodajni referenti prav tako razdeljeni v skupine v odvisnosti od obsega nalog in števila kupcev z enakimi nalogami za svoje izdelke, kot v prejšnji enoti. Znotraj enote komercialno-tehnično pospeševanje prodaje, ki je v neposredni poslovni koordinaciji vodje celotne enote prodaje kemijskega programa so prodajni pospeševalci različnih strokovnih profilov razdeljeni po programih (oz. skupinah programov) izdelkov, za katere bodo izvajali predvidene naloge pretežno pri obstoječih ali potencialnih kupcih, to je na terenu, z namenom reševanja vseh strokovno tehničnih problemov dejanske ali bodoče uporabe izdelkov kemijskega programa pri kupcih, s ciljem čim uspešnejše prodaje izdelkov. S tako organiziranostjo prodaje kemijskega programa je zagotovljena jasna razmejitev nalog in odgovornosti, hkrati pa tudi dobra koordinacija med enotami in posamezniki znotraj enot v celotni enoti prodaje kemijskega programa, tako navznoter, kakor tudi navzven v odnosu do trga oziroma kupcev. Enaka organiziranost oziroma principi kot smo jih opisali za kemijski program velja za enoto grafičnega programa z razliko, da predvidevamo za neposredno usklajevanj^ in vodenje izvrševanja nalog, ypdjo'fenote prodaje proizvodov grafike, ki združuje prodajne referente 1 oz. 2, razdeljene po prodajnih področjih tako, da je zadolžen vsak za celotni program izdelkov. To iz razloga, ker posamezne osnovne skupine izdelkov (plošče, barve, ostalo) niso bistveno diferencirane po kupcih, marveč so v precejšnji meri predmet nabave večine kupcev. Zato tudi delitev referentov po posameznih osnovnih skupinah ne bi bila utemeljena. V enoti komercialno-tehničnega pospeševanja prodaje predvidevamo potrebno število prodajnih pospeševalcev raznih strokovnih profilov, glede na specifičnost izdelkov grafike. Za terensko prodajo izdelkov oziroma storitev tiskarne je predviden zastopnik. Enaki principi oziroma organiziranost velja tudi za enoto prodaje metalurškega in gradbenega programa z razliko, da je enota prodaje na naslednji ravni (cinkovi proizvodi, proizvodi za gradbeništvo) v neposredni koordinaciji vodje te enote, medtem ko je prodaja umetnih mas in zaščite, ki bi jo opravljalo določeno število prodajnih referentov 1 oz. 2 v neposredni koordinaciji vodje prodaje celotnega programa. To iz razloga, ker je to mlada in po grobih ocenah perspektivna dejavnost in ker jo je vsebinsko za sedaj težko vključiti v katerokoli od obstoječih prodajnih enot. S koordinacijo komercialno tehničnega pospeševanja z nosilcem nalog strokovno tehničnega profila, z nazivom tehnični koordinator, smo predvideli izvrševanje nalog usklajevanja v dveh osnovnih pomenih. Prvi je znotraj DE Marketing v smislu razvijanja oblik in metod dela komercialno tehničnega pospeševanja; proučevanje oz. predlaganje programov izdelkov, za katere je potrebno uporabiti te oblike prodajnega pospeševanja oz. ga eventuelno ukiniti; predlaganje obsega in intenzivnosti prodajnega pospeševanja; vključevanje prodajnih pospeševalcev v obdelavo kupcev za izvoz; matrično strokovno vodenje pospeševalcev v smislu reševanja strokovnih problemov, ki so skupni vsem prodajnim pospeševalcem za njihovo uspešno delo;sodelovanje s prodajnimi pospeševalci pri reševanju posameznih strokovno tehničnih problemov pri kupcih itd. Drugi pomen pa je v smislu koordinacije oz. urejanja odnosov v pogledu potrebnega angažiranja laboratorijev, -----------------------------------n- tehnične kontrole, razvoja, proizvodnje itd., za potrebe prodajnega pospeševanja in reševanja reklamacij ter v obdobjih zmanjšane potrebe po intenzivnosti prodajnega pospeševanja na terenu, vključevanje pospeševalcev v izvajanje nalog v teh enotah po, v naprej določenem programu. Enota izvoza obsega vse naloge posrednega ali neposrednega izvoza vseh programov in izdelkov, ki jih je mogoče plasirati na tuja tržišča. Pri tem smo izhajali iz ciljev za čimbolj uspešno in sistematično vključevanje Cinkarne v mednarodno delitev dela. Kljub izraženim pomislekom pri cepitvi izvozne od uvozne funkcije, smo ostali na prvotnem predlogu iz razloga, ker ocenjujemo, da je strategija nastopanja na tujem trgu v vlogi ponudnika bistveno drugačna od strategije nastopanja v vlogi kupca. To pa je bolj pomembno od administrativno-devi-znega obravnavanja zunanje trgovinske dejavnosti v smislu neposredne organizacijske povezanosti med izvozom in uvozom. Poleg tega je tak pomislek odveč v primeru vključevanja pomočnika direktorja marketinga v koordinacijo celotne zunanjetrgovinske dejavnosti (vključno z domačo nabavo in predstavništvom v tujini), ki bo usklajeval zunanjetrgovinske naloge tako s stališča devizno administrativne povezanosti kakor tudi s stališča povezovanja interesov oz. možnosti na zunanjem trgu, v pogledu povezovanja uvoza z izvozom, zlasti v primerih, ko gre za iste poslovne partnerje. Enota izvoza je bila sprva po predlogu Zavoda razdeljena na enoto izvoza v zapadnoevropske države, enoto izvoza v socialistične dežele in enoto izvoza v dežele tretjega sveta. Kakšna bo potreba za takšno razčlenitvijo na področju oz. obseg nalog in število izvrševalcev v posamezni enoti, bo odvisno od usmeritve in poslovne politike Cinkarne. Ne glede na to smo prvotno predvideli, da se naloge razdelijo tudi znotraj teh enot po regionalnem kriteriju in ne po programih, kupcih ali prodajnih poteh (niti po posrednosti ali neposrednosti izvoza), ker smo menili, da je ob relativno visokih stroških obdelave tujih trgov racionalneje zajeti celotni program proizvodov Cinkarne za posamezna regionalna področja, ob ustreznem vključevanju prodajnega pospeševanja Pomemben poslovni značaj nalog finansiranja celotnega reprodukcijskega sistema in posebna ciljna in delovna naravnanost finančne funkcije v okviru DO Cinkarne so bili razlog, da smo predlagali organizacijo posebne finančne službe ločeno od računovodske funkcije. Pri tem smo upoštevali tudi velik pomen funkcije finansiranja v razmerah Cinkarne Celje, kjer bo potrebno dati velik poudarek združevanju sredstev in dela v naslednjem po potrebi. Med izvoznimi referenti pa bodo naloge razdeljene po zahtevnosti del na referente 1 oz. 2 z glavnimi nalogami obdelave naročil, organiziranja odpreme, obveščanja kupcev in reševanje reklamacij, za kar bodo tekoče kontaktirali s kupci, skladiščem in transportom ter prodajnimi pospeševalci. Vodja celotnega izvoza in vodji posameznih regionalnih enot pa bodo odgovorni za vzpostavljanje dolgoročnih poslovnih odnosov z obstoječimi kupci ter pridobivanje novih kupcev. Enota priskrba je oblikovana s ciljem učinkovitega in usklajenega zagotavljanja vseh materialnih elementov, potrebnih za odvijanje reprodukcijskega procesa z domačega in tujega nabavnega trga, kakor tudi ustreznega preusmerjanja s tujih nabavnih virov na domače, povsod kjer je to mogoče. Enota priskrba je razdeljena na enoto raziskave trga priskrbe, s planom in analizo, enoto nabave z domačega trga, ki se znotraj deli na nabavo surovin in repromateriala, rezervnih delov in pomožnih materialov ter goriv in maziv ter enoto uvoza s konsignacije; uvoz repromateriala; uvoz surovin; uvoz rezervnih delov; ter likvidaturo. Prvo enoto smo oblikovali iz vse večje potrebe po dobrem spoznavanju nabavnih možnosti na domačem in tujem trgu in vse večji problematičnosti nabavnih virov. Zaradi specifičnosti nabavljanja in zaradi neposrednega pomena, ki ga ima pri nabavnem planiranju , je nismo združili z enoto raziskave prodajnega trga. Enoto nabave z domačega trga smo razdelili na nabavljanje po skupinah materialov, torej ne po kriteriju dobavitelja, področja ali panoge, ker menimo, da naj se izvrševalci nalog usposobijo in specializirajo za pravočasno in ugodno priskrbo kvalitetnih materialov po posameznih skupinah, ki jih morajo v ta namen dobro poznati in obvladati ter prav tako njihove dobavitelje. Po potrebi (v odvisnosti od obsega) je možna delitev materialov npr.; že po panogah npr.: pod-razdelitev nabave surovin po različnih panogah na več izvrševalcev). Enako velja za enoto uvoza s konsignacije, kjer smo predvideli izvrševanje nalog po podobnih principih, Organizacija posebne finančne službe obdobju. Dobro organizirana finančna funkcija, upoštevaje upravljalni in izvajalni vidik, bo namreč vzpodbujevalec večjega povezovanja tozdov v verigo združenega dela v okviru DO. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da je pri ne glede na posrednost ali neposrednost uvoza, ker menimo, da ima dobro obvladovanje posameznih skupin materialov prednost pri vplivu na uspešnost uvažanja, pred delitvijo izvrševalcev na tiste, ki naj obvladajo zunanjetrgovinsko poslovanje in tiste, ki obvladajo le delo s posredniki. Pri tem pa predvidevamo, enako kot v nabavi tudi v uvozu, odvisno od sposobnosti za opravljanje zahtevnejših del za razliko od manj zahtevnih, delitev nalog na uvozne referente 1 oz. 2. Enoto predstavništva v tujini smo predvideli za opravljanje gospodarske dejavnosti v tujini v skladu z Zakonom o prometu blaga in storitev s tujino (registracija) in z Zakonom o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini, z namenom proučevanja in realizacije možnosti za povečevanje izvoza proizvodov in storitev, zagotavljanje surovin, za organiziranje dolgoročne proizvodne kooperacije, dolgoročnega poslovno tehničnega sodelovanja in ostalih oblik dejavnosti za dosego večje produktivnosti dela z vključevanjem v mednarodno delitev dela, s ciljem doseganja pozitivnih rezultatov pri pridobivanju dohodka. Čas, kraj, oblike in obseg oblikovanja predstavništev bo pogojen z vsemi okoliščinami, ki bodo vplivale na ustrezne odločitve, temelječe na poslovni politiki in strategiji obdelave tega področja nalog. Kot že rečeno, bi tudi vsklajevanje dela teh enot neposredno sodilo v okvir nalog pomočnika direktorja marketinga. V enoto fakturiranja bi poleg nalog eksternega fakturiranja proizvodov in storitev uvrstili tudi naloge fakturiranja med tozdi. V primeru takšne odločitve je potrebno prilagoditi organizacijsko strukturo, razdelati postopek ter korigirati, dopolniti in deloma oblikovati nove naloge in jih razporediti na ustrezne nosilce. V zvezi z dosedanjim potekom likvidiranja prispelih faktur in odvisno od odločitve glede internega fakturiranja, je tudi potrebno oblikovati ustrezno strukturo, razdelati postopek, korigirati, prilagoditi in deloma na novo oblikovati naloge ih jih razporediti na nosilce. Tudi razmejitve nalog s področja deviznega poslovanja (katere naloge naj bodo v marketingu in katere ne), zahtevajo organizacijski postopek. novi organiziranosti predvideno tudi skupno izvajanje blagovno prometnih in razvojnih nalog, kar bo povzročilo potrebo po še močnejšem povezovanju finančnih tokov. Pri predlogih za organizacijo posebne finančne službe smo izhajali iz že prisotnega spoznanja in delovanja organizacije pretežnega dela finančne funkcije kot službe, v okviru finančnega sektorja, kar je bistveno olajšalo pripravo predloga, ki je pomenil na- f daljni korak k uspešnemu delovanju finansiranja v okviru posebne službe na ravni DO. V okviru finančne službe, PREDLOG MEŽO ORGANIZACIJSKE STRUKTURE POSEBNE FINANČNE SLUŽBE organizirane v finančno računovod- tokov, pridobivanja, obračanje in pora-skem sektorju so bile že organizirane be finančnih sredstev, gibanje finanč- naloge planiranje finančnega stanja in nih sredstev med tozdi in združevanje finančnih sredstev. Pripravili: GRUM Martin, ZOP ROJNIK Aleksander, CC DIMEČ Jožica, CC POSLOVODNI ORGAN - Predsednik FINANČNI ODBOR ODDELEK ZA TEKOČO LIKVIDNOST IN KRATKOROČNO FINANSIRANJE VODJA - usklajevanje kratkoročnega finansiranja z okoljem _jn med tozdi EVIDENCA DUR Evidenca obveznosti in plačil po dobaviteljih. Evidenca terjatev in plačil po kupcih. Usklajevanje stanja obveznosti in terjatev z dobavitelji in kupci. POSEBNA FINANČNA SLUŽBA DIREKTOR - urejanje finančnih odnosov z zunanjim okoljem - urejanje finančnih odnosov med tozdi. POMOČNIK - priprava planov in analiz o finansiranju - usklajevanje kratkoročnega finansiranja z dolgoročnim - priprava poročil in informacij o finansiranju. ADMINISTRATOR - izvajanje vseh administrativnih nalog za službo. ODDELEK ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN DOLGOROČNO FINANSIRANJE Priprava dokumentacije za dolgoročne kredite. Priprava dokumentacije in urejanje združevanja sredstev v okviru DO in izven DO. Finansiranje in finančno operativno spremljanje investicij. Evidentiranje združenih sredstev. Evidentiranje in urejanje plačil dolgoročnih kreditov. Pripraya dokumentacije in urejanje kredit, za sredstva skupne porabe. PLAČILNI PROMET Spremljanje in evidentiranje stanja sredstev na žiro računih. Virmanska plačila obveznosti. Urejanje poslovanja s plačilnimi instrumenti. Blagajniško poslovanje. Pregled in evidentiranje računov pred poravnavo obveznosti dobaviteljem. ODDELEK DEVIZNEGA FINANSIRANJA Sestava plačilne devizne bilance za DO. Urejanje medsebojnih razmerij pri pridobivanju deviz med tozdi v okviru DO. Predlogi Marketingu za urejanje deviznih tokov z zunanjimi poslovnimi partnerji. Spremljanje deviznih računov in urejanje plačil iz deviznih računov. KRATKOROČ. KREDITI Priprava dokumentacije za kratkor. kredite. Evidentiranje kratkor. kreditov in urejanje vračil. Urejanje kratk. razmerij pri finansiranju med tozdi. Ugotovitve na osnovi obstoječe organiziranosti finančne službe v okviru finančno računovodskega sektorja. Prikaz obstoječe delitve dela v obliki organizacijske sheme za finančno službo v okviru finančno računskega sektorja prilagamo. Osvojeni grobi koncept in naloge finančne službe zahtevajo glede na obstoječo organizacijo razčiščevanje mejnih področij z drugimi službami. Pri tem ugotavljamo, da bo potrebno podrobneje razčistiti delitev dela z: - računovodsko službo (potrošniški krediti, interni računi) - delovno enoto marketinga (devizno poslovanje, likvidatura prispelih računov, interni računi) - pravno službo (zavarovanje premoženja) in - investicijsko službo (sodelovanje pri finansiranju investicij). Glede na procesno povezanost in strokovno specifičnost nalog je namreč potrebno proučiti možnost in obseg vključevanja naštetih nalog v navedene službe. V okviru obstoječe organizacijske strukture so opredeljene naloge kratkoročnega finansiranja s plačilnim prometom in evidenco ter dolgoročnega finansiranja. Premajhen poudarek pa je dan nalogam planiranja finančnega stanja in tokov ter nalogam deviznega finansiranja. Sedanja notranja organiziranost temelji na kriterijih posameznih vrst oz. sorodnosti opravil po organizacijskih enotah, premalo pa je poudarjen kriterij odgovornosti za kratkoročno in dolgoročno finansiranje, glede na vrsto finančnih sredstev. V okviru obstoječe organiziranosti finančne službe bi bilo potrebno močneje upoštevati upravljalni oz. samoupravni vidik finančne funkcije, saj v DO ni formiran poseben organ za medsebojno urejanje finansiranja. Pri delitvi dela v okviru obstoječe finančne službe niso posebej opredeljene kreativne in operativne finančne naloge, ki se po posameznih delovnih mestih prepletajo. Z oblikovanjem in delovanjem organizacije posebne finančne službe bo V razgovoru med člani osnovne organizacije Zveze komunistov, najodgovornejših delavcev tozda Grafike ter delovne organizacije in predstavnika občinskega komiteja ZK, so razpravljali o bodočem vodenju in usmeritvi tozda Grafike. Razhajanja pri nastajanju nove organizacije in sistemu vodenja so prinesla v kolektiv tozda porajanje dvomov in zbeganosti. Da konfrontacije ne bi postale škodljive, so se sporazumeli, da morajo omogočiti čvrstejše vezi z vodstvom delovne organizacije in omogočiti takšno sodelovanje, ki bo v korist tako razvoju temeljne organizacije, kot delovne potrebno doseči: - zagotovitev in razporeditev potrebnih finančnih sredstev za normalno delovanje proizvodnega ciklusa v DO kot celoti, močnejšo vključitev finansiranja s stališča združevanja finančnih dinarskih in deviznih sredstev v samoupravni sistem DO, boljšo povezanost z upravljalci in porabniki finančnih sredstev ter pripravljala podatkov, vključitev deviznega finansiranja v finančno gospodarjenje DO, krepitev funkcije finansiranja kot pomembne sestavine poslovne politike DO, jasno razmejitev nalog in odgovornosti med posameznimi izvajalnimi in vodstvenimi delavci v finančni službi, jasno opredelitev mejnih področij z drugimi službami in tozdi ter racionalizirati izvrševanje nalog z opredelitvijo obsega dela na osnovi ciljno smiselno usmerjenih nalog. Na osnovi ciljev, ki smo jih določili kot izhodišče za oblikovanje organizacijske strukture posebne finančne službe, smo izbrali naslednje kriterije za delitev dela: - časovno usmerjenost nalog, glede na tekoče in dolgoročne rezultate ter odgovornosti (dolgoročno in kratkoročno finansiranje), - vrsto finančnih sredstev in specifičnost postopkov z njimi (dinarsko finansiranje, devizno finansiranje, finansiranje obratnih sredstev, finansiranje osnovnih sredstev), - vrsto vira finančnih sredstev (krediti, lastna sredstva), - kreativnost in operativnost nalog (urejanje finansiranja, vodenje evidenc), - fazo dela v procesu (planiranje, izvajanje, analiziranje in informiranje). V novi organizaciji smo predvideli naslednje organizacijske enote in nosilce: - oddelek za tekočo likvidnost in kratkoročno finansiranje - oddelek za združevanje sredstev in dolgoročno finansiranje - oddelek deviznega finansiranja - vodstvo posebne finančne službe s štabno funkcijo pomočnika za planiranje in skupnim izvrševanjem vseh administrativnih nalog službe. Za samoupravno vključevanje po- Grafika na novi poti organizacije kot celote. Veliko spremembo je kolektiv tozda začutil z odhodom direktorja, dipl. ing. Nenada Novakoviča, kajti ostala je vrzel, ki jo je potrebno zapolniti z učinkovitim teamskim delom. Na seji delavskega sveta tozda dne 31. marca 1981 so delegati sklepali o razrešnici dosedanjega direktorja ter imenovali vršilca dolžnosti direktorja, ing. Emila Krivca. Tovarišu Novakoviču so omogočili poglabljanje znanja na področju grafične dejavnosti v podiplomskem sebne finančne službe, kot izvajalke funkcije finansiranja, v sistem upravljanja DO predlagamo, da se formira poseben odbor za finansiranje, kot izvršilni organ organov za neposredno odločanje v tozd in organov samoupravljanja v okviru DO. Izhajajoč iz ugotovitev mejnih področij in procesno povezanost v druge funkcije bi se iz posebne finančne službe izločile naloge: - likvidacija prispelih računov, ki se prenese v DE Marketing enote priskrbe materiala (v posebno finančno službo pridejo likvidirani in opremljeni računi z vso dokumentacijo ter opredeljenim DUR in predlogom za način plačila), - urejanje plačevanja potrošniških kreditov delavcev se prenese v računovodsko službo - obračun OD, - naloge internega fakturiranja (urejajo priprave dela med tozd, formalno kontrolira, evidentira, uredi in organizira likvidacijo računov DE Marketing), - zavarovanje premoženja in ljudi, ki se prenese glede na pretežnost pravne problematike v pravno službo, kot odgovornega nosilca naloge ob sodelovanju z vsemi tozdi, ki zavarujejo premoženje in službami, ki pripravljajo razne predloge in podatke. Za dosego cilja dela na organizacijski strukturi posebne finančne službe je njeno praktično uspešno delovanje v praksi, v skladu s predvidenimi rezultati. Potrebne so še aktivnosti kot dopolnitev pravilnika o finansiranju v DO, delitev dela po posameznih nalogah med nosilci na različnih ravneh, izdelava razvida del po posameznih nosilcih, izpopolnitev vrednotenja del, pridobitev ali prerazporeditev in usposabljanje ustreznih kadrov za izvajanje predvidenih nalog, konstituiranje odbora za finansiranje, izdelava organizacijskih postopkov in navodil za zahtevnejše naloge, oblikovanje sistema planiranja in informacij za odločanje o finansiranju na vseh ravneh, uvedba organizacijskih postopkov in informacijskega sistema. Martin Grum študiju v ZRN. Z dodatnim izobraževanjem sodelavca bodo v tozdu pridobili znanje, ki ga še kako potrebujejo. Tozd Grafika se trenutno nahaja v prehodnem obdobju reorganizacije komercialne funkcije, razvoja in investicij. Še vedno ima velike težave s preskrbo surovin in dokončavanjem investicij. Vendar pa ima grafična dejavnost v Celju še velike možnosti, saj je ta tozd nosilka proizvodnje grafičnih pripomočkov. Od vseh delavcev v tozdu je odvisno, kako bodo premagali vse te ovire. Potrebno pa je, da se tozd razvija v polni uglašenosti z delovno organizacijo. M. G. Aspekti razvojne funkcije Razvoj delovne organizacije je ena od najvažnejših osnovnih in specifičnih funkcij, ki zahteva največjo sistematičnost, poznavanje problemov in odgovarjajoče kadre. Razvojna funkcija mora, upoštevaje dinamični napredek znanosti in tehnike, poiskati rešitve, ki ob načrtovanju in izvajanju razvojne politike ne upoštevajo samo razpoložljive podatke, ampak tudi trende, smeri, ki jih predvidevamo - prognoza razvoja in programiranje. Razvojno politiko delovne organizacije lahko opredelimo kot zavestno aktivnost neposrednih proizvajalcev, da poslovanje delovne organizacije prilagodijo spremembam, ki bodo nastale v bodočnosti, da bi se osigural obstanek delovne organizacije in izboljšal njen položaj v nacionalnem oziroma svetovnem gospodarstvu.(1) Razvojna politika torej zajema skupno aktivnost delovnega kolektiva pri formuliranju osnovnih ciljev razvoja, ki jih želi delovna organizacija doseči v določenem obdobju in določevanju poti, sredstev in meril za njihovo realizacijo. Pri tem je posebno važno, da ta aktivnost delovnega kolektiva temelji na najnovejših znanstvenih dognanjih, da je usmerjena k motiviranju proizvajalcev in priznavanju njihovih vrednot ter k vsklajevanju interesov delovne organizacije z interesi družbe kot celote. (2) Razvojne cilje lahko opredelimo na strateškem in taktičnem nivoju, spodaj pa navajamo nekaj osnovnih: - povečanje rentabilnosti poslovanja izraženo z odstotkom povečanja dohodka na vložena sredstva - povečanje produktivnosti dela izraženo z boljšim odnosom autputa napram imputu (npr. autput napram obsegu investicij, število proizvedenih kosov na delavca ali v enoti časa ipd.) - intenziviranje inovacij s pospeševanjem razvoja novih proizvodov, z izboljševanjem proizvodnih metod in postopkov, učinkovitejšim marketingom, prikladnejšimi metodami pri določanju cen ipd. - povečanje zainteresiranosti in prispevka članov delovnega kolektiva za reševanje različne problematike v DO, kar dosežemo z boljšim nagrajevanjem, bolj efektno zaščito pri delu, reševanjem stanovanjske problematike itd. - razvijanje samoupravljanja na vseh področjih poslovanja - povečanje učinkovitosti vodenja s pomočjo selekcije, izobraževanja, šolanja, primernejšim nagrajevanjem ipd. Razvoj delovne organizacije je zelo širok in kompleksen problem, ki ga je potrebno reševati z interdisciplinarnim vključevanjem kadrov, različnih profilov in znanj, da pride delovna organizacija do strokovnih podlag za bodoče razvojne usmeritve. Ko govorimo o strokovnih podlagah, ki so osnova za Novosti v organizaciji samoupravne odločitve, imamo v mislih predvsem kvalitetno programiranje (planiranje) razvoja. Proces izdelave razvojnega programa delovne organizacije vsebuje sledeče: raziskave tržišča, raziskave konkurence, študij proizvodov, razvoj znanosti in tehnike, izbor smeri in rešitev (tehnično-tehno-loške, komercialne, kadrovske, organizacijske), stroške razvoja, predvidena finančna sredstva, predlog programa razvoja, odločitev o programu ter realizacijo in kontrolo, upoštevati pa mora obstoječe stanje v delovni organizaciji in pred odločitvijo tudi tržne pogoje. Ta opis procesa izdelave razvojnega programa je razmeroma poenostavljen, iz njega pa vidimo sledeče: - interdisciplinarni značaj samega procesa - razvoj postaja vse bolj ekonomski problem, če upoštevamo tržno-planski način gospodarjenja - razvojni program mora biti prilagojen specifičnostim delovne organizacije tako v pogledu vsebine, kot tudi metod, sicer obstoja majhna možnost njegove realizacije - zelo težko je najti optimalno varianto razvojnega programa saj vemo, da lahko razvoj delovne organizacije realiziramo na več načinov: z modernizacijo in razširitvijo obstoječih kapacitet, z uporabo nove tehnologije in tehnike, z nakupom nove opreme, z uvajanjem novih proizvodov ali, kar je najpogosteje, s kombinacijo navedenih načinov - kvaliteta kadrov in pravilen metodološki pristop so zelo važne komponente v izdelavi optimalnega razvojnega programa Zelo važno je v okviru razvoja organizirati različne raziskave, ki so povezane z raziskovanjem proizvodov, kot so npr.: študij in proučevanje razvojne stopnje proizvodov, preliminarno raziskovanje in pripravljanje idejnih osnutkov novih proizvodov, konstruiranje, projektiranje in oblikovanje proizvodov, polindustrijsko proizvodnjo prototip oz. modelov, končno oblikovanje proizvodov, pripravljanje in izvedba nulte serije, tipizacija in standardizacija proizvodov itd. Še posebej poudarjamo kvaliteto kadrov, ki delajo na razvojnih problemih in njih povezanost v procesu programiranja razvoja, ter pomen koordiniranja razvojne funkcije na nivoju delovne organizacije. S tem zagotavljamo kvalitetnejše reševanje nalog tudi na področju inovacij in racionalizacij ter licenc, ki so tudi pomemben dejavnik razvoja. Pri analiziranju lastnega razvoja bi morali upoštevati možnost uporabe različnih strategij: imitacijske (nakup in uporaba kupljenih licenc), adaptivne (nakup in prilagajanje kupljenih licenc) in inovativne (lasten razvoj). Organizacijska opredelitev funkcije razvoja Pri opredeljevanju funkcije razvoja smo izhajali iz nekaterih osnovnih razmejitev med proizvodno, razvojno in investicijsko funkcijo. Proizvodnja - skrbi -za obstoječi proizvodni progee-in učinke, ki jih z njim dosegamo. Praviloma bi se kadri v proizvodnji morali omejiti na dajanje določenih spodbud, predlogov razvojni službi, ne bi pa se smeli spuščati v konkretno reševanje razvojnih problemov, ker obstoja realna nevarnost, da zanemarijo svojo primarno funkcijo, skrb in tekoči proces proizvodnje. Proizvodnja pa lahko veliko pomaga, da se razvojni problemi identificirajo in hitreje rešujejo, zato je tudi nujno potrebno sodelovanje kadrov zaposlenih v proizvodnji, predvsem pri sledečih nalogah: - sodelovanje pri razvoju novih proizvodnih tehnologij - uvajanje novih proizvodnih tehnologij in materialov - racionalizacije in inovacije, odločanje o uvedbi koristnega predloga v proizvodnjo - izvajanje poskusne proizvodnje itd. Razvoj - kadri v razvojni službi morajo redno spremljati in dobro vedeti kaj zanimivega za delovno organizacijo se dogaja v tehniki in tehnologiji: Razvoj je neposredno vključen v proces programiranja (planiranja) razvoja in to celotnega, delnega ali etapnega s ciljem, da na osnovi predhodnih raziskav vskladi vse komponente tehnične, ekonomske in finančne narave, poiskati optimalne rešitve in nakazati možne poti za bodočnost. Naloge, ki jih opravlja služba razvoja pa so predvsem: - raziskava obstoječega proizvodnega in tehnološkega postopka - raziskave znanstvenih in tehničnih dosežkov za področje - definiranje predloga kompletnega razvoja za samoupravne organe itd. Investicije - so sedanja, pretežno enkratna, vlaganja za dosego bodočih učinkov. Razvojna politika se po pravilu realizira skozi investicijsko politiko. Naloge investicij so praviloma izvršno tehničnega karakterja: - izdelava investicijskih programov in dokumentacije - izvajanje investicij - nadzor nad investicijami itd. Predlog organizacijske strukture razvojne službe Analiza obstoječega stanja na področju razvojne funkcije je pokazala, da je bila razvojna dejavnost razpršena po posameznih tozd, ponekod pa celo po posameznih tehnologijah oz. programih. Pri tem so seveda prevladovali parcialni interesi, dokaj zamegljeni pa so bili skupni razvojni cilji delovne organizacije. V takšnem kontekstu je bilo seveda zelo težko načrtovati, še posebej pa vsebinsko opredeliti, skupni razvoj delovne organizacije kratkoročno, še težje pa dolgoročno. Razvojni program je vse bolj postajal seštevek razvojnih programov posameznih tozd, le-ti pa so vse bolj postajali, zaradi razdrobljenosti in nepovezanosti strokovnih kadrov na področju razvoja, vprašljivi tako po vsebini, kot tudi po kvaliteti. Seveda tudi ni bilo možno opredeliti prioritetnih razvojnih usmeritev delovne organizacije, še manj pa združevati sredstva za skupne razvojne programe. Novi predlog organizacijske strukture razvojne dejavnosti že v osnovi upošteva integralnost razvojnih tendenc ter iskanje skupnih interesov in razvojnih usmeritev. Znotraj razvojne službe pa predvideva sledeče naloge: - programiranje razvoja - inovacije in racionalizacije za celotno DO - ekonomika razvojnih in investicijskih programov - INDOK dejavnost za potrebe DO - varstvo okolja - koordinacijo sodelovanja z razvojno raziskovalnimi institucijami - razvoj obstoječih proizvodov in tehnologij - razvoj novih proizvodov in tehnologij - razvoj proizvodnih materialov - razvoj delovnih sredstev Delo podpredsednika kolegijskega poslovodnega organa je 1. aprila 1981 prevzel tovariš Dani PODPEČAN, dipl. ing. Rojen je 21. 7. 1941 v Celju. Na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo - oddelek kemija v Ljubljani, je diplomiral leta 1964. Od tega leta je tudi član ZK. Tovariša Danija Podpečana, dipl. ing., marsikdo v našem kolektivu pozna, saj se je kot štipendist Cinkarne zaposlil pri nas leta 1964 in z nami združeval delo kar petnajst let. Delal je kot vodja servisne službe in kontrole v tozdu Grafika. Za vodenje naše delovne organizacije na področju razvoja, investicij in varstva okolja je bil izbran po 101. členu Samoupravnega sporazuma o združitvi tozd v DO. Zastavili smo mu nekaj vprašanj s tega področja. Clnkarnar: Kakšne so vaše dosedanje izkušnje s področja vodenja poslovanja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa? Podpečan: Poslovodenje je sestavljen in odvisen postopek, v katerem mora poslovodni delavec svoje vodenje prilagoditi položaju, če naj bo učinkovit. Pri tem ni nobenih posebnih pravil, ki bi veljala v vsakem primeru. Obstajajo samo splošna načela, ki jih je treba uporabljati v skladu s pričakovanji, vrednotami in sposobnostmi drugih, s katerimi sodeluje. To pomeni - razvoj tehnologije skladiščenja in transporta ter energetike - izdelava tehnološke dokumentacije - standardiziranje in kodranje (proizvodov, proizvodnih materialov, delovnih sredstev) - prodaja in nakup licenc, know-how-a ipd. - laboratorijska dejavnost za potrebe razvoja, tehnologije in kontrole kakovosti - laboratorijsko dejavnost za potrebe komercialno tehničnega pospeševanja prodaje itd. Z združevanjem razvojnih nalog v okviru razvojne službe na nivoju delovne organizacije želimo zagotoviti predvsem: - integracijo obstoječih kadrov, ki delajo na področju razvoja - sistematsko spremljanje znanstvenih in tehničnih dosežkov področja - strokovne podlage - definiranje predloga kompletnega razvoja za samoupravne organe - hitrejši razvoj in realizacijo razvojnih usmeritev skozi združevanje sredstev za prioritetne programe itd. Skušali smo prikazati vsaj del problematike, ki se pojavlja na področju razvoja in vsaj delno osvetliti nekatere elemente, ki so bili osnova predloga za integracijo razvojne funkcije, za njeno celovito in sistematsko obravnavanje, na nivoju delovne organizacije. Predlog je zasnovan na poznanih teoretič- Predstavljamo vam člana KPO predvsem delo z ljudmi, naj je to komu všeč ali ne, pa je vendarle res. Seveda pa to ne pomeni, da je treba zlomiti voljo podrejenih in jim vsiliti odločitve od zgoraj. Če ljudje, ki izvajajo odločitve organizacije, niso prepričani v pravilnost takih odločitev, če jih izvajajo z odporom, organizacija ne more uspeti. Pri tem je posebej pomembno, da tiste strokovnjake, ka- nih izhodiščih, obenem pa upošteva specifičnosti delovne organizacije kot celote, kakor tudi njenih sestavnih delov. Pri prejemanju in uvajanju predloga organiziranosti razvojne dejavnosti pa bo potrebno še dovolj poglobljeno proučiti možne bodoče razvojne usmeritve (osnove za sedanjo razdelitev so obstoječe tehnologije in proizvodi oz. programi). Kadre, ki bodo delali v razvoju čaka seveda obširno in zahtevno delo od posnetka in temeljitve analize obstoječih tehnologij in proizvodov (programov), pa do koncipiranja, preverjanja in usklajevanja ter izdelave razvojnih programov. Pri tem bo seveda veliko kreativnega dela tudi na področju inovativne dejavnosti, ekološke problematike, postavljanja INDOK sistema za DO, razvoju in uvajanju laboratorijskih analiz in meritev itd. S terminskim planom se predvideva, da bi predlog organiziranosti razvojne službe v vseh podrobnostih pripravili do 1. maja 1981. Tej fazi bi sledila izbira kadrov za ustrezna dela in naloge, ki bo ena najzahtevnejših nalog v tem letu. Do konca tega leta, bi razvojna služba, s predpostavko, da je primerno kadrovsko zasedena, lahko pripravila prve programe, ki bodo osnova za realizacijo svobodne menjave dela med posameznimi tozdi in razvojno službo. (1) (2) Dr. M. Novak: Razvojna politika poduzeča, Informator, Zagreb Edo Belak terih delo je v pretežni meri umsko, sploh ni mogoče prisiliti, da izvajajo odločitve, katerim po svojem strokovnem prepričanju nasprotujejo. Lahko jih je sicer prisiliti, da navidezno opravijo tisto, kar jim je bilo naročeno, nikoli pa jih ni mogoče urediti tako, kot tiste pri telesnih delih, pri katerih je rezultat na zunaj viden. Danes se v poklicnem delu srečujemo z dvema velikima napakama, ki jih vodje neprestano delajo, prvo ne razmišljajo dosti, drugo premalo se dogovarjajo. Toliko so preobloženi z delom, da nimajo časa za to, da bi premislili, kaj delajo oziroma kako odločajo. Tako pride velikokrat do tega, da jih podrejeni ne razumejo in naloge napačno opravljajo. Poslovodni delavec bi moral biti predvsem organizator, planer in svetovalec. Znati bi moral uporabiti ustvarjalnost, znanje in marljivost ljudi. Če to zna, zna vse. Moral bi biti manj v pisarni in na sestankih, več med ljudmi, delati z njimi, jih spoznavati in biti neprestano na tekočem. Tako bo dosegel, da bo delo dobro opravljeno s čim manjšimi stroški in čim manjšo porabo časa. Moje osnovne izkušnje za uspešno delo so v tem, da kjer je mogoče, je potrebno pridobiti ljudi. Vedeti, kdo kaj dela in kako opravlja naloge. Prostora za prizadevno delo ljudi je ogromno. Vsak mora vedeti, kaj od njega želimo, kaj moramo vsi skupaj narediti, kako vsak lahko obogati rezultate dela. Tovariški odnosi imajo posebno težo. En sam, brez sodelavcev, nič ne pomeni. Nenehno je potrebno iskati boljše rešitve. Redno izvajati analize dela in iz teh ocenitev izluščiti naloge za naprej. Dogovarjati se pred vsako odločitvijo ... torej vedno najti čas za pogovor s sodelavci tudi o vsem tistem, kar se dobri prijatelji in znanci pomenijo. Cinkarnar: Kakšno poslovno politiko in ukrepe predlagate za izvajanje funkcije razvoja in investicijske politike? Podpečan: Za učinkovit pristop k izvajanju razvojno investicijske politike moramo vedeti, kaj hočemo, to je v katero smer naj se razvija proizvodnja. Ali bomo ostali pri dosedanjih proizvodih in jih le kakovostno izboljševali, ali bomo uvajali nove. Raziskovalne potrebe se ugotavljajo s primerjavo konkurence oziroma z opredeljevanjem področij, na katerih nam primanjkuje znanja. Najprimernejše je, da razvojna služba prične s samostojnim delom, to je s svojimi raziskovalci. Lastni raziskovalci pomenijo, zaradi neposrednega in trajnega stika s potrebami naše delovne organizacije, tudi boljše zagotovilo za pravilno usmerjenost svojih raziskovanj. Pri delu mislimo uporabiti tudi tuje znanje. Posvariti pa je potrebno pred nekritičnim nakupom tujih licenc. Prvi ukrep je izdelava planov dela razvoja in izvršitev popisa stanja neizvršenih razvojnih nalog. Pri tem je potrebno dati prednost dokončanju zastavljenih planov in dokončanju začetih investicij ter uresničitvi srednjeročnega plana razvoja naše delovne organizacije. Drugi ukrep je, da čimprej opredelimo strateške točke razvoja in usmeritve naše delovne organizacije. Pri opredelitvi moramo upoštevati nova merila za investicijske in proizvodne programe, v skladu s preobrazbo gospodarstva SRS: -čim višja stopnja avtomatizacije - čim višja udeležba visokokvalificiranega ustvarjalnega dela OTVORITEV OBJEKTA VALJARNE 30. aprila 1981, smo svečano otvorili dva nova objekta ki sta velikega pomena za vse nas: objekt Valjarne in objekt Družbene prehrane. Slovesnosti se je udeležilo skoraj sedemsto članov kolektiva, vidnejši predstavniki občinske skupščine, prejšnji direktorji Cinkarne, Drago Ceh, Franjo Klinger in Bernard Krivec ter poslovni partnerji, ki so pomagali pri sofinansiranju objekta Valjarne. Modernizacija valjarne je velik prispevek k izboljšanju pogojev dela in produktivnosti, pa tudi zahtevam tržišča. Objekt družbene prehrane je še posebej pomemben za vse delavce, ki bodo tako imeli zagotovljen topli obrok - izvozna usmerjenost na trajnejših osnovah - gospodarna uporaba energije in surovin večja storilnost in razumno zaposlovanje - varovanje okolja, razumna raba prostora za razporeditev proizvodnje v skladu s prostorskim razvojem Celja. Tretji ukrep je, da novo organizacijo podredimo opisanemu delovanju razvoja in investicij, da opredelimo ljudi za najuspešnejše izvrševanje nalog. Potreben denar, brez katerega ni delovanja raziskovalno razvojne dejavnosti, pa zagotovijo tozdi s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, na osnovi svobodne menjave dela. Cinkarnar: Kako ocenjujete dosedanja prizadevanja Cinkarne pri razreševanju ekonomske in ekološke problematike ? Podpečan: Ni potrebno posebej ocenjevati rezultatov prizadevanj, saj sta pred kratkim Izvršni svet občinske skupščine v Celju in Svet za ekonomsko in ekološko sanacijo našega podjetja podala objektivna poročila za seje zborov občinske skupščine. V njih piše, da se je v zadnjih dveh letih v Cinkarni na področju varstva okolja veliko stvari premaknilo na bolje. Tako so naloge iz sanacijskega programa in družbenega dogovora, v tozdu grafika uspešno zaključili z zagonom čistilne naprave za tehnološke vode in zrak, v tozdu Ti02 elektrofilter, v tozdu Kemija mokro baritno blato, v tozdu Transportu deponijo, v tozd energetika plinifikacijo, itd. O vsem tem je naš kolektiv dobro obveščen, zahvaljujoč člankom v Cin-karnarju. Stalna kontrola Službe za varstvo okolja, večja tehnološka vednost, manj okvar pri proizvodnji žveplove kisline, reševanje denarnih problemov, pa so porok, da ne bomo več povzročali onesnažitve. V že omenjenih poročilih za občinske organe je gospodarnost poslovanja naše delovne organizacije tudi Nove pridobitve podprta in ocenjeni smo, da bomo zmogli uresničiti nedokončane naloge. Cinkarnar: Zadnje vprašanje si zastavite sami: Podpečan: Zakaj INDOK dejavnost ? V okviru razvojne službe načrtujemo INDOK. Osnovni namen informacijsko dokumentacijske /INDOK/ dejavnosti na znanstvenem, tehničnem in strokovnem področju, je zagotoviti vsem zainteresiranim v^paši delovni organizaciji poppjne,-Celovite, natančne in sprotrfe informacije. Dobro organizirana INDOK služba nas bo razbremenila in nam dvignila startno osnovo razvojnega in raziskovalnega dela in nam istočasno omogočila osredotočitev umskih zmogljivosti na bistvene probleme dela. V začetku bomo informacije iskali po klasični poti ob sodelovanju knjižničarjev iz dobro založenih strokovnih knjižnic. Kasneje pa se bomo priključili vse številnejšim uporabnikom informacijske možnosti v republiki in državi, ki so na osnovi razvoja računalniške, reprografske in mikrofilmske tehnike ter telekomunikacijskih sredstev, sposobne vršiti sprotno informiranje o novostih za določeno področje ali za še ožje zahteve (računalniški izpisi). S pomočjo lastnega terminala pa si bomo v prihodnosti morali omogočiti osebni stik z računalniškimi bazami podatkov (bankami podatkov) in s tem izkoristiti vse bistvene prednosti takega načina iskanja informacij (takojšen odgovor, zahteva tiskanja informacij, zahteva kopije prvobitnega dokumenta, ki ga v kratkem času prejmemo po pošti). Na koncu bi želel, da v našem glasilu pričnemo objavljati tudi strokovne članke iz domače ustvarjalnosti ali vsaj prevode člankov za informiranje oziroma izobraževanje vseh nas. Cinkarnar: Upamo in želimo, da bo tov. Podpečan uspešni voditelj in usmerjevalec našega razvoja v prihodnjih obdobjih. Na novih delovnih nalogah mu želimo veliko delovnih uspehov. M. Gorenšek v primernem prostoru, saj se sedaj malica deli kar na šestnajstih mestih. Z realizacijo izgradnje nove Valjarne se uresničuje dolgoletna želja delovnih ljudi predelovalnih objektov Metalurgije. V začetku prejšnjega desetletja, se je na evropskem tržišču pojavila nova vrsta cinkove pločevine, ki je tekom let dobila polno afirmacijo in domicil v gradbeni industriji Zahodne Evrope. Nove norme za potrebe gradbeništva v posameznih evropskih državah izrecno predpisujejo novo cinkovo pločevino znano pod imenom »titanova pločevina«. Cinkarna je tradicionalni izvoznik cinkove pločevine na zahodnoevropsko področje. Zaradi novih normativ- nih predpisov, z ozirom na »titanovo pločevino«, pa je področje uporabe klasične, paketno valjane pločevine, močno omejeno. Izvoz pločevine iz naše stare valjarne je zato močno upadel. Naši stalni tradicionalni kupci pa želijo še nadalje kupovati pločevino pri nas, vendar zahtevajo novo kvaliteto, tračno valjano »titanovo pločevino«. Predvidena letna proizvodnja valjanih izdelkov je 9.500 ton, od tega v prvi fazi 5.500 ton cinkove pločevine, legirane z bakrom in titanom, trakov za proizvodnjo rondel in čašic za baterije, anod za galvansko zaščito in protekcijo ter mikrocink plošč za potrebe grafične industrije. Te plošče bo obdelal in osvojil naš tozd Grafika v končni izdelek. Z doseganjem plana proizvodnje in odgovarjajoče kvalitete izdelkov nove Valjarne se bo tudi izvoz močno povečal, saj bo več kot polovico izdelkov plasirano na zunanjem trgu, predvsem na konvertibilnem področju. Zasledovati bo potrebno potrebe tržišča in dati prednost izdelkom, ki vsebujejo več znanja in vloženega dela. Program dela v Valjarni torej ne bo statičen, ampak se bo prilagajal optimalnim potrebam v okviru danih možnosti. Surovina za novo Valjarno je cink kvalitete 99,995 %, z dodatkom titana in bakra. Vse surovine, razen titan, se dobijo na domačem trgu. Oskrba s cinkom iz domačega trga je v zadnjih dveh letih dejansko nezadovoljiva, vendar gotove možnosti obstajajo. Za boljše in trajnejše medsebojno sodelovanje smo navezali stike z RMPK Zletovo o skupnem vlaganju za odpiranje novih rudišč na področju Makedonije. Gre za 800 milijonov din, ki bi jih namenili za omenjene investicije, da bi za potrebe Cinkarne zagotovili letno nabavo 15.000 ton cinka. Za letne potrebe cca 24.000 ton cinka, smo prisiljeni uvoziti 75 % cinka posebne kvalitete za valjanje, ker ga na domačem trgu ni. Obseg potreb za cink se z novo Valjarno tako ne bo bistveno spremenil, pač pa kvaliteta. K sodelovanju smo pritegnili perspektivne delavce iz stare Valjarne, ki so se še dodatno izobraževali. V času poskusnega obratovanja, do polne proizvodnje v novem objektu, bo paralelno obratovala tudi stara Valjarna. Postopoma pa se bo uvajala proizvodnja na novem objektu. Celotna vrednost naložbe v objekt je po sedanjih izračunih 209. milijonov din, vrednost osnovnih sredstev je 187 milijonov din. Gradbena dela so ocenjena na 79 milijonov, uvozna oprema 45 milijonov, domača oprema 63 milijonov, prispevek za energetiko je 10 milijonov, obratna sredstva pa 12 milijonov din. Izvajalec del je bil Ingrad Celje. Na slavnostni otvoritvi je prerezal trak in objekt predal svojemu namenu, tovariš Viktor Domjanič, aktiven družbenopolitični delavec. OTVORITEV OBJEKTA DRUŽBENE PREHRANE Dokončan je tudi nov objekt družbene prehrane, v katerem bodo delavci službe družbenega standarda razdeljevali hrano. V zgornjem nadstropju pa smo dobili osemnajst pisarniških prostorov, kjer bomo z ozirom na novo organizacijo lahko združili komercialne službe tozdov. Razdelilnica ima 232 sedežev. Vrednost naložbe v objekt je 36 milijonov din. Od tega je vrednost razdelilnice in pisarniških prostorov 17 milijonov din, zaklonišča pa 19 milijonov din. Finančna sredstva so se združevala pri vseh tozdih delovne organizacije, del sredstev je bilo planiranih pri skladu skupne porabe, najeli pa smo tudi kratkoročni premostitveni kredit pri izvajalcu del Gradisu, Ravne na Koroškem. Informator, ki je izšel pred prazniki, je člane kolektiva obvestil o pričetku razdeljevanja toplega obroka že 4. maja, vendar je bilo to prestavljeno zaradi tehničnega prevzema objekta, 14. maja. V razdelilnici so že organizirali zakusko za člane kolektiva, ki so prisostvovali na slovesni otvoritvi. Trak je prerezal in objekt predal svojemu namenu, tovariš Janko Rebov, predsednik konference sindikata Cinkarne. Vsi smo lahko ponosni na novi pridobitvi, saj smo po dolgoletnih željah in pričakovanjih to vendarle dočakali. Vodstvu Valjarne želimo, da bi dosegli dobre rezultate, v razdelilnici pa, da bi imeli dobro malico. Urednica Na slovesnosti sta govorila tovariša Anton Benčina in Maks Bastl. V kulturnem programu so sodelovali: moški pevski zbor Ivana Cankarja, naši recitatorji Frida, Irena, Sonja, Dragica in Lenart ter celjska folklorna skupina z venčkom koroških narodnih plesov. Program je povezoval valjač-mladinec Milovan Prelič. S TITOVO MISLIJO V mOVE • DELOVNE 7jLaaqe t * 4/ __ ■ <% % JjSSm -m Svet zveze sindikatov Jugoslavije in Predsedstvo Sveta so od začetka leta na mnogih sejah razpravljali o aktualnih vprašanjih stabilizacije in zaščite standarda delavcev. Naglo povišanje cen nekaterim proizvodom še naprej ogroža življenjski standard delavcev, predvsem tistih z nizkimi dohodki in številnimi družinami. V razpravah je bilo poudarjeno, da se mora zveza sindikatov odločno lotiti vrste akcij in ukrepov s področja socialne politike, da bi se ublažili učinki naglega porasta cen. Organizirana je široka akcija, v vseh osnovnih organizacijah, kjer so pogoji za pridobivanje dohodka otež-kočeni in so rezultati izostali. Iz skupnih nalog stabilizacije, kot trajne orientacije v Zvezi sindikatov izhajajo večje skupne akcije, ki se bodo organizirale v tem času v vseh organizacijah in organih Zveze sindikatov. Akcija obsega vprašanja: ustvarjanje predvidene rasti proizvodnje in dohodka in krepitev kvalitetnih elementov pridobivanja dohodka: pridobivanje in razporejanje dohodka: razdelitev osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela: objektivizacija pogojev gospodarjenja z aktivnostmi združenega dela in vseh družbenih objektov, ne pa z etatističnimi metodami; hitrejše in trajnejše reševanje izgub in obvarovanje oziroma izboljšanje življenjskega standarda. Organi Zveze sindikatov v federaciji ter v republikah in pokrajinah bodo organizirali spremljanje teh akcij, ki se bodo zasnovale na konkretnih programih osnovnih organizacij in koordinacijskih aktivnostih v občini. Organizacije in organi Zveze sindikatov se morajo na področju standarda odločno zavzemati, da cene osnovnim živilskim proizvodom v tem letu ne bi povečali. Če bo še naprej prihajalo do povišanja cen je potrebno iskati rešitve v kompenzaciji prodajne in nabavne cene proizvoda. Dogovorjeno je, da se cene mleka in jedilnega olja ne bodo povečale do konca septembra tega leta, cene kruha oziroma moke pa se bodo kompenzirale v polnem znesku, če pride do njihovega povečanja. V Vloga in delovanje konfrence ter stalnega delovnega predsedstva: Konferenca sprejema način organiziranja in delovanja komunistov Cinkarne. ki je bil podan v uvodni obrazložitvi. V skladu s tem opredeljuje konferenca svojo vlogo preko naslednjih aktivnosti: - sestaja se najmanj dvakrat letno, - obravnava temeljna gradiva, ki jih v razpravo dostavljajo višji organi ZKS in ZKJ ter se o njih izreka, - oblikuje stališča do pomembnejših aktov družbeno političnih skupnosti (družbeno planiranje, resolucije, svobodna menjava dela, krepitev delegatskega sistema itd.) Akcije zveze sindikatov sindikatih Jugoslavije je posvečena posebna pozornost vprašanju kompenzacije za posamezne vrste mesa. Če pride do povišanja cen govejega, junčjega, svinjskega in piščanjčjega mesa, bo Zveza sindikatov Jugoslavije v Zvezni skupnosti za cene, vztrajala na polni kompenzaciji. V zvezi s tem pooblaščeni predstavnik sindikatov se lahko strinja z dogovorom, v katerem bi kompenzacija za omenjene vrste mesa znašala najmanj 70% od povišanja cen. Poudarjeno je, da sredstva za kompenzacije ne bi bilo potrebno zagotavljati s povišanjem prispevkov in davkov, temveč s prerazporeditvijo drugih oblik porabe, predvsem splošne in investicijske. Pred kratkim sprejeta stališča Sveta ZZJ in Predsedstva Sveta o zaščiti in obvarovanju standarda so delavci zelo dobro sprejeli. V organizacijah in organih ZS v vseh republikah in pokrajinah se vodi konkretna akcija, da bi se zavrl in zadržal padec življenjskega standarda delavcev, predvsem tistih z nizkimi osebnimi dohodki. V mnogih sredinah se trudijo, da se poviša meja najnižjega osebnega dohodka, povišajo otroški dodatki, subvencionirajo stanarine, zagotovi topli obrok, ponudi pomoč pri nabavi kurjave, povišajo pokojnine najnižjih kategorij zavarovancev in podobno. Občuti se tudi odločnost, da se menja odnos pri razdelitvi osebnih dohodkov v korist proizvodnih delavcev. Veliko je primerov, da tam kjer je to urejeno, predvsem v premogovnikih in drugih proizvodnih organizacijah, prihaja do naglega povečanja proizvodnje in preliva kadrov, ki so manjkali v predhodnem obdobju. V razpravah je poudarjeno, da ni potrebno dovoliti, da vprašanje višine osebnih dohodkov postane socialna kategorija. Potrebno je še naprej krepiti vlogo osebnega dohodka kot ekonomske kategorije, da bo povečan osebni dohodek vzpodbuda za večjo Stališča in sklepi problemske konference - zagotavlja poenotenje stališč do temeljnih vprašanj poslovanja Cinkarne in posameznih tozd. Pri tem bo konfrenca posebno pozorna do vsebine planiranja, ocenjevanja rezultatov planskih aktov, načina pridobivanja dohodka in njegovo razporejanje, do gibanja OD in s tem povezanega osebnega in družbenega standarda proizvodnjo, produktivnost dela in višji dohodek. Kot oteževalna okoliščina v ustvarjanju stabilizacije je rast investicij, splošne in skupne porabe in neupoštevanje dejstva, da združeno delo ne prenese takšnih ambicij. Prisotni so pojavi, da se več zapravlja kot zasluži, da se organizirajo draga turistična potovanja v tujino, število predstavništev v^drugih državah se še ne zmanjšuje in podobno. Predsedstvo' Sveta ZZJ je ob tej priliki poudarilo, da je potrebno izhod iz sedanjih težav iskati v razvoju socialističnega samoupravljanja, povečanju proizvodnje in dohodka. Skupaj si moramo prizadevati za boljšo organizacijo dela, zmanjšanje proizvodnih stroškov in popolni izkoristek sredstev dela in delovnega časa, in s tem prispevati k izboljšanju življenskega standarda vseh nas. Zveza sindikatov se bo še naprej zavzemala za združevanje neupravičenega dviga cen predvsem tistih proizvodov, ki vplivajo na življenjske stroške in življenski standard delavcev. Vztrajala bo na krepitvi odgovornosti vseh nosilcev odločanja o cenah, organizacije in organi ZS pa se bodo zavzemali za doslednje izvajanje Dogovora o politiki cen v letu 1981, kar je osnova za zaščito življenjskega standarda delovnih ljudi. Vse osnovne organizacije ZS bi morale vsestransko analizirati vprašanja življenjskega standarda delavcev in se lotiti ukrepov za njihovo izboljšanje. Neoziraje se na vrsto akcij in ukrepov v izvajanju stabilizacije, še naprej rastejo investicije na področju negospodarstva in infrastrukture. Potrebno bi bilo hitreje preorientirati investicijske tokove na odklanjanje strukturalnih neusklajenosti, predvsem pri proizvodnji hrane. Organizacije in organi ZS so zadolženi, da izhod iz sedanjih težav iščejo v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, povečanju proizvodnje in dohodka, popolnejšem izkoriščanju delovnih sredstev in delovnega časa. zaposlenih, do medsebojnih odnosov med delavci in tozd, do vloge in kvalitete dela DSSS, kadrovske politike in ustreznejše delitve dela znotraj DO, priskrbe surovin in repromateria-la za potrebe proizvodnje itd. Konferenca bo vztrajala, da se čimprej konkretno opredelijo razvojni cilji DO, zato smatra, da je potrebno pristopiti k izdelavi dolgoročnega plana razvoja, oceniti materialne, kadrovske in druge možnosti hitrejšega razvoja DO in vsake tozd posebej. Za skladen razvoj DO je nujno združevanje sredstev za skupne naložbe in naložbe v posameznih tozd na podlagi izdelanega programa prioritete. Konferenca bo na podlagi skupnih nastopov in dogovorov komunistov Cinkarne krepila vlogo Cinkarne v širši družbeno politični skupnosti ter podpirala prizadevanja na področju skupnega povezovanja v okviru združenega dela. Konferenca pooblašča delovno predsedstvo, da v času med dvema sejama vztraja, da se realizirajo stališča ZK, sprejeta na problemsko akcijski konferenci. Na vsaki naslednji konferenci poda predsednik poročilo o realizaciji stališč in razloge za eventuelno neizpolnitev skupnih dogovorov. Dnevne rede sej konference določa predsedstvo v.dogovoru s sekretarji OOZK. Predsedstvo po potrebi sklicuje vodstva OOZK, koordinira delo z vodstvi ostalih DPO ter vsklajuje temeljne naloge z vodstvom DO. Predsednik predsedstva sklicuje politični aktiv (koordinacijo) na nivoju DO. Konferenca ZKS Cinkarne Celje sprejema k točki 2 in 3 dnevnega reda naslednja stališča: Nezadovoljivi rezultati v proizvodnji posameznih obratov oz. tozd zahteva- V februarju je bil v Cinkarni organiziran razgovor o poteku delegatskega sistema pri nas. Razgovoru sta prisostvovala sekretar občinske skupščine in predsednik občinske skupščine Jože Marolt. Sodelovali so vodje delegacij vseh štirih enot Cinkarne in tovarišica Jožica Farčnik - Mrvar predsednica zbora združenega dela. V razpravi so bile izražene vse pomanjkljivosti delegatskega sistema pri nas in dejstva, koliko še moramo le-tega dograditi. Ugotovljeno je bilo, da povezava delegatov z razlagalci strokovnih služb še vedno peša, kajti delavci služb se še premalo zavedajo dolžnosti, ki izhajajo iz njihovega prispevka do delegatskega sistema. Nujno je, da se mnenja uskladijo na nivoju delovne organizacije, in se s V sporočilih kongresu moramo jasno povedati, da se delavski razred v sedanji situaciji z nekaterimi stvarmi ne strinja, na primer s tem, da se vse rešuje samo po restriktivni poti brez zaupanja v sile dela in znanja, da ni jasne bilance o položaju, v kakršnem smo, da še vedno anticipiramo potrošnjo brez kritja itd. Tisti, ki so hoteli iz tega kongresa napraviti manifestativ-no obliko in s kongresom manipulirati, naj dobijo dejanski odgovor, kje so resnični problemi samoupravljanja v naši družbi. Politične situacije ne smemo ocenjevati poenostavljeno in nemarksi-stično, češ če je ekonomska situacija jo povečano angažiranje pristojnih služb in posameznikov za rednejšo oskrbo s surovinami in ostalim materialom, ki ga potrebuje proizvodnja. Oskrbo je potrebno zagotavljati dolgoročno, obenem pa ob pomanjkanju surovin zagotoviti surovine prvenstveno tistim obratom, ki dosegajo na trgu (posebno še v izvozu) največji efekt. Nosilec naloge: predsednik KPO, marketing, vodstva tozd. Delo in poslovanje v vseh delih DO je treba organizirati in izvajati po sprejetih ukrepih stabilizacijske politike. S štednjo, bolj smotrnim in varčnim delom moramo dosegati boljše proizvodnje in druge rezultate. Število zaposlenih ne sme naraščati, razen v izjemnih primerih, ko se bistveno povečuje proizvodnja, oz, se kadrujejo delavci, ki so izrazito deficitarni v Cinkarni. Nosilec naloge: člani KPO, vodstva tozd in služb. Za hitrejši in kvalitetnejši razvoj samoupravnih odnosov je potrebno čimprej kadrovsko usposobiti službo za razvoj samoupravljanja, pravnih opravil in splošne informatike. Doseči je treba celovito in pravočasno informiranje, vsklajenost samoupravne aktivnosti v celotni DO in strokovnost pri pripravi gradiv za samoupravne orga- Delo delegacij v ospredju skupnim dogovorom nastopa na seji skupščine. Le na tak način bo namen samoupravljanja v celoti zagotovljen. Delegati so se predvsem pritoževali nad pretežkim in širokim gradivom v poročevalcih, ker problemom, ki so odmaknjeni od življenja te sredine, niso kos. Potrebno je narediti več na vzpodbujanju delegatov, da bodo vsaj prebrali gradivo ter ga nato prenesli v bazo. Pohvalili so udeležbo naših delegatov v delegatski šoli in dana je bila pobuda za ustanovitev take šole v kolektivu, kjer so možnosti. Važno je, da v delovni organizaciji čimprej Priprave na kongres slaba, da je tudi politično avtomatično slaba. To ne drži. Politična situacija je odvisna od političnih družbenih trendov, od ravnanja delavcev v posameznem okolju. Ne smemo dovoliti, da bi npr. o faktorjih inflacije razpravljali ločeno, nepovezano s celoto. Na cene se v tem primeru gradijo vse slabosti, ki so prisotne v našem gospodarstvu. V tem, da je gospodarska situacija težka, je tudi priložnost za kongres samoupravljalcev - če bi bila namreč dobra, kongres sploh ne bi bil potreben. Kongres samoupravljalcev je ne. Nosilec naloge: člani KPO, kadrovska in organizacijska služba. Neurejeno področje nagrajevanja zahteva bolj strokovno in poenoteno proučevanje vrednotenja posameznih del in nalog, kar je naloga strokovnih delavcev v ustrezni službi v DSSS. Dela na področju nagrajevanja morajo potekati sočasno z uveljavljanjem nove organiziranosti. Dela na uveljavljanju nove organizacije je treba pospešiti in dosledno upoštevati sprejet rokovnik del. Konferenca zavezuje vse komuniste in vodstva OOZK, da o sprejetih stališčih razpravljajo, jih sprejmejo in jih konkretizirajo za realizacijo. Pri tem izpostavlja dosledno osebno odgovornost ne le komunistov, ampak tudi ostalih članov kolektiva, da prevzamejo vso politično in strokovno odgovornost za svoje delo. Na problemsko akcijski konferenci je bil sprejet sklep, da sekretarji OOZK redno sklicujejo sestanke in obveščajo komuniste o aktualnih dogodkih. Delovni predsednik Jože ŠTUMBERGER zagotovimo koordinatorja, ki bo skrbel za delo delegacij, jih usmerjal in vzpodbujal. Delegata je potrebno ustrezno oborožiti in pripraviti, da se bo v razpravi lahko oglasil in vztrajati na tem, da bo diskutiral z zahtevo njegove sredine. V osredju je bila postavljena tudi želja, da bi se skrajšal mandat delegacij in da bi se volitve poenostavile. Dostikrat govorimo o tem, kako delegatski sistem ne deluje dobro, kako se delegati ne udeležujejo sej delegacij, vendar moramo vedeti, da vedno zato tudi niso krivi delegati, temveč tisti, ki bi morali skrbeti za pravilno organiziranost vseh poti delegatskih sporočil. M. G. oblika in metoda, po kateri naj se ponovno potrdi socialistično samoupravljanje kot osnovna sila naše politične stabilnosti, kohezije itd. Zato moramo doseči, da bo s sporočili kongresu spregovoril naš delavec, in če bo kritičen in jasen, bo to pomenilo velik napredek. Ustvarjalno in kritično bomo morali spregovoriti na kongresu o vprašanjih delegatskih skupščin in o vprašanjih združenega dela v delegatskih skupščinah. Zamisel tovariša Kardelja o tem, kako naj delujejo delegatske skupščine kot instrument povezovanja socialističnega samoupravljanja s problemi v družbenopolitičnem siste- r mu, bomo morali hitreje uveljavljati v naše življenje. Med vzroki za nekatere slabosti je tudi ta, da predloge pripravljamo pretežno kabinetsko in v upravnih strukturah. Ne mislim, da je vse slabo, saj je tudi veliko dobrega. S kongresom samoupravljalcev moramo postaviti zbore združenega dela bolj v ospredje in izpostaviti odgovornost vseh drugih faktorjev v političnem sistemu in organizacijah združenega dela. Zveza sindikatov mora s svojim delovanjem zagotavljati, da se vloga delavca krepi in uveljavlja. V delovni usmeritvi dajemo prednost zlasti sledečim nalogam: Prizadevanje za uspešnejše gospodarjenje in gospodarsko stabilizacijo. Osnovna organizacija si bo s svojo politično aktivnostjo prizadevala, da bodo delavci v tozd preučili vse svoje slabosti pri gospodarjenju in da bodo ob obravnavi zaključnih in periodičnih obračunov sprejeli ukrepe za boljše gospodarjenje in ustvarjanje večjega dohodka, ukrepe za produktivnejše izkoriščanje delovnega časa in zmanjševanje stroškov poslovanja. Še bolj kot do sedaj se moramo zavzemati za večjo produktivnost dela. Le-ta mora temeljiti: - na večji delovni disciplini - boljši kvalifikacijski strukturi - večjemu izkoriščanju delovnih sredstev - boljši organizaciji dela - večji podpori inovacijske dejavnosti in raziskovalnemu delu. Trajnejše rešitve pri oskrbi V teku so razgovori s predstavniki Metalurškega kombinata Zletovo in Rudarsko metalurškega kombinata, da bi na osnovi sovlaganj zagotovili Cinkarni 15.000 ton cinka letno. S tem bi Cinkarna pokrila pretežni del potreb po tej surovini. Ostale količine bi poskušali dobiti od ostalih proizvajalcev (Trebča, Zorka), delno pa bi jih še uvažali. Takšen projekt je celo vključen v republiški projekt, ki je finansiran 50% iz sredstev namenjenih za nerazvita področja, katera po novih zakonskih predpisih usmerjajo posamezne republike za konkretne investicijske projekte. V projekt akceptiran s strani Makedonije, je zajeto 80 milijard sredstev za odpiranje novega rudnika v tej republiki, ter za povečanje proizvodnje koncentratov, cinka in ostalih barvastih metalov. V kratkem pričakujemo razgovor s predstavniki makedonskega kombinata o konkretnih rešitvah, v zvezi medsebojnega sodelovanja v oskrbi surovin in sovlagateljstva. M. G. Kongres samoupravljalcev bo moral povedati resnico o stvarnih odnosih v celoti in povedati, kaj je posledica svetovne gospodarske krize in povečanih cen npr. nafti in kaj je posledica anticipirane porabe itd. Poglejmo samo občinske plane - samoupravljalci naj povedo, ali so vsi ti plani realni ali ne, ali so zasnovani na sredstvih združenega dela na kraju ali ne, delavci se morajo izreči o vprašanjih perspektive določenega kraja itd. O Plan dela sindikalne organizacije v Ti02 Potrebno bo še precej prizadevanja za dosledno uveljavljanje in izpopolnjevanje objektivnih meril vrednotenja dela in rezultatov dela. Izhajati bo treba iz ocene, nalog in opravil, ki morajo temeljiti na kakovosti dela, količini dela in zahtevnosti in to za vse delavce v našem tozdu, ob upoštevanju delovnih razmer, pogojev dela, ki jih je potrebno ovrednotiti. Zagotoviti takšno prehrano oziroma topli obrok, kakršnega narekujejo potrebe, saj to sedaj ni zadovoljivo rešeno. Osnovna organizacija se bo zavzemala, da bo čim več naših delavcev organizirano koristilo svoj letni dopust, da bodo pogoji regresiranja takšni, da bodo čim bolj stimulirani delavci z nižjim osebnim dohodkom. Posebno pozornost bo potrebno po- Nasmejmo se « V , S Inovacija '81 : Pasja hišica z WC vseh teh problemih se morajo delavci pogovoriti na svojih sestankih in vsi skupaj moramo poiskati izhod iz situacije, da bo razvoj naše dežele in naše družbe na zdravih osnovah. - In v tej smeri naj tečejo tudi priprave na kongres. Iz razprave predsednika republiške konference SZDL SRS Mitje Ribičiča V'**'" svetiti tedenski in letni množični rekreaciji. Sindikat bo stalno spremljal varstvo pri delu, opozarjal in zahteval, da se odpravijo zdravju škodljiva in težka delovna mesta. Zaradi prepočasnega reševanja stanovanjskih vprašanj naših delavcev bomo vztrajali, da se pri vseh novih investicijah zagotovi primerno število novih stanovanj. Sindikat se bo zavzemal, da se bo s pomočjo našega izobraževalnega centra izobraževalo čim več delavcev. Pri vseh delovnih opravilih je potrebno delavcem omogočiti čim boljše pogoje za razvijanje delovnih sposobnosti. Nenehno je potrebno razvijati izobraževanje in usposabljati delavce za delovanje na družbeno političnem področju, v samoupravnih organih in v delegatskem sistemu. Sindikat bo stalno spremljal delovanje SDK, ter se skupaj z njim zavzemal za varstvo samoupravnih pravic delavcev. Nadalje bo sindikat spremljal delovanje LO in DS, ter narodne zaščite in opozarjal na vse probleme v zvezi z zaščito v tozdu. Branko Mesec Srebrni znakZSS Letošnja dobitnika »Srebrnega znaka ZSS« sta tudi dva naša sodelavca Karla Del Negro in Jernej Ozis. Predsedstvo občinskega sveta ZSS Celje je po obravnavi predlogov, ki jih je predložila organizacijsko kadrovska komisija, sklenilo podeliti najvišje Občinsko odličje »Srebrni znak ZSS« štirim osnovnim organizacijam Zveze sindikata in 23 sindikalnim aktivistom. Svečana podelitev odličij je bila 20. aprila na volilni seji Občinskega sveta ZSS. Skozi luknjo v ograji je bližje! Letna konferenca sindikata Cinkarne, ki je bila 16. aprila 1981, je pokazala, kako malo smo dosedaj naredili in koliko bomo morali še storiti v prihodnosti. Zelo okrnjeno je bilo delo predsedstva, slabo so delovale delegacije, odbori in komisije. Neaktivnosti je kriva predvsem notranja zaprtnost tozd, ki je negativno vplivala na medsebojne odnose, ter vnašala malodušje med delavce. Tako se delegati na letni konferenci niso mogli pohvaliti s kakšno zavzetostjo za družbenopolitično delo v preteklem obdobju. Trdno pa so se odločili, da v prihodnje začno drugače. Več se bomo morali povezovati in dogovarjati ter težave skupno reševati. Na konferenci so podelili knjižne nagrade zasluženim članom, ki pa so vendarle nekaj storili na tem področju. Nagrade in s tem priznanje, so prejeli: Rakun, Mesec, Amon, Gajšek, Zupanc, GorenšekT., Ozis, Mraz, Pečnik, Benčina, Sendelbach, Bernjak, Pajk, Vinko, Slapnik N., Anderluh, Gorenšek M., Zakošek in Rebov. Sprejeli so delovni načrt konference za leto 1981, katerega bo potrebno konkretno opredeliti z nosilci in roki. Pri razvoju samoupravljanja in samoupravnih odnosov bomo krepili aktivnost pri uresničevanju določil ZZD in spremljali izvajanje družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka, so se zavezali delegati. Poleg uresničevanja stališč sindikata pri krepitvi vloge samoupravne delavske kontrole bodo ocenili delovanje delegatskega sistema in utrjevali vlogo in povezovanje osnovnih organizacij s krajevnimi skupnostmi na območju delovne organizacije. V zvezi z razvojem družbenih odnosov bodo sprotno spremljali rezultate gospodarjenja, še posebej ob periodičnih in zaključnih računih, obravnavali odprte probleme ter ocenili lastne razmere in sprejeli dogovore za izboljšanje razmer, za napredek samoupravnega odločanja delavcev v sleherni samoupravni sredini. Področju informiranja delavcev bo potrebno posvetiti še večjo pozornost. Izdelali bodo kadrovsko evidenco izobraževanja sindikalnih delavcev ter pripravili kandidate za dvomesečno politično šolo, ČDK, stalno šolo za delegate ter pristopili k evidentiranju delegatov za samoupravne organe tozd in DO. Posebno skrb bodo namenili delovanju izvršnih odborov, kjer bodo sprotno krepili take oblike in metode dela, ki bodo omogočile mno-žičnejše in aktivnejše delovanje članstva. Aktivirali se bodo pri dajanju mnenj in predlogov za podeljevanje priznanj, drugih odličij in odlikovanj. Izzvzeli so delovne in življenske pogoje ter se zavezali, da bodo spremljali stanje na področju stanovanjske problematike zaposlenih ter izdelali analizo preventivnega zdrav- Letna konferenca sindikata stvenega varstva pri delu. Prevzeli bodo pobudo za ustanovitev društva invalidov ter spremljali vključevanje zaposlenih v vse oblike rekreacije. Posebno skrb bodo posvetili podru-žabljanju LO in DS, še posebej na področju vzgoje in izobraževanja ter v smislu zagotavljanja finančnih in materialnih pogojev za aktivno delovanje. Vzpodbujali bodo razprave o zakonu o LO in DS pri pripravi načrtov v izrednih razmerah, krepitvi aktivnosti v DPO, CZ in NZ ter preverjanju, če so v srednjeročnih planih tozd vgrajeni vsi elementi iz tega področja. Pri izvršnih odborih bodo ustanovili stalne organe za posamezna področja aktivnosti, še prej pa bodo morali poživiti delovanje koordinacijskega odbora za učinkovitejše gospodarjenje ter delovanje mladincev. Program dela, ki so ga sprejeli na letni konferenci se bo v letu 1981 še dopolnjeval z nalogami, ki jih bo napovedoval občinski svet Zveze sindikatov in občinski odbor sindikata. V razpravi so delegati opozorili še na nekatere aktivnosti, ki jih je potrebno vnesti v delovni načrt. Poudarili so, da je potrebno storiti korenite napore za izboljšanje discipline in organizacije dela, ter krepiti zdrave in čiste medsebojne delovne odnose. Povečati je potrebno odgovornost služb in posameznikov do izpolnjevanja sklepov. Aktivirati in vzpodbujati je potrebno delo odborov in komisij konference. Opozorili so, da je potrebno dobro povezovanje nalog z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi, poslovodnimi ter strokovnimi sodelavci. Akcijski program sindikata je potrebno uskladiti s sindikatom delavcev kemične in nekovinske industrije. Intenzivno je potrebno pomagati tistim, ki so se odločili za dobro pot v boju proti alkoholizmu. Zelo širok načrt dela konference bo prav gotovo težko izpeljati, zato bo potrebno veliko prizadevanje vseh delavcev delovne organizacije. Delegati na konferenci sicer niso spregovorili še o nekaterih aktivnostih, ki smo jih v preteklih obdobjih zanemarili to pa je prav gotovo inovacijska dejavnost ter uresničitev sklepa po ustanovitvi delovnega mesta analitik inovacij. Sindikat bi moral dati pobudo tudi za ustanovitev aktiva krvodajalcev, ker tudi oni zaslužijo organizirano aktivnost. M. G. FINANČNI NAČRT KONFERENCE OO ZSS ZA LETO 1981 I. PRIHODKI - od članarine 189.606,00 - prenešena sredstva 106.314,40 SKUPAJ PRIHODKI 295.920,40 II. ODHODKI - Materialni odhodki - pisarniški material 10.000,00 - ostali materialni odhodki 18.000,00 - ostali materialni odhodki - nagrade 40.000,00 - poštni in telefonski stroški 100,00 - službena potovanja-potni stroški in kilometrina 9.600,00 - gostinske usluge, reprezentanca 40.000,00 - šport in izletništvo 12.000,00 - kulturno prosvetna dejavnost 20.400,00 - Osebni dohodki: - drugi osebni prejemki 30.000,00 - Nadomestila in pomoči: - nadomestila in pomoči članom ZS 50.000,00 - pomoč ob smrti člana kolektiva 10.000,00 - Ostali odhodki: - plačila za storitve SDK 3.000,00 - zavarovalne premije 200,00 - dnevnice in prenočišča 20.000,00 - Razni drugi odhodki: - naročilnice DE in strokovna gradiva 15.000,00 • naročnine časopisov in drugih publikacij 15.000,00 - razni drugi nepredvideni odhodki 2.620,40 ODHODKI SKUPAJ 295.920,40 Rezultati decemberskega referenduma in podaljševanja trajanja referenduma v tozdu Titan dioksid so pokazali veliko različnost mnenj pri referendumski opredelitvi za novo organiziranost Cinkarne. Zaradi konfrontacije dveh konceptov organiziranosti Cinkarne in zaradi potrebe po enotni politični akciji je bila objavljena (zelena knjiga) nova kategorizacija delovnih opravil v politično neprimernem trenutku. Referendumsko opredeljevanje 26. marca 1981 o statutih tozdov in o delitvenih aktih pa z ozirom na decemberski referendum ni bilo organizirano in politično pripravljeno tako, da bi se velika večina delavcev odločila za predlagane akte. V tozdu Kemija Celje in v tozdu Grafika niso dobili potrebne večine glasov delitveni akti in statut tozda, v tozdu Titan dioksid pa le delitveni akti. DS tozdov so na osnovi pravno nezakonitega imenovanja volilnih komisij razveljavili referendum in ga 16. aprila 1981 ponovno zapisali za sprejetje statuta tozda Grafike in Kemije Celje. Stalno delovno predsedstvo konference komunistov Cinkarne je na svoji seji dne 6. 4. 1981 ocenilo, da takšen pristop k referendumskim sprejemanjem samoupravnih aktov slabi našo politično stabilnost, saj podaljševanje, razveljavljanje in ponavljanje referendumov zmanjšuje zaupanje delavcev v naše strokovne službe in v družbenopolitične organizacije. Da se ugotovijo vzroki s takih referendumskih izidov so v vseh tozdih izdelali analizo priprav na referendum. Za izdelavo analize so bile sestavljene skupine v sestavi: sekretar 00 ZKS, predsednik DS tozd, predsednik 00 ZS, predsednik 00 ZSMS, predsednik volilne komisije in direktor tozd. Na osnovi teh analiz je stalno delovno predsedstvo konference na 3. redni seji 20. Lepa beseda pomeni veliko, še več pa pomeni podana na način, kot ga znajo le recitatorji. Ideja, da bi naši mladinci nastopali na proslavah in prireditvah v kolektivu, je stara. Vendar so bile doslej vedno težave pri uresničitvi teh želja. Že leta 1975 je mentor, tovariš Ivo Ramšak priskrbel pesmi, ter na pobudo mladih, vodil in recitiral. Prvi nastop, kjer so sodelovali naši recitatorji, je bila prvomajska proslava v sindikalni dvorani delovne organizacije. V recitatorski skupini so sodelovali Frida Jalšovec, Irena Zalokar, Mira Gorenšek, Brane Germadnik, Dunja Žunter, kasneje se je priključil še Ivan Selič. V isti sestavi so nastopali na proslavi 29. novembra, ob 8. marcu naslednje leto in nato še nekaj let zapored. V tem obdobju so nekateri mladinci zapustili delovno organizacijo. Delo recitatorske skupine je bilo Politična ocena referenduma aprila 1981 ugotovila naslednje pomanjkljivosti pri pripravah na zadnji referendum: Zaradi izredne važnosti sprejetja Statuta in različnosti mnenj o delitvenih aktih je bil čas od razpisa in izvedbe referenduma prekratek. Za povratne informacije in za konsolidacijo mnenj ni bilo več časa, ko so dobili zbori delavcev odgovore strokovnega tima na svoje pripombe. Spremembe statuta so bile objavljene že decembra, takrat so bile razprave na zborih delavcev, referendum pa je bil marca. V tem primeru je bil čas od razprave do izvedbe referenduma predolg. Premalo je bila poudarjena važnost sprejetja Statuta, zaradi registracije tozdov in DO na sodišču, saj razprava na zborih ni oblikovala posebnih pripomb. Tudi rezultati ponovitev referendumskega sprejemanja tega samoupravnega akta dokazujejo, da vsebina tega akta ni sporna. Razlagalci samoupravnih aktov na nekaterih zborih niso dovolj kvalitetno in strokovno razlagali vsebino predlaganih dokumentov. Odgovori na pripombe delavcev so prišli tik pred referendumom premalo argumentirani in v večini primerov so bili kratki: »Pripomba se ne more upoštevati«, kar je izvalo oportunistični odnos delavcev do referenduma. Statuti so bili natisnjeni šele takrat, ko so nekateri že organizirali zbore delovnih ljudi. Organizacija izvedbe referenduma ni bila dovolj usklajena z novo organizacijo Cinkarne (Delavci iz tozd, ki so po novi organizaciji v DSSS, do zadnjega niso vedeli, kje imajo volišče; novi volilni odbori so bili imenova- NAS POGOVOR otežkočeno, zato nekaj časa niso nastopali. V lanskem letu je pobuda zopet zaživela, ko se je skupini pridružila Irena Kroflič, nato pa še Roman Debeljak in Lenart Horvatič. Pomagali so, da so obdržali obstoj skupine. Želijo si še delati, vendar se zavedajo, da z majhnim številom recitatorjev ne morejo narediti pestrega in kvalitetnega nastopa. Tokrat vam predstavljamo tri mladinke, ki nastopajo na naših proslavah z recitiranjem pesmi. CINKARNAR: Od kdaj se udejstvuješ pri recitiranju ? F. Jalšovec: Veselje do recitiranja imam že od malega. Nastopala sem na proslavah že v osnovni in še več v ni iz delavcev, ki ostanejo v tozd, šele dan pred izvedbo referenduma, volilni lističi so bili natisnjeni pozno). Vodstvene strukture tozdov (od direktorja do izmenovodje) so se premalo vključevale v priprave na referendum. Da se na osnovi teh ugotovitev podobni rezultati referendumov ne bi ponavljali in da si sami poleg objektivnih težav ne bi slabšali politične situacije v Cinkarni,' je predsedstvo konference ZK predlagalo DS DO naslednje ukrepe, ki so bili sprejeti na seji, dne 30. aprila 1981: - Za usklajene akcije pri razpisu volitev in referendumov se naj na nivoju DO ustanovi 3 članski volilni odbor. - Strokovne službe morajo zagotoviti kvalitetno razlago aktov, ki se bodo referendumsko sprejemali. Priporočamo, da se zberejo vsi razlagalci, kjer bodo strokovne službe kvalitetno in detaljno razložile predlagano gradivo istočasno pa bodo dobile že prve povratne informacije sredine, iz katere so posamezni razlagalci. - Pred tem, da DS DO razpiše referendum, se morata sestati predsedstvo I0 konference sindikata in stalno delovno predsedstvo konference, ZK, da ocenita politično situacijo v smislu predlaganih aktov in da angažirata sindikat in komuniste pri pripravah in izvedbi referenduma. Za politično situacijo v Cinkarni so odgovorne vse politične organizacije, vodstvene in samoupravne strukture. Vsak komunist, vsi delegati samoupravnih organov, vsi vodstveni delavci so odgovorni za politično klimo v sredinah, kjer delajo. Vse prepogosto se ravno pri referendumskih odločitvah delegati DS, komunisti, obratovo-dje in izmenovodje distancirajo od dogovorjenih akcij. Predsedstvo konference OO ZK Cinkarne Celje srednji šoli. V razredu smo imeli recitatorsko skupino. I. Zalokar : Nastopala sem že v osnovni šoli in nekajkrat v srednji. Pobuda v Cinkarni me je razveselila saj imam veselje, če ga pa kdaj nimam, ga pridobim, ko pridemo skupaj. Nekje se moraš udejstvovati. I. Kroflič: Do lani sem delala pri dramski skupini F. Prešeren v Vojniku, sedaj pa se udejstvujem v recitatorski skupini v Vojniku. Sodelovala sem na »Naši besedi ’80«. Lani ob 1. maju sem v Cinkarni vodila recital in napovedovala. Rajši pripravljam recitale, vendar tudi rada nastopam. CINKARNAR: Kakšni občutki te prevzamejo, ko si na odru pred gledalci, ki te gledajo ? F. Jalšovec: Prvi trenutek ko stopim na oder imam tremo, ko pa se recital razvije, trema mine. I. Zalokar: Na odru imam tremo, zato © ker premalo nastopam. Ce bi nastopali večkrat, bi se navadila publike, pa tudi trema bi minila. I. Kroflič: Treme nimam. Strah me je le tega, kako bodo gledalci sprejeli nastop. Skušamo iti v korak z razvojem kulture, vendar se bojim odziva gledalcev. Na odru se sprostim, obdaja me čudovit občutek, ker lahko pokažem svoj karakter. Žal premalokrat nastopam. CINKARNAR: Ali nameravaš nadaljevati delo v cinkarniški recitatorski skupini ? F. Jalšovec: Vsekakor imam namen ostati članica skupine, dokler bo V lanskoletni 6. številki Cinkarnarja, ki je izšel 2. julija 1980, je bilo v rubriki Cinkarnarjeva pošta objavljeno pismo tovariša Franca Dečka pod naslovom, Ugodnosti krvodajalcev. V članku omenjeni tovariš sprašuje na kakšni podlagi krvodajalci niso upravičeni koristiti regres in iz katerih vzrokov je komisija za družbeni standard v letu 1980 določila 37.000 din razpoložljivih sredstev za krvodajalce. Odgovor je posredovala Služba družbenega standarda in je bil objavljen v isti rubriki. Služba odgovarja, da je smisel krvodajalstva v tem, da ljudje dajejo kri zares iz humanosti in želje, da pomagajo sočloveku ob njegovih kritičnih trenutkih, ko gre za življenje ali smrt, nikakor pa ne iz razloga, da bi se lahko na račun humanosti okoriščali. Služba družbenega standarda je v zvezi z omenjenim odgovorom 13. aprila 1981 poslala v uredništvo prispevek z naslednjo vsebino: Gasilsko društvo Cinkarne je 6. marca 1981 imelo svojo letno konferenco na kateri so prisostvovali kot gostje tudi tov. Glušič iz službe varstva pri delu, predstavnik občinske gasilske zveze, predstavnik GD Teharje in IGD štore. Člani društva so kritično obravnavali predvsem hidrantno omrežje. Mnogo hidrantov je namreč neuporabnih. Zgodi se, da so zametani z materialom ali pa sploh brez vode. Dogovorili so se, da je treba posvetiti vso pozornost sprotnemu popravljanju in stalnemu nadzoru nad njimi. Podobno se dogaja z ročnimi gasilskimi aparati po obratih, ko se pri raznih remontih, beljenju ipd. aparati odstranijo, nazaj na svoje mesto pa niso postavljeni. Menjavajo se celo lokacije aparatov brez vednosti gasilske službe. Članstvo je opozorilo, da mora vodstvo obratov posvetiti večjo skrb ročnim gasilskim aparatom, kajti le-ti so že marsikdaj preprečili požar. Obravnavali so problematiko dodatne gasilske službe, ki je bila organizirana zaradi premajhnega števila poklicnih gasilcev. Čeprav v preteklem letu ni bilo zastoja zaradi dodatne obstojala. I. Zalokar: Namen imam ostati članica skupine dokler nas bodo še hoteli poslušati v Cinkarni. Vem, da si ljudje želijo proslav in več kulturne pestrosti v vsakdanjem življenju. Škoda je, da v recitatorski skupini ni več članov, ker bi se vsi bolje počutili. Cinkarna nam je pripravljena pomagati. Dobili smo sredstva za nakup kril, da lahko nastopamo enako oblečene . I. Kroflič: Žal se premalo mladih vključuje v to dejavnost, čeprav vem, da je v Cinkarni dosti sposobnih, ki znajo tudi recitirati. Ostala bom pobudnik za vse mlade, ki se bodo hoteli Pojasnilo Zaradi nesporazumov pri razumevanju odgovora, ki je bil podpisan s strani Službe družbenega standarda, dajemo naslednjo pojasnilo in opravičilo. Članek je bil resnično zelo kratek in vsebinsko ne dovolj jasno opredeljen. Tako je prišlo do različnega tolmačenja vsebine. Zato dajemo širši odgovor. Takratni odgovor ni bil namenjen nikomur osebno, tako tudi ne proti tovarišu Francu Dečku. Odgovor ni bil mišljen kot odgovor na njegovo vprašanje, pač pa je bila z njim izražena misel, da se ne bi zgodilo, da bi kdorkoli iz materialnih koristi daroval kri. Darovanje krvi je resnično najhumanejše dejanje do sočloveka, za katerega v Cinkarni dajemo priznanje tudi na ta način, da po kriterijih, sprejetih na samoupravni način, za- Večji poudarek na varnosti dežurne službe, so člani mnenja, da dodatna gasilska služba ne more več dolgo obstojati. Poskrbeti je potrebno za poklicno gasilsko službo z več izvajalci, kajti trije poklicni gasilci so premalo. Zelo kritično so obravnavali tudi problematiko gasilskega doma, prostori, ki jih uporabljajo, so neustrezni, člani menijo, da je premalo zavzetosti za ureditev teh prostorov. V nadaljevanju so iz poročil ugotovili, da je kljub težavam društvo v preteklem letu zelo dobro opravilo svojo nalogo. Začetnih požarov je bilo 10, ki pa so bili vsi pravočasno pogašeni, tako da ni bilo večje škode, škoda bi lahko nastala zaradi nestrokovne akcije ali prepoznega vstopa v akcijo. Veliko dela je bilo opravljenega pri vzdrževanju ročnih gasilskih aparatov, ki jih redno kontrolirajo in polnijo. Dežurna služba opravlja tudi razne storitve in to prevoze v bolnico ali ambulanto, črpanje in načrpavanje vključiti v našo skupino. Med nami vlada prijeten in dober odnos, vsak pove svoje mnenje, zato se radi srečujemo. Vaje niso obremenilne in ne vzamejo dosti prostega časa, niti delovnih izostankov. Vsak interesent, ki bi se hotel vključiti, bi bil zaželjen in dobrodošel. CINKARNAR: Če je kakršenkoli interes posameznika, da bi postal član recitatorske skupine Cinkarne, ga vabimo, da se javi uredništvu. Mira Gorenšek služnim darovalcem krvi omogočamo brezplačno letovanje v skladu s sprejetimi merili. Število krvodajalcev se iz leta v leto povečuje; pri enkratni akciji sodeluje približno sto krvodajalcev, kar je velik odraz zavesti in humanosti do soljudi. V Cinkarni se je število krvodajalcev povečalo iz 2,8 na 9,9% vseh zaposlenih. Poudariti moramo, da je bilo kolektivu Cinkarne podeljenih več priznanj za razumevanje pri akcijah krvodajalstva, med drugimi leta 1978 zlata plaketa ob 25-letnici krvodajalstva v Činkarni. Vse krvodajalce in tiste, ki se še niso odločili darovati kri, vabimo, da pri tej človekoljubni akciji še naprej sodelujejo in tako rešujejo človeška življenja. DARUJMO KRI, REŠUJMO ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA! Služba družbenega standarda vode po posameznih obratih, dežura-nje pri varjenju in rezanju po obratih, vzdrževanje opreme in orodja, stalne obhode po celotnem ozemlju delovne organizacije ter stalne kontrole hidrantov. Na konferenci so obravnavali tudi pereče stanje na področju preventivne dejavnosti. V posameznih obratih nimajo posluha, da bi pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile požar, sproti odpravili. Obstajajo pa obrati, ki imajo skrb za preventivne ukrepe, da ne pride do požara, čimprej se je potrebno organizirati tako, da bi na tem področju bil delavec bolj poučen. Člani društva so sprejeli svoj letni program dela s poudarkom na okrepitvi dejavnosti na področju požarnega varstva, predvsem na preventivi in strokovnem izobraževanju članstva. Med letom odidejo v pokoj trije člani društva: Karel Ramšak, Slavko Verve-ga in Marjan Brežnik. Vodstvo društva se jim je za opravljeno delo iskreno zahvalilo in jim podelilo pismene pohvale. Zahvala gre tudi vsem operativnim članom za opravljeno delo, ki so ga požrtvovalno in nesebično opravili v preteklem letu. Poveljnik _____________________Stane Leskovšek PROBLEMATIKA IZSELJEVANJA V zadnjem obdobju se izgradnja novih objektov cinkarne v celoti prenaša v severovzhodni predel, v področje Čreta. V okviru zakonskih določb in programa ekološke sanacije Cinkarne, je posebna pozornost posvečena varstvu zraka in voda, zato je Cinkarna že dosedaj v veliki meri zmanjšala stopnjo onesnaženosti, z dokončno realizacijo programa pa bo stanje še NEKDANJI USPEHI, VZPODBUJAJO Streljanje je hobi, ki izvira iz zgodovine, vendar se še danes zanj navdušuje veliko število ljudi. Tudi v naši delovni organizaciji jih je nekaj, imamo pa celo svojo sekcijo. Člani strelske sekcije smo imeli 14. marca letos v izobraževalnem centru Cinkarne letni občni zbor. Udeležba je bila sicer skromna, saj zadnjih nekaj let sekcija doživlja krizo. Od zadnjega sestanka pred desetimi leti do sedaj je vodil sekcijo isti odbor. Na zboru je bilo podanih precej kritičnih pripomb in tudi predlogov, kako oživiti delo sekcije in pregnati mrtvilo, ki vlada zadnjih nekaj let. Prvi začetki strelskega športa v Cinkarni segajo daleč nazaj v leto 1947. Iz skromne sekcije se je razvila strelska družina, uradno registrirana decembra leta 1952. Iz leta v leto se je število aktivnih članov večalo. Cinkar-niški strelci so bili nekaj let med najboljšimi v Celju, posamezniki so se udeleževali tudi republiških in drugih prvenstev. Ženska ekipa Cinkarne je dolgo časa držala rekord Slovenije v streljanju z zračno puško. Vse do leta 1964 se je strelski šport razvijal brez zastojev kljub finančnim in drugim težavam. Takrat pa je nastopilo mrtvilo, pogojeno predvsem z razpadom okrajnega strelskega odbora. V tem času so v Celju razpadle mnoge družine, tako tudi naša. V okviru strelske družine Celje so pričele spet delovati manjše sekcije, med ostalimi tudi Cinkarniška. V taki obliki delujemo še danes. Vendar se je od zlatih časov okrog leta 1960 do danes mnogo spremenilo. Sekcijo vodijo redki posamezniki -entuziasti, ki smo jim dolžni vse priznanje. Naše vrste so sestavljene predvsem iz starejših članov, ki se še spominjajo nekdanjih uspehov. Mladine ni veliko, prav tako žena, čeprav slednje tvorijo skoraj tretjino zaposlenih. Izgovori, da ni časa, ne opravičujejo nikogar. Na mladih svet stoji, naj se to odrazi tudi v naši sekciji. Ali res nismo več sposobni sestaviti ekip, ki bi lahko predstavljale Cinkarno vsaj na občinskih tekmovanjih tako kot so nas nekoč ko so bile naše ženske »strah in trepet« strelišča, kjerkoli so se pojavile? Vsaj poizkusiti je potrebno. Morda nam bo le uspelo. Naša sekcija trenutno razpolaga z zadost- znatno boljše. Seznanjeni smo z delegatsko pobudo občanov Čreta, saj se zavedamo, da bo morala tudi naša DO sodelovati pri uresničitvi njihovih želja in zahtev. Ob različnih srečanjih smo se o tej problematiki pogovarjali, vendar pa sodimo, da bo potrebno tesno sodelovati s SIS za komunalno urejanje zemljišč in drugimi ustreznimi organi z namenom, da v okviru možnosti združimo sredstva za vsaj delno nim številom strelskega orožja (zračnimi in malokalibrskimi puškami). V letošnjem letu pa bomo pridobili še vojaške puške, kar bo vsekakor popestrilo program dela, ki smo si ga zastavili. Spisek akcij in tekmovanj za letos je dolg. Upamo, da ga bomo pod vodstvom novega odbora izpeljali do konca. Seveda z vašo pomočjo. Pogoji za delovanje so idealni. Imamo svoje strelišče, kjer bodo potekala tekmovanja pod vodstvom tehničnega vodje tov. Kranjca vsak četrtek od 14,00 do 18,00 ure. V poletnem času pa se bomo preselili na strelišče na Petriček. Program strelske sekcije Cinkarne za leto 1981: 1. Zimska liga z zračno puško 2. Tekmovanje ob dnevu žena 3. Tekmovanje v počastitev 1. maja med tozdi in istočasno prvenstvo strelskih sekcij z zračno puško za leto 1981, 4. Tekmovanje v patrolnem pohodu med tozdi z udeležbo ekip CZ, VRS in ostalih športnih sekcij MNOŽIČNI SMUČARSKI TEK Zbor vaditeljev in učiteljev smučanja Celje, je pod pokroviteljstvom Konference OOS Nivo, Železarne Ravne, Kovinarstva Ljubno, Elkroja Mozirje, Glina Nazarje, organiziral 3. množični smučarski tek, ki je bil 1. marca 1981 v Logarski dolini, in so se ga udeležili tudi naši smučarji tekači, ki so se uvrstili takole: 10 km-nad 15 let 1. Sašo Grajf 25:16 Pohorje, 2. Slavko Premože 25:47 Dol pri Ljubljani, 3. preselitev občanov. Cinkarna že sedaj odvaja znatna sredstva v te namene, s plačilom komunalnega prispevka pri izdaji gradbenih dovoljenj za načrtovano investicijsko izgradnjo. Cena 1 m2 prispevka znaša po veljavnem odloku SO Celje 674,94 din. Nedvomno pa se bodo pri dogovarjanju našle tudi še druge rešitve za odpravo te problematike. • Leopold Slapnik 5. V mesecu juniju izvesti prvenstvo posameznikov z malo kalibrsko puško za vse, ki so izpolnili normo z zračno puško 6. Prvenstvo posameznikov z zračno puško v septembru v LD 7. Izvesti tekmovanje ob dnevu republike med tozdi 8. Organizirati tekmovanje vseh VRS Cinkarne z malokalibrsko ali vojaško puško 9. Udeležba na vseh tekmovanjih, katere organizira OSZ Celje in SD Celje 10. Organizirati orientacijski pohod s streljanjem z malokalibrsko puško ob dnevu varnosti 11. Tekmovanje v okviru sindikalnih športnih iger in trim iger 12. Rekreacijski dan Cinkarne v Logarski dolini 13. Nabava zračnega strelskega orožja - 2 kom (odobrenih sredstev je 40.000,00 din) Na občnem zboru strelske sekcije smo poleg programa izvolili tudi novi odbor: predsednik je Ciril Počivalšek, namestnik Franc Smeh, tehnični vodja Ivan Krajnc in Janko Robida, gospodar Viktor Pungeršek, referent za propagando Ivan Legvart, referent za ženske Helena Umek, člani pa Martin Kukovič, Rudi Mraz, Marija Mlinarič, Maks Pečnik in Bojan Horvat. Srečko Mase 26:56 Ljubljana, 46. Smeh Franc 46:44 tekel za Štore, 50. Mesec Branko 47:36 Cinkarna, 51. Kamenšek Jože 47:44 Cinkarna, 56. Perčič Danijel 48:56 Cinkarna, 57. Mraz Rudi 49:41 Cinkarna 20 km-nad 40 let 1. Janez Pavčič 58:47 2TKS Bežigrad Ljubljana, 2. Jure Dolenc 101:46 Kokrica, 3. Stane Osojnikar 102:51 Medvode, 44. Červan Franc 123:10 Cinkarna Tekmovanja se je udeležilo preko 600 udeležencev Marjan LEBAN Naši strelci na položajih r OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO CELJA V SMUČANJU Letošnje sindikalno prvenstvo Celja med delovnimi organizacijami v veleslalomu je bilo izvedeno na Celjski koči, na precej zaledenelih progah. Organizator tekmovanja ZTKO Celje je tekmovanje in proge (kljub poledenelemu snegu) dobro pripravil, vendar jim lahko zamerimo samo to, da so tekmovalke in tekmovalci morali predolgo čakati na končno razglasitev rezultatov v posamezni in ekipni uvrstitvi. Tekmovanje je trajalo tri dni in organizator bi lahko razglasil rezultate prejšnjega dne na razglasno desko v gostinskih prostorih Celjske koče. Tekmovanja se je udeležilo 103 članic, 67 starejših članov in 192 mlajših članov iz delovnih organizacij Celja, ki so se v mejah svojih sposobnosti borili za najboljše uvrstitve v posamezni in ekipni konkurenci. Vse, ki vas zanimajo ti smučarski rezultati in niste bili seznanjeni s propozicijami tekmovanja samo še to: Članice in mlajši člani so tekmovali v dveh kategorijah, do in nad 30 let, medtem, ko so starejši člani nad 40 let tekmovali v konkurenci svoje kategorije. Tekmovanje je za nami, naše izbrane smučarke in smučarji (nekomplet-ni) pa so se uvrstili takole: Članice posamezno: do 30 let 1. Jovan L. 14,11 sek., 16. Kramar S. CC 18,63 sek., 38. Gorenšek CC 24,31 sek., 48. Podkoritnik 64,53 sek., Lik Savinja nad 30 let 1. Samec Občina 15,87 sek., 8. Marin M. CC 18,84 sek., 33. Bedek N. CC 24,37 sek., 39. Bricman CC 29,20 sek., 49. Žilnik-Zlatarna 60,30 sek. Starejši člani posamezno 1. Rožič Nivo 32,22 sek., 24. Simonič V. CC 37,26 sek., 26. Kovačič G. CC 37,44 sek., Vidmar - odstop, 56. Mlinarič Lik 54,44 sek. Mlajši člani posamezno do 30 let 1. čater Ingrad 32,87 sek., 6. Kolar M. CC 34,89 sek., 12. Kajtner S. CC 35,94 sek., Gajšek B. - odstop, 70. Deželak -Nivo 71,34 sek. nad 30 let 1. Jovan PTT 29,46 sek., 10. Dobovič-nik CC 32,06 sek., 81. Smole A. CC 77,99 sek. Ekipne uvrstitve Članice do 30 let 1. LB, 33,58 sek., 2. Aero 33,67 sek., 3. Zlatarna 34,42 sek., 14. Cinkarna 42,97 sek., 21. Obnova 18,27 sek. nad 30 let 1. Občina 34,96 sek., 2. Aero 35,40 sek., 3. SSS 36,09 sek., 7. Cinkarna 43,21 sek., 23. Kovinotehna 22,12 sek. I tek. Članice skupno 1. Aero 69,07 sek., 2. RC 73,13 sek., 3. LB-SB 76,67 sek., 6. Cinkarna 86,15 sek., 22. Obnova 86,15 sek. Starejši člani 1. Libela 67,44 sek., 2. Nivo 67,87 sek., 3. RC 69,51 sek., 11. Cinkarna 74,70 sek., 26. Remont Mlajši člani do 30 let 1. Tngrad 68,22 sek., 2. RC 68,62 sek., 3. Toper 69,37 sek., 4. Cinkarna 70,83 sek., 34. Carina nad 30 let 1. PTT 61,35 sek., 2. Aero 61,94 sek., 3. Nivo 62,74 sek., 29. Cinkarna 103,03 sek., 35. ZDC Skupni ekipni rezultati Ml. člani - članice - starejši člani 1. RC 276,71 sek., 2. Aero 283,58 sek., 3. Ingrad 295,07 sek., 9. Cinkarna 334,73 sek., 42. Gradis Vsem tekmovalkam in tekmovalcem čestitamo za dosežene rezultate. Marjan LEBAN o GRAFIKA PRVAK V ODBOJKI V začetku aprila smo organizirali tekmovanje v odbojki med tozdi Cinkarne, katerega se je udeležilo pet ekip iz tozdov in DSSS, ki so se pomerile med sabo za najboljšo uvrstitev, oziroma pokal, ki ga je tokrat osvojila tozd Grafika. Ponovno je treba poudariti, da Kemija in Transport niso sodelovali, kljub temu, da imajo v internem programu OOS namenska sredstva za športno rekreacijo. Kje je vzrok? Rezultati tekmovanja so naslednji: PREDTEKMOVANJE A skupina Vzdrževanje:Ti02 13:20, Metalurgija LVzdrževanje 6:20, Ti02:Metalurgija 20:11 B skupina Grafika:Metalurgija II 20:8, Metalurgija:DSSS 14:20 FINALE 5.-6. mesto - Metalurgija LMetalurgija II 20:0 bb, 3.-4. mesto Vzdrževanje:DSSS 0:20 bb, 1.-2. mesto - Grafika:Ti02 20:0 bb Na finale so ekipe prihajale nekom-pletne in so tako kompletne ekipe dobile dvoboj za končno uvrstitev brez borbe z 20:0. Vsem nastopajočim čestitamo za dosežene uspehe. Tekmovanje je bilo izvedeno v telovadnici 3. osnovne šole, kjer ima Cinkarna Vsako sredo v tednu od 19. do 21. ure rekreacijo. o Športna tekmovanja ob prazniku V počastitev 40. obletnice OF in praznika dela 1. maj smo organizirali športna tekmovanja v streljanju, šahu in kegljanju med tozdi, katerega se je udeležilo 107 posameznic in posameznikov. Tekmovanja so bila v streljanju na strelišču pri ambulanti, v šahu v sindikalni dvorani in kegljanju na keglišču Ingrad Celje. Streljanje z zračno puško Za vsak tozd je lahko nastopilo neomejeno število tekmovalk in tekmovalcev, vendar se je za ekipno uvrstitev upoštevalo 5 najboljših rezultatov. Rezultati 1. DSSS - 725 krogov - Pečnik M. 159 krogov, Horvat B. 148 krogov, Umek M. 147 krogov, Mlinarič M. 141 krogov in Ramšak Matjaž 133 krogov. Tekmovanja se je udeležilo 16 posameznikov - nic. 2. Metalurgija - 716 krogov - Punger-šek V. 151 krogov, Unetič R. 144, Kramarič F. 143, Počivalšek C. 142 in Žolger T. 135 krogov. Tekmovanja se je udeležilo 9 udeležencev. 3. Ti02 - 647 krogov - Robida J. 146 krogov, Kukovič M. 140, Štumberger J. 125, Jupič R. 119 in Arčan B. 117. Udeležencev 19. 4. Grafika - 642 krogov - Pohole I. 132 krogov, Hiršman J. 130, Mastnak B. 130, Legvart I. 125 in Gobec M. 125. Udeležencev 8. 5. Vzdrževanje - 604 krogov - Krajnc I. 172 krogov, Puh K. 117, Poklšek M. 109, Mlakar T. 104, Flis H. 102 kroga. Udeležencev 11. 6. Transport - 311 krogov - Gaberšek F. 126 krogov, Kolarič T. 111, Jokan A. 80 krogov. Udeleženci 3. 7. Veflon - 147 krogov - Vdovič B. 147 -1 udeleženec. ŠAH - brzopotezni turnir Za ekipo vsakega tozda so nastopali trije tekmovalci. Ekipe so se pomerile vsaka z vsako. Rezultati: I. kolo: DSSS Kemija : trim 3:0, Grafika : Metalurgija 1:2 II. kolo Metalurgija TRIM : Grafika 2:1, DSSS : Kemija 2:1 III. kolo Kemija Grafika : DSSS 0:3, Metalurgija : TRIM 3:0 IV. kolo: TIM DSSS Metalurgija 2:1, Kemija Grafika 11/2:11/2 V. kolo: Grafika Metalurgija : Kemija 11/2:11/2, TRIM : DSSS 0:3 Končni vrstni red: 1. DSSS 10 točk, 2. Metalurgija 7 1/2 točk, 3. Kemija 7 točk, 4. Grafika 3 1/2 točk, 5. TRIM 2 točki Za ekipe so nastopali DSSS: Zelenovič V., Ružič V. in Cmok D. Metalurgija: Arh Z., Naraks J. in Počivalšek C. Kemija: Dečko F., Šnajder J. in Celestina S. Grafika: Lončar F., Pohole I. in Tukarič M. TRIM: Praznik A., Ovtar H. in Šuhelj. Kegljanje-borbene igre Vsako ekipo je sestavljalo 5 tekmovalk in tekmovalcev, ki so na vseh štirih stezah odigrali 3 sete in se uvrstili na: prvo mesto: 1. Grafika 357 lesov drugo Vzdrževanje 335 lesov, Tretje Metalurgija 325 lesov, četrto DSSS 316 lesov in peto Ti02, ki ni končala tekmovanja. Vse prve tri uvrščene ekipe v vsaki panogi so prejele darilne zavitke. Vsem udeležencem čestitamo za udeležbo in dosežene rezultate, vsem ostalim, ki se tekmovanj niste udeležili pa za prihodnjič več poguma, mi Kristina ŠEŠKO je delala v Cinkarni od leta 1948. Nekaj let je delala pri pakiranju supersulfata, nato v čašicah, litoponu, ultramarinu, zadnjih 10 let pa je bila snažilka v DSSS. Osem let je delala ponoči. Mnenja je, da je bilo včasih, pred leti boljše, delavci so več naredili, tudi spoštovanje do delavca je bilo večje. V mesecu marcu leta 1962 se je v Cinkarni zaposlila Ljudmila ŠARLAH, ki je delala v razdeljevalnici hrane in upravi kot čistilka. Vseh 19 let je delala v popoldanski izmeni. Rada je odšla v starostno upokojitev, ker je že težko delala. Doma bo gospodinjila in se posvetila urejanju vrta. Ana BAŠIČ se je invalidsko upokojila. V Cinkarni je delala osem let, najprej je bila čistilka nato delavka v razdeljevalnici toplega obroka Titan dioksida. Dva otroka še mora spraviti h kruhu, zato ji dela ne bo zmanjkalo. Naneslo je, da so kar tri tovarišice odšle v pokoj iz podobnega poklica, zato sem jih vprašala, kako je po njihovem mnenju in iz izkušenj vred- DOBIMO SE NA SMUČARSKEM TEKU! Prvi znaki starosti so odvečni kilogrami, pešanje srca in mišic in s tem slabo počutje. Vsega tega ne moremo upočasniti z raznimi zdravili in preparati, temveč z zdravim načinom življenja. Zato je treba v naše življenje vključiti rekreacijo. Da bi se lahko delavci naše delovne organizacije stalno organizirano re-kreirali smo v Cinkarni ustanovili »Sekcijo za smučarski tek«. Ker je naša sekcija šele na začetku svojega delovanja, verjetno še ne veste zanjo. Vabimo vas, da postanete naš član. Da bi bilo naše delovanje pestro in prijetno, želimo vključiti v naše članstvo žene, mlaDINO IN VS Vabimo vas, da postanete naš član. Da bi bilo naše delovanje pestro in prijetno, želimo vključiti v naše članstvo žene, mladino in vse ostale, ki imajo veselje do smučarske hoje in teka. Vse potrebne informacije o delovanju, o možnosti in o stvareh, ki vas zanimajo o takšni sekciji lahko dobite pri tov. Francu Smehu (tel. 714) ali tov. Vidmarju (tel. 370). CINKARNA POKROVITELJ NAD HOKEJEM Drsalni šport v Celju ima še predvojne korenine. Po vojni si je nekaj intuziastov prizadevalo, da s svojim delom postavijo novo drsališče. Tako je že v letu 1966 Cinkarna priskočila na pomoč in postavila ledarno ter s tem omogočila Celjanom umetno drsališče. Z izgradnjo strehe je bila podana vsa možnost za razvijanje športnih panog kot je hokej, umetno drsanje, v polet- Poslovili smo se od sodelavcev ANA BAŠIČ , LJUDMILA ŠARLAH IN KRISTINA ŠEŠKO noteno delo snažilke. Mnenja so bile, da to delo drugi podcenjujejo, štejejo ga med najlažja dela, čeprav ni tako enostavno. Veliko je fizičnega napora, zato bi moralo biti višje ovrednoteno. Včasih pa tudi ta trditev ni točna, ker so tudi take delavke, ki naredijo manj in bolj klepetajo, pa dobijo enako ali večjo plačo. nem času pa tenis. Hokejsko drsalni klub Celje beleži vidne uspehe. Hokejske ekipe, člani, mladinci in pionirji so med najboljšimi v Sloveniji in državi. Umetnostni drsalci so poleg Zagrebčanov najboljši v državnem merilu. Tudi teniška sekcija je imela že državno prvakinjo, zadnje čase pa daje vso pozornost rekreaciji, kar je tudi namen te sekcije. Do leta 1979 so finančne težave pokrivali s posojili. Leta 1980 pa je le Cinkarna podprla naderljm obstoj klu- PREDSEDNIK KPO JE PODPISAL SPORAZUM V IMENU CINKARNE ba. V pretekli sezoni je prispevala delež v znesku 600.000 din. Združeno delo že vrsto let podpira šport. Tako pobuda Cinkarne zasluži vso priznanje. Klub bo odslej nosil ime HDK Cinkarna Celje (Hokejsko drsalni klub Cinkarna Celje). Nadaljni prispevki Cinkarne so stvar dogovora, kot je določeno v samoupravnem sporazumu, ki so ga podpisali predstavniki kluba Cinkarne 25. marca 1981 v dvorani Industrijskega gradbenega podjetja »Ingrad« Celje. Podpis pomeni nove vzpodbude na športnem polju in prav gotovo pelje novim uspehom nasproti. IVO KOVAČIČ Marjan BREZNIK je izpolnil 31 let delovne dobe v Cinkarni in se invalidsko upokojil. Delal je v stari žvepleni, v mehanični delavnici, kjer se je tudi priučil. Popravljal je orodja za topilnico, leta 1964 pa je postal poklicni gasilec. V svojem zadnjem poklicu je bil zavzet in navdušen. Skrbel je za vse gasilne aparate v Cinkarni, pregledo- val in obnavljal jih je ter skrbel za požarno varnost. Spominja se, da je največji požar, kar jih je videl v življenju bil prav požar zgorelih filtrov. »Takrat«, pravi, »nismo vedeli s čim bi še gasili, saj je zmanjkalo vode«. Obiskoval je šolo za poklicne gasilce v Ljubljani. Pravi, da gasilske dejavnosti ne bo mogel kar tako pustiti, ampak se bo z njo ukvarjal še na starost. Sodelavcem želi mnogo upanja in čim manj požarov. Doma se bo ukvarjal z urejevanjem in gnojenjem rož na balkonu in vrtu. Vstopi v mesecu februarju DSSS splošni sektor: dve snažilki, v računovodsko službo knjigovod. mater. in proizvodov, v kadrovsko službo evidentičar zavarovancev; METALURGIJA: v skupne službe skladiščni delavec; KEMIJA Celje: v Zn-belilo dva pomočnika kurjača, y gradbena lepila pakovalec tržnih produktov, v modri baker opravnik filtrov in meš. naprav; GRAFIKA: v preparate izdelovalec preparatov; Titan dioksid: v osnovno proizvodnjo delavec na filtraciji, v površinsko obdelavo mlinarja v belem mletju; VEFLON: v predelavo gume tretjega gumarja; ENERGETIKA: v plinarno I. delavec in II. delavca; VZDRŽEVANJE: v strojni oddelek pet III. preoblikovalcev UM, dva II. ključavničarja, III. ključavničarja in I. ključavničarja. Vstopi v mesecu marcu DSSS splošna služba: snažilka, operater sistema; METALURGIJA keramika: vozač surovin in drobilec šamota, sekundarna proizvodnja: pomočnik kurjača livarja, v cinkov prah: sesalec cinkovega prahu, skupne službe: pripravnik S, žlebarna: izdelovalec cevi in žlebov, valjarna: tretji četrti valjač. KEMIJA gradbena lepila: pakovalec tržnih produktov. VZDRŽEVANJE gradbeni oddelek: dva četrta zidarja, strojni oddelek: dva tretja ključavničarja, drugi varilec avtogeno, skupne službe; drugi skladiščnik. VEFLON predelava umetnih mas: tretji preobli-kovalec umetnih mas. Ti02 glavni laboratorij: četrti analitik. TRAN- SPORT: tretji transportni delavec. KIM MOZIRJE barve: pakovalec tržnih produktov. Izstopi v mesecu marcu BRKIČ Husein, III. strugar v strojnem oddelku; BUNDALO Branko, vozač surovin in drobilec šamota v keramiki, GREGORIČ Franc, III. preo-blikovalec UM v strojnem oddelku, BROZ Miroslav, IV. valjač v valjarni, BELOŠEVIČ Stjepan, IV. valjač v valjarni, TOPOLOVEC Viktor, vozač surovin in drobilec šamota v keramiki, JAKOVLJEVIČ Ivo, opravnik filtrov in mešalnih naprav v soli in pigmenti, MARJAN BREŽNIK Kadrovske spremembe KOTNIK Roman, I. obratni električar v elektro oddelku, PALJEVIČ Radmila, snažilka v splošnem oddelku, DOBO-VIČNIK Igor, vodja strojnice v tiskarni, VENGUST Stanislav, I. valjač v valjarni, PALJEVIČ Vlado, skladiščni delavec v grafiki, VASILJEVIČ Rajko, lil. transportni delavec, NASTASIČ Slavo-mir, II. ključavničar v strojnem oddelku, AVDIČ Mirsad, II. ključavničar v strojnem oddelku. Izstopi v mesecu februarju ŠKROBIČ Branko, II. analitik v glavnem laboratoriju, HASIČIČ Šalih, opravnik filtrov in mešalnih naprav v kem. proizv., VRHOVAC Tomislav, IV. valajč v valjarni, ČURKOVIČ Tihomir, pomočnik kurjača v cinkovem belilu, MAJSTOROVIČ Dojčin, žerjavovodja v PIK-u, HALILČEVIČ Ruvejd, skupino-vodja v modrem bakru, ČERNELI Vlado, I. rezkalec v strojnem obratu, ZDELIČAN Mirko, I. strugar v strojnem oddelku. V februarju so odšli v pokoj: ŠEŠKO Kristina, snažilka v splošnem sektorju, delovna doba v Cinkarni 32 let; BAŠIČ Ana, snažilka v splošnem sektorju, delovna doba v Cinkarni 8 let; BREŽNIK Marjan, poklicni gasilec v splošnem sektorju, delovna doba v Cinkarni 30 let; KOVAČIČ Ivan, kurjač TD peči v sekundarni proizvodnji, delovna doba v Cinkarni 30 let; šARLAH Ljudmila, snažilka v splošnem sektorju, delovna doba v Cinkarni 19 let. V marcu so odšli v pokoj: ŠKET Jože, delavec v plinarni, delovna doba v Cinkarni 32 let; KNEZ Vinko, vratar v samskem domu, delovna doba v Cinkarni 26 let; TROJAK Stefan, arhivar načrtov v gradbenem vzdrževanju, delovna doba v Cinkarni 30 let; KAČ Stanko, kurjač parnega kotla, delovna doba v Cinkarni 32 let; LONČAR Ivan, preddelavec v strojnem vzdrževanju, delovna doba v Cinkarni 32 let; ŽELE Pavel, obratovodja v kemiji skupne službe, delovna doba v Cinkarni 41 let; KUKOVIČ Ivan, kurjač Ivo KOVAČIČ je odšel v starostno upokojitev z benificiranim delovnim stažem. V Cinkarni je bil od leta 1948 v topilnici v treh izmenah, v sekundarni proizvodnji pri peči kot drugi topilec, nato pa kurjač. To je bilo zelo težko delo, v težkih pogojih. Sodelavcem s katerimi so se vedno dobro razumeli, želi lažje delo. »Bilo je hudo in lepo, a vse mine.« V pokoju se bo tudi on posvetil vrtu, sprehodom in varstvom vnukov. Vsem, ki so odšli v zasluženi pokoj želimo veliko zdravja in zadovoljstva. M. Gorenšek TD peči - skupinovodja v proizvodnji, delovna doba v Cinkarni 31 let. Umrl: Lončar Miroslav, II. ključavničar v strojnem obratu. Jubilejne nagrade FEBRUAR Skupna delovna doba 10 let: KOJC Rozina, III. ključavničar v strojnem obratu; POTOČNIK Erika, II. laborant v družbenem standardu; URH Ludvik, referent v kontinuirani inventuri. Skupna delovna doba 20 let: KNEZ Rudolf, izmenovodja v keramiki; KROK Ivan, kurjač parnega kotla; LESKOVŠEK Friderik, obratovodja v tiskarskih barvah; LUGARIČ Dragutin, opravnik peči in agregatov; MODIC Jožica, vodja likvidature; SREBOT Štefanija, likvidator računov; VIVOD Anton, opravnik kislin in agregatov; ZUPANC Josip, pražilec na PIK-u. Skupna delovna doba 30 let: DEČKO Franc, izmenovodja v kemiji; HERCEGONJA Ivan, IV. zidar v gradbenem oddelku; POP-RISTOV Dimitrij, trgovski zastopnik marketinga; VELENŠEK Anton, preddelavec v plinarni; VELENŠEK Avgust, II. ključavničar. MAREC Skupna delovna doba 10 let: ŠKORJANC Anton, strojnik na tro-valjčniku v tiskarskih ploščah, BUKVIČ Mijo, delavec na paletizaciji v Ti02, JERENEC Simon, MILOSAVLJEVIČ Lenka, RODIČ Mirko, II. skladiščnik v transportu, ZAGORŠČAK Valent. Skupna delovna doba 20 let: KONTREC Franjo, pomožni kopalni-čar, TURK Anton, skupinovodja -kurjač v cinkovem belilu. Skupna delovna doba 30 let: HOKMAN Stjepan, skupinovodja skupin - kislin v N. Ž., RABUZIN Ivan, III. snemalec v pripravi dela. Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu februarju in Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din Faktor variab. dela Povp. lak. Skupni točk za PovP' tak' a-,,.!,,. usp. dela ,aMor (povprečni) točk za norme Stroškovno mesto D S S S 0100 Skupne službe DO 0101 Varnostna služba 0103 Posebna finančna služba 0104 Kadrovska služba 0105 Pravna služba in samoup. 0106 Splošna služba 0107 Družbeni standard 0108 Računovodska služba 0109 Plansko analitska služba 0110 Organizacijska služba 0111 AOP služba 0112 Razvojna služba 0113 Investicijska služba 0114 Marketing TOZD METALURGIJA 0215 Skupne službe 0216 Keramika 0217 Sušilnica ferosulfata 0218 Žveplova kislina PIK 0219 Žveplova kislina s pir. praž. 0220 Pražarna ferosulfata 0221 Žveplova kislina iz ferosulf. 0222 Cinklv prah 0223 Sekundarna proizv. cinka 0224 Baterijske čašice 0225 Žičarna 0226 Žlebarna 0227 Valjarna TOZD KEMIJA CELJE 0330 Skupne službe 0331 Barvila Celje 0332 Soli in pigmenti 0333 Litopon 0334 Cinkovo belilo 1,90 0335 Modri baker 0336 Rastni substrati 0338 Mase za gradbeništvo 0340 Modra galica TOZD KEMIJA MOZIRJE 0441 Skupne službe 0442 Barve in premazi TOZD GRAFIKA 0545 Skupne službe 0546 Tiskarna 0547 Tiskarske plošče 0548 Preparati za grafiko 0549 Tiskarske barve TOZD VZDRŽEVANJE 0655 Tehnol. pripr. dela in konstrukcija 0656 Skupne službe 0657 Strojno področje 0658 Elektro področje 0659 ARM področje 0660 Gradbeno področje 0661 Pralnica, šivalnica in čev. delav. TOZD TRANSPORT IN SKLADIŠČA 0775 Skupne službe 0776 Železniški promet 0777 Avtopark 0778 Skladišča 0779 Nakladanje in razkladanje TOZD ENERGETILA 0862 Skupne službe 0863 Para 0865 Voda 0866 Plin 0867 Zrak 0868 Električna energija TOZD TITANOV DIOKSID 0990 Glavni laboratorij 0991 Skupne službe 0996 Nevtralizacija 0998 Površinska obdelava 0999 Osnovna proizvodnja TOZD VEFLON 1069 Skupne službe 1070 Elementi za koroz. med. 1071 Galvana 1072 Predelava PTFE 1073 Predelava gume 1074 Predelava umet. mat. 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2 52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2,£2 2,39 2,52 2,39 2 52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2 52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2 52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2.52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2,52 2,39 2,52 (povprečni) 2,45 2,34 2,40 2,34 2,40 1,67 1,70 0,93 0,93 2,60 2,63 2,12 2,32 2,12 2,32 2,07 2,32 2,07 2,32 2,12 2,30 2,12 2,30 2,12 2,30 2,12 2,30 2,15 2,30 2,15 2,30 2,05 2,15 2,05 2,15 2,10 2,10 2,10 2,10 2,25 2,35 2,25 2,35 2,15 2,50 2,15 2,50 2,36 2,40 2,36 2,40 2,26 2,28 0,34 0,42 2,60 2,70 (povprečni) 2,41 2,30 2,39 0,03 0,03 2,33 2,42 2,28 2.59 2,28 2,59 2,57 1,77 2,57 1,77 2,45 2,52 0,03 0,02 2,48 2,54 2,53 2,06 2,53 2,06 1,69 2,44 0,14 1,69 2,58 2,34 2,42 2,34 2,42 1,87 2,58 0,32 2,19 2,58 2,57 1,77 2,57 1,77 (povprečni) 2,76 2,42 2,47 0,11 0,12 2,53 2,59 2,36 2,41 0,61 0,55 2,97 2,96 (povprečni) 2,38 2,33 2,38 0,02 2,35 2,38 2,34 2,38 2,34 2,38 2,34 2,39 2,34 2,39 2,35 2,40 2,35 2,40 2,30 2,36 2,30 2,36 (povprečni) 2,50 2,38 2,50 2,38 2,50 2,38 2,50 2,38 2,50 2,38 2,49 0,02 0,01 2,40 2,50 2,38 2,48 0,02 2,38 2,50 2,38 2,50 2,38 2,50 2,38 2,44 0,06 2,38 2,50 2,28 2,50 0,12 2,40 2,50 (povprečni) 2,50 2,34 2,50 2,34 2,50 1,69 1,86 0,77 0,64 2,46 2,50 1,62 1,83 0,88 0,67 2,50 2,50 2,34 2,44 0,04 0,06 2,38 2,50 1,73 1,78 0,73 0,72 2 16 2,50 (povprečni) 2,50 2,39 2,50 2,39 2,50 2,39 2,50 2,39 2,50 2,39 2,50 2,39 2,50 2,39 2,50 2,39 2,50 2,39 2,50 2,39 2,50 2,39 2,50 2,39 2,50 (povprečni) 2,63 1,42 1,41 2,821 2,62 2,63 1,42 1,41 2,821 2,62 2,63 1,42 1,41 2,821 2,62 2,63 1,42 1,41 2,821 2,62 2,63 1,42 1,41 2,62 2,63 (povprečni) 3,07 2,29 2,80 0,04 0,18 2,33 2,98 2,29 2,40 0,53 2,29 2,93 2,29 2,40 0,44 0,42 2,73 2,82 2,29 2,40 0,49 1,16 2,78 3,56 2,29 2,40 0,21 0,65 2,50 3,05 2,29 2,40 0,62 2,29 3,02 PLANINSKE NOTICE Vabimo na družinski izlet na RATITOVEC, dne 13. junija 1981. Koča na Ratitovcu stoji na višini 1.666m pod Gladkim vrhom na vršnem slemenu Ratitovca. Zgrajena je bila leta 1925, med vojno porušena in leta 1954 znova postavljena. Z Ratitovca je zelo lep razgled na Julijske alpe, Kamniške alpe, Karavanke in seveda bližnje hrbte Škofjeloškega hribovja. H kopi vodi'več poti. Po najkrajši poti pridemo h koči v eni uri in pol, po daljši poti pa po treh urah. Izlet ni zahteven in je primeren predvsem za tiste, ki doslej niso planinarili, ali pa niso našli stikov z našo Planinsko sekcijo. Podrobnejši razpis o izletu pa bo objavljen v naših planinskih kozolcih. V. A. AFORIZMI Vrana vrani ne izkljuje oči - dokler se ne ustraši za stolček. Odnos do tehničnih izboljšav me spominja na dramo »gorje pametnemu«. Je še ena metoda, da vam ni treba zategovati pasu-kupite si ožje hlače. Marjan Bradač Nasmejmo se ■"'^tlTOPIJA Planinske notice 15. marca se je 20 cinkarniških planincev udeležilo množičnega spominskega pohoda na Porezen. Pod mentorstvom Planinske sekcije Cinkarne je bilo 11. aprila prvo srečanje pionirjev-planincev iz osnovnih šol Veljko Vlahovič, Štore in Griže na Šmohorju. Na srečanju se je zbralo 110 pionirjev. 14. aprila je bil v Domu JLA občni zbor matičnega Planinskega društva Celje. Sprejet je bil srednjeročni načrt do leta 1985. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Dušan Gradišnik. V novem vodstvu društva so številno zastopani tudi planinci iz Cinkarne. V upravnem odboru so Adi Vrečer kot podpredsednik društva in kot člani Peter Naraks, Tomo Žolgar in Slavko Cankar. Marija Pečnik je član nadzornega odbora, Hinko Kožar pa je kot gospodar planinskega doma na Okrešlju član gospodarskega odbora. Dolgoletni predsednik društva Dušan Gradišnik in načelnik postaje Gorske reševalne službe Stane Veninšek sta prejela red dela z zlatim in srebrnim vencem, s katerim ju je še za časa življenja odlikoval tovariš Tito. Po zasavski poti Zimski vspon na Triglav zasluži priznanje! 19. aprila so se cinkarniški planinci Slavko Cankar, Štefan Budna in Ivo Horvatič v zimskih razmerah povzpeli na Triglav. Po izjavi meteorologa so bili letos prvi, ki so na Kredarico prišli iz Vrat po poti čez Prag. Od 25. aprila do 3. maja je bil v Paklenici v Velebitu tradicionalni prvomajski alpinistični tabor ki sta se ga udeležila tudi cinkarnarja Janez Bošnjak in Slavko Cankar. Opravila sta skupno 23 plezalnih vzponov, med njimi tudi več najvišje težavnostne stopnje. 5. maja se je sestal odbor Planinske sekcije Cinkarne. Razpravljal je o bodočem delu na osnovi odgovorov na planinsko anketo v Cinkarnarju, zadolžil posamezne člane za organizacijo in vodenje izletov in sklenil izvesti prostovoljno delovno akcijo za ureditev planinskih kozolčkov. Razpravljal je tudi o udeležbi Planinske sekcije Cinkarne na I. planinski metalurgijadi, ki bo konca junija v Makedoniji v organizaciji Planinskega društva »Metalurg« iz Titovega Velesa. Obveščamo vse Cinkarnarje, da bo v nedeljo, 31. maja 1981 tradicionalna TRIM akcija KOLESARJENJE OKOLI CELJA Vsi, ki se boste udeležili kolesarjenja, boste lahko prejeli brezplačne kartone na osnovi spiska vaših referentov v tozd. Vsi na kolo za zdravo telo. Aničin kuk - Paklenica STORITVE AOP Avtomatska obdelava podatkov je bila formirana v naši delovni organizaciji leta 1975. Po napeljavi lastnega računalnika FACOM 230-15 japonske izdelave februarja 1966, se je pričelo s prenosom področij poslovanja na računalnik. Služba zaposluje po novi organiziranosti trenutno dvajset delavcev. Delavci AOP vzdržujejo in razvijajo obdelavo na računalniku s področij poslovanja, za katere se je odločila delovna organizacija. Danes se na računalniku izvajajo obdelave kadrovske evidence, osebni dohodki, fakturiranje, osnovna sredstva, drobni inventar, obratni obračunski list, amortizacijski načrt, planske in dejanske kalkulacije, materialno poslovanje in druge manjše obdelave. Po številu podatkov in obsegu je ena največjih obdelav finančno poslovanje, ki ga podrobneje predstavljamo. Vsebuje obdelavo vzdrževanja datotek in izpisa katalogov, dnevnik in rekapitulacije finančne dokumentacije, saldakontov ku- GoDflMMir pcev in dobaviteljev, konto kartice 1, 2, 3, IOS obrazca za kupce in dobavitelje, izvlečkov analitičnih šifer po kontih, izvlečkov iz glavne knjige, analize nabave in prodaje po klientih za določeno obdobje, zaključnih listov za tozde in DO, analitičnih izključnih listov za tozde in DO, pobotanja razreda 4, stroškov po TSM in formiranje datoteke za povezavo z obolom ter formiranja datoteke finančne dokumentacije in fakturiranje. Ta obdelava je integrirana s fakturiranjem in obratnim obračunskim listom. Naše delo je vezano na krog sodelavcev, brez katerih ne bi bilo podatkov za avtomatsko obdelavo podatkov. Pri razvoju in prenosu novih področij poslovanja na računalnik, sodelujejo bodoči koristniki obdelav in delavci na izvoru informacij oziroma nastanku podatkov. AOP si torej nikakor ne smemo zamišljati brez sodelovanja vseh uporabnikov, ki jih je na primer za osebne dohodke 2600. Vsaka informacija se dokončno kontrolira pri uporabniku. Nastale napake in zakasnitve se analizirajo skozi vso pot nastajanja. Neažurno dostavljanje podatkov v AOP ne moremo nadoknaditi zaradi tehnološkega procesa, ki zahteva od vnosa podatkov do obdelave na računalniku in končni uporabi svoj čas. Naše skupno delo bo še bolj uspešno samo s skupnimi prizadevanji. Franc Sendelbach ••CINKARNAR« - izdaja Cinkarna Calja, matalurtko kemična Industrija, Calja. Naklada 2500 Izvodov. Val člani dalovne organizacija Cinkarna In upoko|ancl dobivajo glasilo brazplačno. Izhaja masačno. Ura|a uradnlikl odbor. Glavni In odgovorni uradnik: Mira Goraniak, oblikovanja Marjan Bukovac, laktor Jalka Bombač. Naslov: Uradnlfttvo glasila »Clnkarnar«, Cinkarna C«l|a, Kidričeva 19, telafon: 21-922 Intarno 230 Tisk: Tiskarna Cinkarna. Po mnanju Sekretariata za Informiranja v Izvrinam svatu skupičlna SRS |a glasilo oprotčeno plačevanja davka (ftt. 421-1/72 z dna 5. 4. 1974).