SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) L1V (48) Štev. (N“) 34
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 7 de septiembre - 7. septembra 1995
Prav v teh dneh se vrši v Pekingu 4. svetovna konferenca o ženski, na kateri bodo sodelovale predstavnice 184 držav — Wed njimi slovenska delegacija. Razpravljale bodo o ženskih vprašanjih in predvsem o položaju žensk v političnih, socialnih, gospodarskih in kulturnih področjih. V tej skupščini so se srečale zastopnice dežel z različnimi kulturami in ki živijo v različnih socialno-razvojnih in političnih razmerah. Zato so že v prvih dneh nastala gotova trenja.
To konferenco podpira sv. oče. Zato je Sveti sedež nanjo poslal delegacijo, katero vodi žena — severnoameriška advokatinja. Sv. oče želi prispevati k „obrambi vloge in Pravic žene". Poleg tega je poslal vsem škofovskim konferencam poslanico „Pismo ženskam", s katero se hoče neposredno °brniti na vsako žensko, ker je to pismo Namenjeno srcu in mislim žena. Njegovo 'zhodišče je hvaležnost Cerkve Bogu za njegov načrt o poklicanosti in poslanstvu zena v svetu.
Sv. oče se je v letošnjem letu večkrat
obrnil na žene in nas pozival, da naj bomo nosilke miru in žar ljubezni predvsem v svojih družinah, pa tudi v okolju, v katerem se gibljemo. Znane so njegove okrožnice o svetosti in spoštovanju življenja od spočetja, v katerih zavzeto vrednoti materinstvo. Zato nas preseneča odločitev Zveze narodov, da se 4. svetovna konferenca o ženskem vprašanju vrši na Kitajskem, to je v deželi, ki se je zaradi visokega prirastka odločila za demografsko politiko urejevanja ali preprečevanja rojstev. Sv. oče je letos napisal apostolsko pismo „0 dostojanstvu žene", v katerem poudarja predvsem vrednote žena.
12 točk, katere vsebuje „Pismo ženskam", sv. oče zaključuje:
„Le v molitvi zaupam Gospodu uspeh pomembnega srečanja v Pekingu, vsa cerkveno občestva, naj v tem letu izrabijo priložnost za iskreno zahvalo Stvarniku in Odršeniku sveta zlasti za dar tako velike dobrine, kot je ženskost: le-ta v vsej različnosti izražanj pripada ustanovni dediščini človeštva in sami Cerkvi!"
Volitve za podpredsednika SKD za zamejstvo in izseljenstvo
Kakor smo že objavili, je na tiskovni konferenci SKD v petek, 25. avgusta, Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov prof. Lojze Peterle sporočil, da 1° bil za enega od treh podpredsednikov skanke izvoljen prof. Tine Vivod iz Argentine. Njegovo področje je dvos-
merna zveza med Slovenci po svetu in v domovini s posebnim poudarkom na članstvu SKD.
Od tajništva stranke smo medtem dobili naslednjo uradno sporočilo o izidu volitev:
UGOTOVITVENI SKLEP o izvolitvi podpredsednika SKD za zamejstvo in izseljenstvo
V skladu s statutom SKD in organizacijskim navodilom so bile izvedene volitve podpredsednika SKD za zamejstvo in izseljenstvo.
Kandidirali so trije kandidati, in sicer:
Peter Klopčič (Ontario, Kanada)
Anton Oblak (Ohio, Zdržene države Amerike) prof. Tine Vivod (Castelar, Argentina)
Skupni volilni rezultat:
a) Peter Klopčič	97	prejetih glasov (15,23%)
b) Anton Oblak	63	prejetih glasov ( 9,89%)
c) prof. Tine Vivod	472	prejetih glasov (74,10%)
č) neveljavne glasovnice	5	( 0,78%)
Ugotovitveni sklep:
Za podpredsednika SKD (iz zdomstva in izseljenstva) je bil izvoljene prof. Tine Vivod iz Castelarja.
Volilne rezultate pregledali in zapisnik sestavili: Branko Nemec, Leon Marc fr> Valentin Hajdinjak.
Ljubljana, 21. 8. 1995
Lojze Peterle, predsednik
Po prejetih podatkih ugotavljamo, da volilo v izseljenstvu približno 70% ^ahstva, — Čestitamo prof. Tinetu Vidu ob izvolitvi za podpredsednika SfrQnbo, ter se zahvalimo vsem krajevnim
Spomenik msgr. Janezu Hladniku V Slovenski vasi
*. *' #	hV* **** > "V *
..
■
• ' :• .... , V*'* |	,r-;
•. ‘ . ?.. MSI ...it*
; Ki
Kot smo že prej poročali, so rojaki v Slovenski vasi postavili ustanovitelju Slovenske vasi msgr. janezu Hladniku pri vhodu v Hladnikov dom spomenik kot velikemu dobrotniku Slovencev.
Na levi strani poleg njega je plošča msgr. Hladniku ob 25-letnici društva Slovenska vas (1977), na desni pa plošča v spomin domobrancem in drugim protikomunističnim žrtvam, postavljena istega leta.
Težave v Piranskem zalivu
odborom za organizacijo in uspešno izvedbo notranjih volitev.
Za odbor SKD, območje Argentina in Južna Amerika inž. Jernej Dobovšek
V sredo 23. avgusta je v Piranskem zalivu spet prišlo do izpada, ki sta ga povzročila dva hrvaška pomorska policista.
Izolski ribiški ladji Delamaris I in It sta na območju, ki ga nadzoruje slovenska policija, dvigali iz morja mrežo.
K njima je priplul hrvaški polidjski čoln in hrvaški policisti so slovenski posadki dejali, da je v hrvaških vodah. Od poveljnikov ladij so zahtevali, naj z njimi odplo-vejo v Umag, kjer bodo nadaljevali postopek, poleg tega so jih izzivali in jim grozili. Poveljnika sta se temu uprla, proti ladjama pa je takrat priplula patruljna ladja slovenske policije. Hrvaški policisti so še pred njenim prihodom odpluli proti Savudriji, pred tem pa poveljniku slovenske ribiške ladje zagrozili, da bodo naslednjič uporabili „drugačna sredstva".
Na to hrvaško dejanje se je odzvalo slovensko zunanje ministrstvo. V sporočilu za javnost so zapisali, da so v ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Miljenku Žagarju, veleposlaniku Republike Hrvaške v Sloveniji, izročili noto, s katero Slovenija odločno protestira zaradi incidenta, do katerega je prišlo 23. avgusta letos, ko je patrulja hrvaške morske policije iz Umaga kršila slovensko morsko območje. Protestna nota še posebej poudarja, da je tako med predsednikoma obeh držav in obeh vlad, kot tudi med zunanjima in notranjima ministroma Slovenije in Hrvaške prišlo do dogovorov, po katerih naj se državi vzdržita vsakega dejanja, ki lahko škoduje konstruktivnemu ozračju v medsebojnih stikih. Omenjeni dogodek pa ni v skladu s temi dogovori.
PAVLINA DOBOVŠKOVA
ttsssmts&M**
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Analiza političnega stanja
Splošna značilnost sedanjega političnega trenutka v Sloveniji je nestrpnost do drugače mislečih in sploh vseh; ki si upajo kritizirati vladajoče stranke. Soočeni smo z organiziranimi gonjami, pri katerih se zlorabijo državne inštitucije. Nekdanji uslužbenci in sodelavci nekdanjega marksističnega centra ZKS skušajo organizirano diskvalificirati vsakega intelektualca, ki javno nasprotuje potezam nekdanjih komunističnih voditeljev, ki so ponovno prevzeli vse ključne funkcije v državi. Pri tem uporabljajo obtožbe iz ropotarnice zgodovine o fašistoidnosti vseh, ki nasprotujejo oblast. LDS in ZL nista sposobni sprejeti normalnega demokratičnega tekmovanja za volilne glasove, zato v skladu s svojimi političnimi izkušnjami iz nedemokratičnega režima skušata svoje politične tekmece in vse, ki kakorkoli ogrožajo njihove privilegije, diskvalificirati in celo kriminalizi-rati. Po drugi strani pa vladajoča koalicija dopušča in podpira stranke, ki propagirajo nasilje in z nasiljem grozijo članom parlamentarnih opozicijskih strank.
Nadaljuje se nebrzdana in nekaznovana kraja družbene lastnine. Državni organi z vlado RS na čelu praviloma onemogočajo ustrezne preventivne in inšpekcijske postopke, namesto da bi jih vzpodbujali. Med ovadenimi direktorji, ki jih je Agencija za plačilni promet kljub mnogim oviram vseeno prijavila zaradi sumov kaznivih dejanj, je veliko število podpisnikov iz podjetij, katerih direktorji so podpisali tako imenovano civilno pobudo za izvolitev Milana Kučana. Ideološko se sprevrača in prikazuje dejansko stanje, tako da se pod ploho javnih obtožb praviloma znajdejo namesto kriminalcev in osumljencev tisti, ki so kriminal odkrili.
Denacionalizacija se zavira z birokratskimi postopki, hkrati pa politične sile komunistično kontinuitete skušajo na vsak način spremeniti obstoječo zakonodajo o denacionalizaciji.
Zunanja politika Slovenija je zmedena, neusklajena in zato neučinkovita. Vladajoča koalicija ni sposobna o najpomembnejših vprašanjih doseči niti notranjega soglasja, kaj šele potrebnega dogovora z opozicijo. V vladajočih strankah prevladuje nostalgija za Jugoslavijo, ki se nazorno kaže tudi na simbolni ravni (obnovitev napisa NAŠ TITO nad Novo Gorico v izvedbi podmladkov LDS in ZL). Obrambna sposobnost slovenske vojske se v zadnjem času ni povečala, minister za obrambo se je tik pred izbruhom vojne na naši jugovzhodni meji v najbolj neprimernih razmerah lotil politično motivirane zamenjave načelnika generalštaba.
Soočeni smo z brezbrižnostjo do slovenske narodne samobitnosti, ki se odraža v malomarnem odnosu do slovenščine, v zanemarjanju vsakršne, še posebej domovinske vzgoje in resničnih dosežkov naše kulture in umetnosti. Ker na tem področju prevladujejo merila, ki so predvsem ideološka in politična, se lahko zgodi, da dobi filmski projekt Feliks, ki neresnično in posmehljivo prikazuje slovensko osamosvojitev in zavrača krivdo za vojno na Balkanu na Slovenijo, milijone vsot denarja iz žepa slovenskih davkoplačevalcev, t.j. tistih ljudi, ki so se borili za slovensko državo. S strani najvišjih državnih institucij se omalovažujejo največji državni prazniki. Najvišja državna odlikovanja se še naprej podeljujejo skoraj izključno funkcionarjm nekdanjega režima, izpričanim jugoslovenar-jem in ljudem, ki so občuteno škodovali slovenski osamosvojitvi. V učbenikih novejše zgodovine, katerih avtorji so nekdanji komunistični zgodovinarji, se enostransko
in pomanjkljivo prikazuje slovenska osamosvojitev in demokratizacija ter še naprej poveličuje vloga nekdanje ZKS in njenih voditeljev.
Propaganda strank komunistične kontinuitete se trudi ljudem priskutiti politiko in na ta načn zmanjšati volilno udeležbo. Njihovo prozorno geslo v ta namen je trditev, češ da so vsi politiki isti in da ni poštene politike.
V držanih službah, še posebej v policiji, diplomaciji, vojski in obveščevalnih službah dobivajo vedno večjo težo in pomembnejša mesta kadri nekdanje Službe državne varnosti, organov bivše SFRJ in JLA. Drnovškova vlada je ustanovila nekakšen Državni vojaški štab, čeprav Zakon o obrambi izrecno določa, da se tak organ lahko ustanovi in deluje samo v VOJNI.
Pod krinko in na podlagi zgodovinskih dilem se namesto iskanja resnice in sprave ponovno skuša načrtno deliti slovenski narod in opravičevati komunistično revolucijo. S tem se dela velika škoda nacionalnim interesom v času, ki so usodni za dokončno utrditev slovenske državnosti in iskanje pravega mesta Slovenije v mednarodni skupnosti.
Krepi se državni centralizem, vlada ne rešuje zadovoljivo problemov lokalne samouprave, načrno zadržuje v svojih rokah tudi funkcije (upravljanje s prostorom), brez katerih občine ne morejo zadovoljivo urejati vsakdanjih zadev za prebivalce. Absurnost položaja najbolj ilustrira dejstvo, da bo ljubljanski župan samo za obnovo svoje pisarne porabil več kot je celoleten proračun majhnih občin.
TV Slovenija je vse informativne oddaje, v katerih lahko tudi opozicija sooči svoja stališča z vladnimi, uvrstila na program izrazito pozno (Žarišče, Omizje) in s tem dala neupravičeno izrazito prednost poziciji, ki stalno nastopa v dnevnih informativnih oddajah (TV Dnevniki).
V javnosti se skuša ustvariti vtis o sporu in političnih razhajanjih med Kučanom in Drnovškom. Prav tako se načrtno širijo govorice o nekakšni novi Kučanovi stranki. S tem se skuša v javnosti poudariti lažen vtis o razhajanjih med Kučanom in Drnovškom. Med njima ni nikakršnih bistvenih političnih razhajanj, pripadata isti politični opciji.
Umeten je tudi spor med LDS in ZL, razno javno dopisovanje in obtoževanje med Kocijančičem in Drnovškom je zgolj politična igra. Obe stranki sta se te metode poslužili tudi pred volitvami leta 1990 in 1992. Politične sile komunistične kontinuitete skušajo na tak način poseči širše v politični prostor. Vedo, da nič ne pridobijo, če se prikazujejo kot ista politična opcija.
Javnomnenjske raziskave kažejo stalen vzpon SDSS in napovedujejo zmago Strank slovenske pomadi na bližajočih se drža-vnozborovskih volitvah. Politični nasprotniki delujejo v skladu s strategijo osamitve SDSS, netijo se spori med Strankami slovenske pomladi, SDSS je označena kot stranka, ki je najbolj nevarna političnim silam komunistične kontinuitete, nizajo se napadi na župane, predsednike svetov in druge politike SDSS tudi na lokalnih ravneh.
Bistven cilj političnih sil komunistične kontinuitete, ki same nikakor ne morejo niti teoretično zbrati 51% volilnih glasov, je preprečitev sodelovanje Strank slovenske pomladi na in po prihodnjih državnozborskih volitvah. Za dosego tega cilja uporabljajo vse metode, med drugim tudi razdiralno delovanje vrinjencev v posameznih strankah slovenske pomladi.
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Ni dvoma, da je politična bistrost sedanjega predsednika eden tistih činiteljev, ki ga vedno reši v trenutkih in položajih, kjer se igrajo ključne odločtve. Včasih smo tudi na tem mestu govorili o sreči, ki mu je nenehno mila; morda je treba sedaj zatrditi, da mimo sreče on sam doda precej mojstrovine v tej igri, ki mu nenehno prinaša zmago.
NEJASNA SANTA FE
V nedeljo so bile v provinci Santa Fe volitve za guvernerja, župane, občinske svetnike itd. Tako vlada kot opozicija sta te volitve pričakovali in se nanje pripravljali že dolgo časa. Provinca ni „ena več" med nekoliko čez dvajsetimi, ki tvorijo državo. Številčno je na tretjem mestu za Buenos Airesom in in komaj nekoliko pred Cordobo. Na njenem ozemlju se nahaja Rosario, drugo največje mesto v državi. Ima precej razvito industrijo, bogata polja, univerzo, lepa mesta, rečno obrežje. Je eno najbolj predstavnih argentinskih predelov.
Od leta 1983 so jo vladali peronisti. Tudi tu je bilo mnogo sreče: pred štirimi leti je bil priznan kandidat za guvernerja Horacio Usandizaga, ki je bil uspešen župan v Ro-sariu, uporni predstavnik radikalizma (znani so njegovi spori z Alfonsinom), in ki so mu vsi prerokovali zmago. Pa je Menem iz klobuka potegnil dvoje adutov: volilni zakon „Ley de lemas", pa izrednega kandidata, bivšega avtomobilskega dirkača Reutemanna.
Ley de lemas je volilni sistem, kot prikrojen za peronizem. Večkrat smo zatrdili, da je ena najšibkejših točk peronizma notranja sprtost. Pohlep po oblasti in notranja atomizacija je večkrat peronizmu volilno hudo škodovala. Mnogi razžaljeni veljaki (razžaljeni, ker niso prišli v poštev pri kandidatnih listah), so vrgli puško v koruzo, ali pa celo streljali proti lastnim vrstam. Ta volilni zakon pa dovoljuje, da vsaka stranka predstavi kolikor kandidatov hoče. Za zmago se potem seštejejo glasovi vsakega „lema" (gesla) (v en koš glasovi raznih kandidatov iste stranke) in zmaga kandidat, ki je prejel največ glasov pri zmagoviti stranki. S tem je bilo konec notranjih sporov za kandidature v peronizmu, in vsi so vlekli v isto smer.
Radikali v Santa Fe so naivno dovolili, da je peronizem prodrl s tem volilnim sistemom, ker so bili popolnoma sigurni lastne zmage. Osebnost Reutemanna v rodni Santa Fe je opravila svoje. Zmagal je in radikali so nemočni gledali, kako jim je ušla gotova zmaga.
Sedanje volitve so bile tudi posebne. Peronizem je predstavil vrsto kandidatov, ki so zastopali vse mogoče notranje tendence. A nekaj je bilo važno: dejansko sta se spopadla Menem in Reutemann, za katerim pa je stal tudi bucnosaireški guverner Duhalde. Pa še Cavallo je imel svojega kandidata (Oscar Lamberto); seveda vsi so končno trobili v isti rog. A strategija Me-nema je bila tista, ki je verjetno rodila največ sadov. Zasnubil je bivšega župana iz Ro-saria: Hector Cavallero je bil član socialistične stranke, in je s svojim preskokom pritegnil za seboj del stranke, ki je bila v tej provinci izredno močna, a potegnil je zlasti izredno veliko „neodvisnih" glasov, ki si jih je obetala opozicionalna koalicija. To koalicijo so v sklopu „Ley de lemas" sestavljali radikali, napredni demokrati in del Velike fronte, ki pa je nastopila ločeno, ker je levo krilo korakalo samostojno, seveda brez uspeha.
Treba je prav razumeti položaj, kajti Santa Fe tudi politično ni navadna provinca. Ima težak finančni položaj. In če je v
državnem razmerju brezposelnost dosegla zgodovinski redkord s 18%, je v Santa Fe še hujše, kajti tam je brezposelnost dosegla kar 21%. Provinca je bila izredno prizadeta zaradi industrijske kovertibilnosti in vrsta podjetij, raznih tovarn različnih industrij, je moralo zapreti vrata. Široki pas okoli mesta Rosaria se vedno bolj širi: rastejo bedna naselja, kjer živijo tisti, ki jih je kriza potisnila na rob življenja in pa „begunci" iz poljedeljskega področja, ki jih je tehnifika-cija pustila ob robu njiv.
V tem položaju si je opozicija mnogo obetala, kajti tudi razne ankete so kazale precej enake sile in celo nekakšno prednost protivladnih sil. In kdo je zmagal? Dejansko se ne ve. Kaos preštevanja je bil tolikšen, celo v ponedeljek 4. septembra, da sta vlada in opozicija skupno sklenili prekiniti preštevanje, ki ga je uvedel poštni sistem, in se dogovorili o novem preštevanju, ki se bo izvedel pod kontrolo vseh strank. Ni dvoma, da je k temu kaosu mnogo pripomogla prav „Ley de lemas"; še bolj pa tista nenehna notranja vojna, ki ob vsakem sistemu poteka znotraj peronizma.
UDAR NA UDAR
Dogovor med strankami je bil edini civilizirani izhod iz zagate. Preštevanje je zašlo v tako močvirje, da nihče ni vedel pametnega izhoda po tej poti. Zlasti radikali so že pripravljali zahtevo po sodnem postopku, ukinitvi preštevanja, preklicu volitev in ponovnih volitev, ker so bili prepričani, da je nekje bila izvedena poneverba. Vlada pa je prepričana, da je zmagala; in pritisk iz Buenos Airesa je tudi bil odločilen: ni mogoče slaviti zmage, če opozicija dokaže poneverbo.
Končni rezultat se bo torej nekoliko zavlekel. Pa še takrat ne bo stoodstotno gotovo, kako je z volitvami pač res bilo. A tudi to je že tradicija v provinci Santa Fe. Medtem pa si je zvezna vlada oddahnila-Ni bilo zmagovitega pohoda opozicije v tretji argentinski provinci, in notranje se zmago pripisuje Menemovemu kandidatu ne pa Obeidu, ki sta ga podpirala Reutemann in Duhalde.
Rezultat nekoliko omili ostale težave-Borza namreč ne more prepričljivo dvigniti glave: po zadnjem spopadu med Mene-mom in Cavallom pač tuji finančniki ne verjamejo spravi, in kapitali, ki so na hitro pobegnili, se nikakor še nočejo vrniti. Imajo pač dober nos, ker je sprava očividno le „za zunanjo uporabo". Celo je bilo te dni zaznati nekatere akcije, s katerimi skuša vlado prepričati inozemske finančne skupine, da zamenjava ministrove osebe ne bi ničesar spremenila v dosedanji gospodarski politiki.
V takem ozračju se nenehno porajajo socialni protesti. Konkreten izraz bomo doživeli (smo doživeli) to sredo, ko je stavka CGT in protestno zborovanje na Kongresnem trgu pokazalo, kakšno moč šc predstavljajo delavske organizacije in kako mirno lahko vlada gleda na sindikalno rovarjenje.
Kljub temu, da se predsednik Menem kaj malo ozira na javne proteste, je pa tudi res, da sindikalizem še vedno predstavlja precejšnjo moč v samem peronizmu. minister Cavallo že leta skuša prodreti v parlamentu z določenimi zakoni, ki prizadevajo sindikalne interese, pa tega ne doseže, ni le zaradi števila sindikalnih poslancev (ki je vedno manjše), marveč zaradi vpliva, ki ga imajo gremialisti na močne skupine v stranki, in ki se v ključnih točkah vedno odločijo proti ministru. Če pa ta nima popolne zaslombe predsednika Me-nema, potem je njegova usoda zapečatena-
Koliko Slovencev živi v Argentini in kakšno je razmerje te države do njih?
Skupaj nas je približno 25.000. Uživamo velik ugled, ker smo ohranili slovensko ‘dentiteto. Govorimo svoj materni jezik, ohranjamo slovensko izročilo in kulturo, kar tuji narodi spoštujejo. Argentina je bila edina država, ki je z odprtimi rokami sprejela vse emigrante, ne glede na starost ali zdravje. Vsakemu priseljencu je dala možnost vklučitve, ne da bi zahtevala asimila-C1)e. Lahko se razvijamo, ohranjamo svojo navade, prepričanje in vero. Slovensko ime je upoštevano tudi v najuglednejših državniških krogih.
Sliši se idilično. Vsekakor bolje od razmerja naše države do izseljencev...
Do leta 1990 smo na Slovenijo gledali le kot mačeho. Šele po demokratičnih volitvah so se razmere izboljšale. Veliko zaslugo za povezovanje ima Peter Vencelj, ki je v Peterletovi vladi vodil ministrstvo za Slovence po svetu, danes pa to nalogo opravlja kot državni sekretar. Izseljenci smo pravzaprav ambasadorji slovenske države, zato hi morala od nas gojiti spoštljiv odnos. Želimo biti subjekt medsebojnih stikov, ne pa objekt naključne politike, ki bi nas izrabljala. Pogoj slovenskih strategov za sodelovanje s Slovenci po svetu ne sme biti spreminjanje našega bistva in tudi ne navezovanje stikov mimo naših izseljenskih °rganizacij.
Ali čutite, da bi morali imeti večji vpliv na dogajanje v domovini?
Želimo biti soudeleženi tudi pri oblikovanju slovenskega političnega prostora, zato smo še posebej veseli odločitve SKD, ha bo eno od podpredsedniških mest v shanki zasedel predstavnik izseljencev po svetu. To je tudi edina stranka, ki nam je Ponudila takšno možnost. Težava je pri državnozborskih volitvah, saj izseljenci lahko volimo le po pošti, tako da nikoli ne vemo, ali so glasovalni lističi res prišli do naslovnika. Državljani drugih držav lahko volijo kar na veleposlaništvih.
Slovenija se že nekaj let bojuje z nizko rodnostjo. Ali ne bi bilo pametno, da bi te težave reševala tudi s spodbujanjem izseljencev za vrnitev v domovino?
Biti emigrant dvakrat ali trikrat v življenju ni lahko. Ne bojimo se vrnitve, obstajajo pa številni praktični razlogi, ki odločitev otežujejo: od stanovanja, zaposlitve
priznanja diplom. Težko je zapustiti Prijatelje in slovensko življenje, ki smo si ga v teh letih ustvarili v Argentini. Razlog za zadržanost pa je tudi v tem, da nam matič-na država do zdaj še ni ponudila jasne politike za vračanje. Dokler imamo kovček v roki, smo očitno še sprejemljivi, ko pa ga Pustimo v omari, nastopijo težave. Neupravičeno se sprašujejo, ali smo rcvanšisti,
Pogovor s Tinetom Vivodom, izseljencem v Argentino
ki
smo jim prišli solit pamet in odvzet de-
l°vna mesta. Ne verjamem, da lahko pride demografska podpora od zunaj, lahka pa Vam dajemo zgled s tem, da imajo naše družine po pet ali šest otrok, in to brez P°sebnih ugodnosti. Pri nas ima porodnica e hi mesece porodniškega dopusta, zaposlen mož pa dobi zanjo in za otroka le 35 dolarjev državne podpore na mesec. Pa še t0: Slovenija lahko svoje demografsko stanje Popravi le z notranjim preporodom in lubeznijo do življenja.
Kakšne koristi ima od izseljencev domovina?
Predvsem zgled, da je narodno zavest
mogoče ohraniti le z ljubeznijo do naroda, vero in ljubeznijo do domovine v smislu ohranjanja jezika. Treba je urediti tudi pravni položaj kapitala, saj je znano, da je v tujini kar precej slovenskega denarja, ki bi ga lahko naložili v domače projekte. To bo mogoče šele v trdnih političnih razmerah. Dokler se politične igre odvijajo po nedemokratičnih merilih, bi bilo neumno vlagati kapital.
Ali naša država argentinskim Slovencem daje denarno pomoč?
Do sedaj smo dobili le majhno podporo ministrstva za kulturo in nekaj denarja od državnega sekretarja za Slovence po svetu. Sicer pa so za nas obiski politikov in kulturnikov pomembnejši od denarja. Država
zaradi političnih razlogov do zdaj ni imela pretiranega posluha.
Kako od daleč gledate na trenutno politično prizorišče v domovini?
Vsaka demokracija sloni na menjavi vodilnih ljudi in občasno je treba preveriti svoj mandat. V Sloveniji sta bila dva takšna trenutka. Za prvim, evforičnim, je prišel drugi, v katerem je vsak spoznal, na kateri strani je kdo. Naše vodilo je „po njih delih jih boste spoznali", kar pomeni, da natančno spremljamo, kdo le govori in kdo kaj naredi. Prepričan sem, da bodo demokratične sile v prihodnjih letih prevladale, saj so Slovenci siti megle in oportunizma. Prepričan sem tudi, da ni človeka, ki bi se želel vrniti v nekdanje, komunistič-
ne čase enoumja. V tujini imate dva milijona izseljencev in ti so vam vedno pripravljeni pomagati. Vsaka pametna politika bi takšno pobudbo dobro vnovčila.
Kaj pričakujeta od stiškega srečanja?
Na srečanje smo prišli zaradi spominske slovesnosti, ki jo pripravlja Slovenski spominski odbor, hkrati pa želimo pričati o svojih usodah. Upravičeno pričakujemo tudi odgovor na javni poziv, ki ga je podpisalo 25.000 izseljencev iz vseh petih celin. V njem državo pozivamo, naj 50 let po revoluciji izpolni svoje dolžnosti, med drugimi tudi to, da obsodi komunistično partijo, ker je med vojno in okupacijo zlorabila slovensko željo po svobodi in narodno-osvobodlni boj v svoje revolucionarne namene.
Pogovarjala se je Urša Matoš „Slovenec", 6. julija
Tineta Vivoda so izvolili zdomci in izseljenci
Angažiral se bo predvsem na popravljanju krivic in drugačnem ocenjevanju domobrancev. V Argentini živi veliko potencialnih volivcev.
Slovenski krščanski demokrati so pred tednom dni poleg Janka Deželaka in dr. Petra Venclja dobili še tretjega podpredsednika stranke. To je Tine Vivod iz Argentine.
Kot so se v SKD odločili na zadnjem kongresu, naj bi tretjega podpredsednika stranke izvolili zdomci in izseljenci. Ti so volili v štirih območnih organizacijah SKD — v Argentini in Južni Ameriki, Kanadi, Veliki Britanji in ZDA — . Vivod pa je dobil 472 glasov (največ seveda iz Argentine) in zmagal pred Petrom Klopčičem iz Kanade (97 glasov) in Antonom Oblakom iz ZDA (63 glasov).
Vivod je bil doslej predsednik Zedinjene Slovenije, največje organizacije Slovencev v Argentini (900 dejavnih članov) in krovne organizacije slovenske politične emigracije. Zedinjena Slovenija je od leta 1990 med drugim tudi izključni lastnik tednika Svobodna Slovenija, Vivod pa je njen predsednik in predsednik tako imenovanega organizacijskega sveta, ki poleg Zedinjene Slovenije povezuje tudi druge različne organizacije Slovencev v Argentini in Južni Ameriki. Teh je več kot trideset.
Rodil se je konec junija 1944 v Kočevju. Njegov oče se je ob koncu vojne kot domobranec umaknil prek Koroške v Italijo, mati pa je ostala v Ljubljani, kjer je Vivod obiskoval osnovno šolo. Leta 1954 so se preselili za očetom v Argentino in Vivod se je tam izšolal za profesorja telesne vzgoje, študijsko pa se je izpopolnjeval še v Parizu. Zadnjih dvanajst let je zaposlen v oddelku za komunalni razvoj občin s 300.000 prebivalci v Buenos Airesu. Z ženo Marjano imata pet otrok.
Iz njegovih dosedanjih javnih nastopov je mogoče sklepati, da bo svoje delovanje osredotočal na popravo krivic, spravo in tezo, ki domobrance izenačuje z izdajalci naroda. Po njegovih besedah, iz intervjuja v Mladini v sredini julija letos, so domobranci sicer bili protikomunisti, kar pa po njegovi oceni nikakor ni isto kot izdaja naroda. Ne strinja se, da so domobranci prisegli, da bodo branili nacizem in fašizem. Po njegovem mnenju so prisegli, da bodo
branili slovenski narod, medtem ko je med drugo svetovno vojno v Sloveniji tekla komunistična revolucija. Vivod obžaluje, da šolske knjige revolucijo še vedno enačijo z narodnoosvobodilnim bojem, kolaboracijo domobrancev pa z izdajstvom. Ob praznovanju državnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani sta se mu zdela dva govora še posebej pozitivna: Peterletov in Janšev.
Sicer pa je bil Vivod do osamosvojitve v Sloveniji le enkrat, leta 1969. Ko je leta 1991 v Slovenijo prišel kot predstavnik argentinske konference Slovenskega svetovnega kongresa na njegovo prvo zasedanje (ob kongresnih resolucijah o izseljenstvu in domobranstvu pa se je čutil diskriminiranega), se je „brez pomišljanja", kot je povedal v Slovencu pred slabim letom, pri Teritorialni obrambi proglasil kot prostovoljec, med vojno pa argentinsko javnost obveščal o dogodkih v Sloveniji. Nazadnje je bil v Sloveniji julija letos, ko je bil gost srečanja Slovencev po svetu, ki so ga v Stični pripravili Slovenski krščanski demokrati. Od ustanovitve te stranke je njen član.
Poleg uresničitve kongresnega sklepa ima lahko Vivodova izvolitev pa podpredsednika SKD tudi strateško-politične posledice, še posebej glede na bližino prihodnjih volitev. Prav opredeljevanje odnosa SKD do NOB in dogajanja med drugo svetovno vojno je že na strankinem kongresu povzročalo nesoglasja v stranki (in prispe-
valo k odhodu Franca Miklavčiča iz SKD oziroma k ustanovitvi nove Krščansko-so-cialne unije), pa tudi nasprotovanja koalicijskih partnerjev SKD, zlasti Združene liste. Vivodova izvolitev tako lahko pomeni tudi ostritev stališč SKD, po drugi strani pa pobliževanje domnevno velikemu številu potencialnih volivcev zunaj meja Slovenije. Po Vivodovi evidenci slovenska diaspora namreč šteje več kot 350.000 Slovencev, v Argentini pa jih živi približno 25.000.
Dejan Pušenjak „Delo", 28. avgusta 1995
JURE VOMBERGAR
ANKETA CELOVŠKEGA ZVONA
CZ: „Slovenski narod je pred petdesetletnico dveh sekularnih dogodkov, poraza nacifa-šizma in slovenskega holokavsta.
Celovški zvon bi ostal neodpustljivo zunaj slovenskega časa, ko bi — sredi spominsko bolj vzviharjene kakor vznemirjene narodne skupnosti — molče šel mimo te obletnice.
Krščanski pol je bil v tem petdesetletju bistveni soakter narodnega dogajanja. Zato se bo ob tej priložnosti posebej krščanski razumnik zaustavil ob vprašanjih, ki so čedalje bolj ra-zžarjajo v dramatično aktualnost."
JV: O medvojnem dogajanju na Slovenskem je bilo z obeh strani udeležencev državljanske vojne že (skoraj) vse povedano in zapisano. Kdor je hotel vedeti, kaj se je godilo, je v zadnjih štirih letih mogel zvedeti tudi s strani „poražencev" njihovo verzijo. Večina knjig, ki so bile tiskane v emigraciji, je bila ponatisnjena v Sloveniji. Slovenski bralec je lahko preveril vse, kar je že prej poznal s strani „zmagovalcev", tudi od očividcev in udeležencev z druge strani. Tisti, ki žive v Sloveniji in so bili 45 let utišani, pričujejo v pismih v raznih časopisih in v glasilu Nove slovenske zaveze. Politični emigranti, ki množično obiskujejo Slovenijo, tudi pripovedujejo svoje vsakomur, ki jih hoče poslušati. Pričujejo tudi že Angleži. Šele zdaj res poznamo obe strani medalje.
Dovolj izčrpan pregled stalinistične revolucije na Slovenskem je napisal pokojni Nikolaj Jeločnik (psevdonim Stane Kos); o moralni upravičenosti kolaboracije je pisal Božidar Fink, o domobranski prisegi Boris Mlakar, o odločitvah na katoliški strani Marko Kremžar. Sam nimam dodati nič bistvenega. Pred nami so objektivna dejstva in razlogi za odločitev za to ali drugo stran.
A glej, „objektivna dejstva" se ne skladajo, manipulirajo z datumi, številni arhivi so uničeni, drugi zakljenjeni ali skriti. A po petdesetih letih je že čas, da se tisti, ki pri medvojnem dogajanju nismo bili osebno udelženi, odločimo, komu bomo verjeli. Številni detajli bodo postali znani v naslednjih desetletjih, a bistvo, globalni položaj bi že moral biti razviden. Zame je. Predstavlja mi resnico, ki se ji čutim zadolžene-
g£%
Številni, tudi kristjani, resnice nočejo poznati, se je otepajo, kajti resnica je zahtevna. Odločitev zanjo predpostavlja obveznost, služenje in pričevanje, tega pa ni pripravljen sprejeti vsakdo.
Dediči komunizma imajo do resnice ambivalenten oz. kontradiktoren odnos. Po eni strani negirajo vsako resnico in se celo norčujejo („resnica je, resnice ni"), po drugi strani pa z vso ihto vsiljujejo svoje resnice, ki so v službi iskanja premoči in oblasti; resnico, ki jim prinašajo koristi; visoke pokojnine, privilegije, slavo in čast; resnice, ki hkrati škodujejo nasprotniku, ga ponižujejo, degradirajo, kriminalizirajo.
Nekatere resnice, ki so jih še pred leti
razglašali, so naenkrat (zaenkrat?) zamrznjene: komunizem, revolucija, razredni boj, samoupravljanje, pa vsa gesla povezana z njimi. Resnica, ki jo trenutno ponujajo, je njihova resnica o medvojnem dogajanju, mit o NOB. Ko jim ne bo več služila ali jim bo morda celo škodovala, jo bodo zavrgli, kakor so jih že toliko, in se bodo delali, kakor da je nikoli ni bilo. Zato enobejevske gonje ne bi smeli jemati zares in si greniti življenja.
Bolj me skrbi današnji odnos katoličanov in uradne Cerkve do medvojnega dogajanja. Mnogi so si pustili vcepiti kompleks manjvrednosti in krivde s strani komunistov in njihovih dedičev: rimskokatoliška Cerkev naj bi menda bila naj večja zločinska organizacija v zgodovini zahodne civilizacije, hujša od boljševizma in nacizma skupaj. Čutijo se dolžne odgovarjati takim in podobnim trditvam, se opravičevati in samoobtoževati.
Krščanski pol v zadnjem petdesetletju ni bil soakter narodnega dogajanja v Sloveniji. Totalitarni režim ni trpel ob sebi nobenega rivala. Demokratična slovenska politična emigracija (SPE) je v tem obdobju reševala čast slovenskega naroda. SPE ni bila priznana kot sogovornik niti med zamejskimi Slovenci, ki so v Dragi, na ozemlju demokratične Italije, vsako leto pripravili srečanje krščanskih razumnikov. Še danes ne vem, kako to, da niso nikoli v Dragi predavali vidni zastopniki SPE v Argentini, kakor Rudolf Smersu, Miloš Stare, Marko Kremžar, Milan Komar, Anton Orehar ali Božidar Fink. Iz dejstva, da je bil vabljen kot predavatelj Josip Vidmar, največji sovražnik krščanstva (čeprav ni blagovolil priti) sem si ustvaril o Dragi lastno mnenje.
1. Je bila „takojšnjost" upora v perspektivi dejanskih koristi slovenskega naroda?
Nacisti bi zbrisali slovenski narod s površja zemlje, če bi se Slovenci množično uprli. Demokratično izvoljeni slovenski voditelji so to preprečili s kolaboracijo. Posamezniki lahko žrtvujejo svoje življenje za svoje bližnje in Cerkev je zato mnoge razglasila za svetnike, narodni voditelj pa nima pravice pognati naroda v samomor. Poljska himna pravi: „Ne bo Poljska izginila, dokler mi živimo." To velja tudi za Slovenijo: dokler živimo, je vse mogoče. Domobranska pesem pravi o Sloveniji: „Stoletja je obstala, a zdaj naj bi propadla, se uničila za revolucijo?"
2. Zakaj se je uradni katoliški tabor kljub vsemu prejšnjemu teoretičnemu ukvarjanju z marksizmom znašel politično deplasiran, ko je stopila v igro Komunistična partija Slovenije?
a)	Katoliški tabor (KT) ima etične norme, komunistom pa je vse dovoljeno za pridobitev oblasti. Tako je KT že skraja handikapiran celo v enakih startnih razmerah.
b) KT ni obljubljal raja na zemlji, tudi v tem je bil na slabšem. Preveč Slovencev je verjelo obljubam komunistov, verjelo možnosti udejanjenja njihove utopije in ni verjelo cerkvenemu učiteljstvu.
c) Zavezniki so iskali svoje eksluzivne koristi na račun drugih narodov. Dosledno so uporabili nemoralni princip, izražen v reku „mors tua vita mea" — ti umri, da bom jaz živel. Vprašanje zgodovinski stroki: Zakaj so Angleži podprli revolucijo v Jugoslaviji, zatrli pa v Grčiji?
3. Kolika je bila vloga katoliške Cerkve pri protikomunističnem odporu in koliko je bila odločilna?
Vloga slovenske Cerkve pri protikomunističnem odporu je bila odločilna. Dosledno je sledila papeškim enciklikam, ki so zavračale komunizem in vsako sodelovanje z njim. Ni predvidevala, da bo krščanski zahod pustil na cedilu svoje somišljenike in jih celo izdal. Še manj, da bo na koncu papež Pij XII. sprejel v avdienco Kocbeka, škofa Rožmana pa ne...
4. Zakaj se je Partija tako zgodaj, že v
1.1942, odločila za množično krvoprelitje?
Komunisti so se v Moskvi naučili, kako izrabiti družbene pretrese, ekonomske krize, vojne ujme ali naravne katastrofe za družbeni prevrat in prevzem oblasti, česar na normalnih demokratičnih volitvah tistega časa nikdar ne bi dosegli. Kljub drugačnim Stalinovim navodilom je KP takoj z revolucionarno etapo vzpostavila teror in pričela likdvidirati vse dosegljive potencialne nasprotnike. (Obstaja sum, da je podaljšana roka Partije dosegla tudi Korošca in Tomca). Še eno vprašanje stroki: Zakaj je KP to storila v Jugoslaviji, ne pa v Italiji in Franciji?
5. Je bila tragična vloga Kocbekovega krščanskega socializma naizogibna?
Kocbek je menda menil, da bo pokristjanil komunizem, kakor je nekoč v starem veku krščanstvo prekvasilo poganstvo. V komunistih je videl „žrebce zgodovine", ki so edini zmožni spremeniti svet na boljše. Španska modrost pravi, da so pota v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
6. Si je uradno krščanstvo pustilo vsiliti kolaboracijo od Kardeljeve strategije ali pa je šlo bolj za spontano konfrontacijo z nosilcem ateističnega totalitarnega sistema?
Kardelj je dosledno uporabil strategijo, priučeno v Moskvi. Bila je uspešna, dosegel je, kar je hotel, neodvisno od tega je katoliški tabor, ki je dobro poznal komunizem, kakor se je pokazal v Rusiji, Madžarski, Španiji in še kje, šel v totalno konfrontacijo z njim. Vedel je, kaj čaka kristjane, če pride na oblast komunizem. Kar je predvideval, se je zgodilo. Česar ni predvideval, je, da se bo njemu zgodilo...
7. V kakšni meri je mogoče pripisati konec diktature domnevnim liberalnim komunistom?
Menim, da je šlo na svetovni ravni za
VELIKO PREDOROV IN VIADUKTOV
V Sloveniji polagajo veliko važnost izboljšanju prometnih zvez med Ljubljano in Štajersko. Dosedanja cesta čez Trojane je ozka in polna ovinkov, zato so pričeli graditi novo.
Trasa avtoceste na 16,7-kilometrskem avtocestnem odseku med Vranskim in Blagovico bo potekala po takoimenovanem „trojanskem koridorju". Celotni odsek bo zgrajen kot štiripasovna avtocesta s po dvema voznima pasovoma in enim odstavnim v vsaki smeri in z vmesnim ločilnim pasom.
Trasa trojanskega koridorja poteka v geološko in prostorsko izjemno zahtevnem območju, zato bo skoraj polovico celotne dolžine speljane skozi predore in viadukte. Od 16,7 kilometra dolžine odseka bo kar 11 viaduktov (v obeh smereh) s skupno dolžino 3,4 km, zgraditi bodo morali tudi štiri dvocevne predore v skupni dolžini 11,4 kilometra, manjši predor (260 m) pa bo povezoval priključek avtoceste na Trojanah z regionalno cesto Trojane-Izlake.
S tem bo na avtocestno omrežje na primeren način priključeno tudi Zasavje.
vransk
M
predorf
Javorje
predor
Ločica
predora!
Jasovnlk
davne
Vranke Podmdj
booe pri
a ilrri
Cml vrti
omštniška pla
trasa AC iz osnutka lokacijskega načrta	predor
obstoječe ceste	Q	priključek	na	avtocesto	delo	vv:	z*vod	ns	u	pra*tor*ko	punirmn^
zelo dobro preštudirano šahovsko igro z mnogimi premišljenimi potezami, kjer je z rokado, žrtvovanjem tekačev in konjev („žrebcev zgodovine") kmet končno prišel do konca šahovnice in se prelevil v kraljico. Rusi so najboljši šahisti. Srbi niso daleč za njimi; slovenski komunisti so se učili pri obojih.
8. Kakšen naj bo obračun zgodovine nad petdesetletjem diktature (osebne svoboščine, politika, gospodarstvo, šolstvo, kultura, zdravstvo, življenjski stil, narodna zavest)?
Leta 1990 sem bil prvič po skoraj štiridesetih letih v Sloveniji. Srečal sem veliko odličnih ljudi, nad večino pa sem bil razočaran'. Moje mnenje je, da je petdeset let totalitarizma slovensko dušo pohabilo. Kar je Kocbek želel, se je zgodilo: spremenil se je narodni značaj, a ne na bolje. Na strani nekdanjih zmagovalcev se je oblikoval sloj zavitih povzpetnežev, cinikov, pragmatikov, nesramnih objestnežev in nasilnežev, j To so sedanji voditelji podjetij, bank, medijev, vseh vzvodov moči in oblasti. Na strani nekdanjih poražencev sta petdesetletno poniževanje in diskriminacija napravila ljudi brez hrbrtenice, brez ponosa in korajže. Ljudje, ki so jih petdeset let tlačili komunisti, prav te zopet volijo na demokratičnih volitvah. Potomci zmagovalcev in poražencev imajo veliko skupnega: polni so zavisti in privoščljivosti; ne marajo otrok, ubijajo nerojena življenja; samomori so na vrhu evropske lestvice. Pred italijanskim konzulatom stojije vrste Slovencev; ko se bo ugotovilo, da obstaja tudi nemška manjšina, bodo še daljše pred avstrijskim. Zgleda, da je narodna zavest v premem sorazmerju s koristmi, ki iz nje izhajajo.
9. Kakšno je bilo v petdesetletju nesvobode vedenje in ravnanje slovenske kulture?
10. Holokavst in državna neodvisnost Slovenije: sta se ta dva dogodka dovolj vtisnila — v svoji tragičnosti in v svoji veličini — v slovensko narodno zavest?
V zdomstvu, vsaj v Argentini, je zavest tragičnosti in veličine holokavsta že petdeset let intenzivno prisotna, daje smisel in moč skupnosti. Državnost je bila z navdušenjem sprejeta, povsod po svetu so se slovenske skupnosti angažirale za priznanje, vsako leto se slovesno praznuje obletnica oklica države Slovenije. V matični Sloveniji in zamejstvu pa menim, da skoraj ni zavesti pomembnosti teh dveh epohalnih dogodkov. O holokavstu je še vedno v glavnem uveljavljena boljševiška verzija, glede državnosti pa se zdi, da niso več prepričani o njeni uresničenosti in srečnosti; kakor bi šlo za neko takratno trenutno kaprico, vročeglavost, ki pa se je v nekih letih izkazala za neprimerno in se je nekako sramujejo: ob obletnicah ni razobešenih zastav po hišah; ne praznuje ne vlada ne ljudstvo. Prelahko je bila samostojnost pridobljena!
11.	Kakšen nauk ali vsaj namig lahko slovenski kristjan povleče iz dogodkov izpred petdesetih let za ravnanje sedaj in v prihodnje?
Kristus svojim učencem nikdar ni obljubljal zmage v vojskah, na volitvah, v gospodarstvu ali kjerkoli. Nasprotno, opozoril jih je, da bodo vedno preganjani zaradi nje" govega imena, in to do konca sveta. Obljubljal pa je vsem, ki bodo v vsakdanjem življenju udejanjali njegov nauk, pošteno o-pravljali svoje dolžnosti, bodisi v družini/ poklicnem delu in v naklonjenem sožitju l bližnjim, večno srečo v onostranstvu.
Bog je gopodar zgodovine. Njegova pota so nedoumljiva. Človek obrača, On obrne. Poraze spreminja v zmage, zmage v poraze.
Priporočajmo se tisočem nedolžnih žrtev vojne in revolucije na Slovenskem. Naj tolikšno trpljenje izprosi milost slovenskemu narodu: svobodo, varnost, mir in pravo mesto v svetovni družini narodov.
Celovški zvon, it. 47
L
NOVICE	gSLOVENIJE	M SLOVENCI V ARGENTINI
š PTUJ — Pred drugo svetovno vojno je bilo ptujsko gledališče zelo aktivno, po njej pa so delovale le ljubiteljske skupine. Zdaj se/ po dolgih pripravah, spet pripravlja °zivetje poklicnega gledališča, za kar je bila izbrana skupina Zato. Na tiskovni konferenci so predstavili že prve obrise programa, morali pa se bodo lotiti tudi obnove Ptujskega gledališča. Pročelje je poškodovano še izza vojne, opremo pa je treba prenoviti, saj je stara tudi po sto let. Stroški naj bi pa znašali kar tri milijone nemških
mark.
KRANJ — Za svojo 25-letnico je akademski pevski zbor France Prešeren poto-val v Jeruzalem, kjer je sodeloval na 17. mednarodnem festivala Zimriya. Festival je družil 39 zborov iz 17 držav, vsega skupaj 3.900 pevcev. Kranjski pevci so se udelžili korovskega ateljeja izraelskega dirigenta Leontija Wolfa, ki jih je seznanil z deli Rahmaninova, Česnokova, Sviridova, Čajkovskega in Kiseloffa. Zbor je nastopil tudi im raznih koncertih po Izraelu.
PODČETRTEK — Atomske toplice so 2a letošnjo sezono odprle nove bazene in še Petdeset hotelskih sob najvišje kategorije, s amer pravijo, bodo mogli zadostiti vsem obiskovalcem, ki želijo pri njih počitniko-Vati ali zdraviti se. Atomske toplice lahko v svojih 2.000 kv. m. bazenov sprejmejo btdi po 2.500 kopalcev. Tudi v avtokampu so povečali zmogljivost in udobnosti.
KRANJ — Tovarna gum Sava je zadnja leta vlagala veliko denarja v zmanjšanje onesnaževanja. Do leta 2000 pa naj bi zmanjšali izpuščanje organskih snovi v r°ko za 70 odstotkov, prašnih delcev za polovico, nevarnih odpadkov pa za 30 odstotkov.
kaki
fed,
LJUBLJANA — V Republiki Saha, •or se po novem imenuje Jakutija v Ruski eraciji, gradijo novo bolnišnico. Delo je *lcer pridobila mednarodna družba iz vice, vendar je za nosilca graditve izbralo jinbljansko SCT, s katero se dobro poznajo. °'eg njih pa je pri tem poslu najpo-B^mbnejši podizvajalec Finalco iz Slo-v°nske Bistrice, ki izdeluje izredno zahte-vno fasado.
^ Podčetrtek — Evropska pešpot
,°v. 7 se vije od portugalske atlantske 3le čez vso Evropo do obale Črnega horja. V Sloveniji je pot končala v Bistrici S°tli, kjer bi morla prestopiti na hrvaško ®mljo. Vendar so se organizatorji odločili 1 ugače: od Bistrici se pot nadaljuje preko ..°zjanskega proti Podčetrtu, Rogaški Sla-m. Donački gori, Ptujski gori, Ormožu, JUtorneru, Moravskim toplicam in končno Pmstopi pri Hodošu na madžarska tla. Do °de septembra bo pot že dokončno oz-
Bačena.
bevke — V tem delu ljubljanskega ar)a bodo v Jurčevem šotišču uredili bo-R-ni vrt. Barje je z izuševanjem izgubilo °j° močvirnato sliko in se spremenilo v 1 ve in travnike, šoto pa so že zdavnaj iz-2alf in porabili za kurjavo. Le na Ko-njevici pri Bevkah, eno redkih območij v v 111 Evropi, je ostanek visokega barja, kjer
Še
raste šotni mah. LJUBLJANA
Sunske
Lani je šole za be-
otroke obiskovalo 3.200 šolarjev, v
y	KS laiSU V Mio ».-».i-VZVZ	IU	1	JV. V f v
ne slovenske osnovne šole pa je hodilo ^ ..kogunčkov. Opazili so, da so se ti sle-)' kar dobro vključili, zato so na minis-v ,Vu za šolstvo in šport odločili, da letos
mO KnoimrLlU X/\l	»•>
no begunskih šol zaprejo, otroke pa
1^1 sfijo v redne osnovne šole. Letos naj E„Vseh otrok bilo okoli 3.400. Sicer imajo s,f>}ski šolarji v začetku nekaj težav s si , ^^'no in, zaradi izgubljenga šolanja, ko 6 ?nanic v matematiki in angleščini. Za poj3k so se tudi odločili zato, ker več kot p ,°v,ca njihovih bosanskih učiteljev ni bila goško usposobljena, pa tudi učilnice so
bile slabše opremljene. — Srednješolcev iz begunskih družin bo letos predvidoma kakih 400 (lani jih je bilo okoli tisoč).
LJUBLJANA — Iz ljubljanske Drame je odšlo 32 članov v Kivik na Švedskem, kjer se je razvil 2. mednarodni festival gledališča in odrske umetnosti na prostem Exit '95. Na njem so prestavili Dušana Jovanoviča Antigono v režiji Mete Hočevar. Delo so premierno uprizorili leta 1993 na Dunaju, gostovali pa so že v Skopju, Bitoli, Bonnu, Bukarešti in Tirgovisu, pred koncem leta bodo šli pa še v Lizbono.
LENDAVA — Zaradi zvrnitve cisterne na cesti med Trimlini in Doljnemu Lakošu se je po njivi razlilo skoraj 32 tisoč litrov bencina in dizelskega goriva. Kot je to navada, so onesnaženo zemljo izkopali in pobrali z njive ter odpeljali na lendavsko odlagališče odpadkov. V tem primeru so izkopali 750 kub. metrov zemlje, ker se bojijo, da bi gorivo prodrlo do podtalnice in onesnažilo vodnjak lendavske tovarne Lek, ali pa celo v vodotok Kopica. Jamo bo seveda treba zasuti s čisto zemljo. Vse to pa stane; računajo, da bodo stroški stali vsaj deset milijonov tolarjev, ki jih bo moral plačati lastnik prevrnjene cisterne.
LJUBLJANA — V lanskem letu je bilo dokončanih 5.000 novih stanovanj, ki so bila zidana v lastni režiji, medtem ko so jih gradbena podjetja končala nekaj manj kot 600. Če upoštevamo še staro občinsko razdelitev, je največ ■— skoraj petsto — stanovanj v lastni režiji bilo dokončanih v občini Novo mesto.
MARIBOR — Podatki kažejo, da je v Mariboru okoli 300 zasvojenih z mamili, zato so pri Centru za socialno delo ustanovili skupino za samopomoč staršev zasvojencev, nato pa še center za odvisnike od drog. S tem je poskrbljeno medicinsko zdravljenje, manjka pa še pomoč za premagovanje psihične zasvojenosti, ki je potrebna še precej časa. V Pierinijevem centru v Kostanjevici pri Novi Gorici je čakalna doba šest mesecev, zato morajo iskati možnosti v tujini. Prvih pet mariborskih zasvojencev je odpotovalo v francosko terapevtsko skupnost Le Patriarche. S tem pa so združeni precejšnji stroški, ki jih zaenkrat krijejo starši zasvojencev.
IŽAKOVCI — Turistično društvo Buejraš je dalo posejati njivico s konopljo, da bi na beltinškem folklornem festivalu prikazali, kako se pridobivajo konopljena vlakna za izdelovanje vrvi in platna. Vendar je policija pokosila skoraj vso proizvodnjo in jo odpeljala v sežig. Ižakovci so ostali skoraj brez konoplje za svojo predstavo, policija pa trdi, da je bilo konoplje ogromno preveč in da nekdo poleg vrvi hoče zaslužiti tudi s prodajo marihuane.
LJUBLJANA — Enainpetdeset vojakov in častnikov slovenske vojske je odšlo v ZDA na urjenje za mirovne operacije v okviru programa Partnerstvo za mir. Skupina predstavlja prvo enoto slovenske vojske, ki gre na vaje v tujino. V Slovenijo pa bodo prišli tudi razni opazovalci Natovih predstavnikov in ameriške delegacije, ki bodo ugotavljali, če bi lahko Slovenijo vključili v Nato in v drugo sodelovanje v okviru Partnerstva za mir.
LJUBLJANA — V sredo, 30. avgusta so objavili, da je še 3.500 prostih mest za redni Študij na obeh slovenskih univerzah ter isto število za izredni študij.
LJUBLJANA — Zadnji zapisi števila beguncev iz bivše Jugoslavije povedo, da je sedaj v Sloveniji 21.200 beguncev. Dve tretjini beguncev se nahaja po družinah, ostali pa so v zbirnih centrih. Zanje skrbi Rdeči križ Slovenije, ki pa se pritožuje, da so mednarodne organizacije skoraj odpravile pomoč v hrani za begunec in celo pričakujejo, da Slovenija aktivno sodeluje pri
novice
Rojstvo: 21. avgusta se je rodil v Capi-talu Igor Luka Malovrh, sin Toneta in prof. Irme roj. Perez.
Staršem iskreno čestitamo!
Krst: V nedeljo, 3. septembra, je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Marija Cecilija Loboda, hčerka Marjana in ge. Ane roj. Urbančič. Botra sta Feliks Oblak in ga. Irenka L. Smrdelj, krstil pa je delegat Jože Škerbec.
Naše najlepše čestitke!
S pesmijo preko oceana
Ob obisku Logaškega okteta
Loga tec
Ko so pripluli Jazonovi mornarji po Ljubljanici do njega izvira pri Vrhniki, so se jim v brezupu povesila vesla in jadra. Pričakovali so, da bodo odkrili drugo reko, ki bi jih povezala z morjem in jim odprla pot v domači pristan. Niso računali, da se pred njim začenja kraški svet s svojimi ponikalniškimi vodami. Grški junak Jazon je namreč z ladjo Argo odplul iz Črnega morja po Donavi, pot so nadaljevali po Savi in Ljubljanici, upajoč, da jih bo druga reka povezala z Jadranskim morjem. A Jazon ne bi bil pravi junak, če ne bi bil našel rešitev v še tako težki zagati. V okoliških gozdovih je našel primeren les, ladji so naredili kolesa in jo porivali po logaški dolini do jadranske obale... Tako nekako se bere v grškem bajeslovju zanimiva pripovedka o Argonavtih.
Obe značilnosti: pot do morja in prostrani gozdovi sta tipični za Notranjsko, deželo vozarjev, gozdarjev in tesarjev skozi stoletja do današnjih dni.
Grb loške občine — stiliziran lesen voz te značilnosti dobro ponazarja.
Ob še danes vidni rimski cesti je nastalo naselje Longaticum, tržaška cesta in železnica ter sodobna magistralna cesta pa so današnjemu Logatcu dali veljavo notranjskega središča.. Danes občina Logatec združuje nekdanje občine Dolenji in Gorenji Logatec, Rovte in Hote-dršico ter venec manjši naselij, skupno okrog 10.000
človekoljubnih akcijah. Pomanjkanje hrane skuša Rdeči križ tako pokriti, da zaproša zanjo večje tovarne živil, ter avstrijski, nizozemski in nemški Rdeči križ.
Grb občine Logatec
prebivalcev. Nekdanje številne žage in prekupčevanje z lesom je zamenjala sodobna lesna industrija, skozi Logaško dolino pa se pretaka reka turizma na Jadransko morje.
Glasbena tradicija je v Logatcu, Rovtah in Hotedršici močna vse od začetka tega stoletja, največji razcvet pa je glasba doživela v razdobju med obema svetovnima vojnama, ko je deloval v Logatcu talentirani glasbenik Danilo Cerar. Njegova glasbena vzgoja, vodstvo godbe in pevskih zborov so postavili trdne temelje za naslednje rodove. Danes deluje v občini več pevskih, inštrumentalnih in plesnih skupin ter Glasbena šola v Logatcu.
Logaški oktet je nastal leta 1971 ter se je v teku let razvil v enega dobrih moških zborov v današnjem glasbenem slovenskem svetu. Zadnja leta ga umetniško oblikuje Tomaž Tozon. V želji ponesti lepo zapeto našo pesem med rojake po svetu se Logaški oktet pripravlja na pot čez ocean — med rojake v Argentino. V soglasju s predstavniškim društvom Zedinjeno Slovenijo in Medorganizacijs-kim svetom se je osnoval pripravljalni odbor njih ožjih rojakov (Barbara Maček-Modic, Pavči Mačck-Eiletz, Jernej in Franci Tomazin ter Janez Albreht), ki si je zadal nalogo s pomočjo tukajšnjih rojakov olajšati jim pot in pripraviti pevsko turnejo v Argentini v dneh od 5. do 25. oktobra.
„Doni pesem, brate druži, domovini vsak naj služi!"
Imenitno poslanstvo! Naj ga izpolni tudi turneja Logaškega okteta!
Jernej Tomazin
•■•••:•••:
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monseiior R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
!WS
LEGAJO N° 3545-82
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva V hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319 Janez Pustavrh: barvam hiše, stanovanja, polagam tapete (empapelado); tel. 651-6622 (po 13. uri).
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejta - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic S 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— S 12,-
49. obletnice smrti generala Leona Rupnika
se bomo spominjali v nedeljo, 10. septembra, v Rozmanovem domu • ob 11.30 sv. maša
• program z govorom in pesmijo
• skupno kosilo Vse domobrance z družinami vabi Tabor-DSPB Argentina!
Slovenska kulturna akcija
HRIBOVŠKOV VEČER
v petek, 8. septembra ob 20. v Slovenski hiši.
Slovenska ktiltnma akcija
OKROGLA MLZA
ob predavanju dr. M. GOGALE: Kaj je z našo ideologijo?
Sodelujejo: dr. Katica Cukjati, prof. Tine Vivod, lic. Tone Rode, prof. Vinko Rode, koordinator arh. Jure Vombergar.
V soboto, 16. septembra, ob 20. uri v Slovenski hiši.
(Govor dr. Gogala je bil objavljen v Meddboju 1994, št. 1/2)
SDO - SFZ IZ SAN JUSTA
vabita na
34. mladinski dan
v nedeljo, 10. septembra, v Našem domu Igrata dva orkestra: Rock and Polka in trio Mi štirje
„Marija pomagaj nam sleherni čas"
Ob 50-letnici nastanka begunske podobe Marije Pomagaj
34. OBLETNICA SLOMŠKOVEGA DOMA
NEDELJA, 17. SEPTEMBRA
Spored:
11.15 Zbiranje in dviganje zastav.
11.30 Slovesna sveta maša. Poje ramoški moški zbor - vodi Jože Omahna.
13.00 Kosilo.
17.00 Kulturni program. Slavnostni govornik: Stane Snoj.
Odrski prikaz v pesmi, besedi in sliki. Sodeluje SPZ Gallus - vodi ga. Anka Savelli Gaser.
Nato prosta zabava ob zvokih orkestra Rock and Polka Prisčrno vabljeni!
Multi/ted
KARTA SLOGA - MULTIRED
JE ŽE MED NAMI!
S kakšno lahkoto si jo lahko pridobite! Pozanimajte se!
0 Sloga da več! V Slogi je moč!
ZGODILO SE JE V SLOVENIJI SLOVENSKI SPORT
Zaustavitev elektrarne Krško
Jedrsko elektrarno Krško so zaradi poškodbe na vzbujalniku glavnega električnega generatorja, ki so jo ugotovili pri rednem pregledu opreme, konec avgusta popoldne preventivno izključili iz omrežja. Vzbujalnik je del klasične opreme na sekundarni strani elektrarne in ne vpliva na jedrsko varnost. Vzrok okvare še ni znan.
Iliriji podelili certifikat kakovosti ISO 9001
V prostorih Ilirije d. o. o. je bila v četrtek slovesnost ob podelitvi certifikata kakovosti ISO 9001, ki ji je sledila tudi otvoritev prenovljenega skladišča surovin in raztehtovalnic. Ilirija je certifkat prejela kot prvo kozmetično podjetje v Sloveniji. Levji delež proizvodnega programa Ilirije predstavlja lastna kozmetika, sledijo pa še kemija, sveče in kozmetika. Lani so ustvarili 40 milijonov mark prometa od tega nekaj več kot polovico na tujih trgih.
Rokometaši na desetem mestu na SP
V preteklem avgustu je Argentina organizirala svetovno prvenstvo v mladinskem (sub 21) moškem rokometu. Za tekmovanje se je prijavilo okoli sedemdeset držav, od katerih se je le dvajset uvrstilo na svetovni turnir v Argentini. Med njimi so bili tudi slovenski reprezentanti.
Slovensko moštvo je nastopalo v mestu Mendozi. Upoštevajoč številno slovensko skupost v tem mestu je kar odveč zapisati, da so rokometaši imeli močno podporo slovenskih navijačev. In po rezultatih sodeč so se dobro .odrezali, saj so zasedli deseto mesto. Izpadli so v borbi za uvrstitev med najboljših osem moštev, v uvrstitvi od 8. do
12.	mesta pa so zasedli deseto.
Svetovno prvenstvo si je osvojila Rusija, ki je v finali premagala Španijo. Na tretjem mestu je Portugalska, četrta pa je Norveška.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
G
Čeke na ime „Eslovenia Libre'
Stavljenje in oblikovanje: MALFVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
mmm
■
■
PETEK, 8. septembra:
S K A: Hribovškov večer ob 20 v Slo-venski hiši.
SOBOTA, 9. septembra:
Srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
V Slovenskem domu v San Martini1 predavanje o „začimbah" ob 15.
NEDELJA, 10. septembra:
V Rozmanovem domu sv. maša v sp°' min na generala Leona Rupnika.
34. mladinski SDO-SFZ San Justo.
NEDELJA, 17. septembra:
34. obletnica Slomškovega doma s ce lodnevno prireditvijo.
SOBOTA, 23. septembra:
Srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
V Slovenski hiši Slomškova proslav3 ljudskošolskih otrok.
SOBOTA, 30. septembra:
Srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
Iztok Čop svetovni prvak v enojcu
Na svetovnem prvenstvu v veslanju v Tampereju na Finskem je 23-letni študenj Iztok Čop, dvakratni svetovni mladini prvak, osvojil zlato kolajno. S pametn0 metodo je veslal vseh 2000 metrov in bil d° zadnjega na drugem ali tretjem mestu-Zanjih 100 metrov je Čop premagal v le' tošnji sezoni nepremagljivega Jaansona *er ga v presenečenje strokovnjakov celo pre' hitel. To je že deveta kolajna za slovensk0 veslanje od leta 1988.
Letos je Erik Tul svetovni prvak Pfl mlajših članih, Luka Špik drugi pri ml3' dincih in Romina Štefančič tretja pri ml3' dinkah.
28. avgusta letos pa so slovenski k3' nuisti pri valižanskem mestecu Bala dos? gli za Nemci in Francozi med moštvi tretf mesto.