Rezultati ankete 5. Izvor tehnologije Z odgovorov na vprašalnik je razvidno, da praizvaja: — na osnovi lastnih dognanj in razvoja — delno tudi po tujih licencah — izključno po tujih licencali — na vprašanje ni odgovorilo — napačno odgovorila Skupaj 26 del.org. ali 63,4% 7 del. org. ali 17,1 % 1 del. org. ali 2,4% 6 del. org. ali 14,7% 1 del. org. ali 2,4 % 41 del. org. = 100 % Pri delovnih organizacijah, iki delno upo-rabljajo tuje licence, se giblje delež proiz-vodnje po tuji dokumentaciji med 5 in 40 %. 6. Prodaja izdelkov Na vprašaaje, ali svoje izdelke izvažajo: — niso odgovorile 4 del. org. = 9,8 % — isploh ne izvaža 12 del. org. = 29,3 % — delno izvaža 25 del. org. = 60,9 % Skuipaj 41 del. org. = 100 % Izvoz je: delno neposreden, delno posreden. Po podatkih ankete dosegajo najvišji odsto-tek izvoza naslednje delovne organizacije: 5°;PosrednoSkupaj % % % Agrostroj 3 62 65 Avtomontaža 3 37 40 KOT Tacen 13 17 32 Litostroj 24 6 30 Dekorativaa 15 10 25 Color 24 24 Iskra Feriti 22 22 Iskra Magneti 20 20 Iskra Orodja 15 5 20 Ostalih 16 delovnih organizacij izvaža 12 do 1 %, svoje proizvodnje. 7. Kadrovska struktura in fakultetuo izobraženi kadri — zadovoljivo kadrovsko strukturo ima — nezadovoljivo kadrovsko strukturo ima — niso dale odgovora Skupaj 22 del. org. = 53,6 % 16 del. org. = 39,0 % 3 del. org. = 7,4% 41 del. org. = 100 % Brez visokošolskih kadrov je 6 delovnih organizaeij (14,6%). Skupaj je v anketiranih gospodarskih or-ganizacijah zaposlenili 688 ljudi z višjo in visoko izobrazibo, kar pomeni približno 3,56 % vseli zaposlenih v teli organizacijah. Po posameznih gospodanskih vejah je od-stotek kadra z višjo in visoko izobrazbo na-slednji: Ittštitut aa turbinske stroje 25,25 % Elektroindustrija 5,08% Farmacevtska industrija 5,03 % Kovinsko-predelovaVaa industrija 4,75 % Gradbeništvo - 3,80 % Zivilska industrija 2,74% Tekstilna industrija 0,86 % 22 delovnih organizacij je v viprašalnik pripisalo pripombe o splošnem zapažanju z mladimi, fakultetno izobraženimi ljudmi. 8 delovnih organizacij (5, 10, 16, 35, 41, 43, 45 in 53) izjavlja, da se drtbro in sorazmerno hitro vključujejo v delo ter družbenopolitič- no dejavnost. Strokovno ustrezajo in so raz-gledani. Dobro vključitev je možno doseči s pravilnim usmerjanjem, ki se prične že med počitniško prakso šttpendistov in konča z absolviraajem pripravniške^a programa. 8 delovnih organizacij (4, 15, 30, 34, 59, 46, 48 in 54) ima z inladimi visokošolskimi kadri težave. Mladi ljudje se neradi vključujejo v proizvodnjo, ker teže le k teoretskemu delu. Ne pristopajo samoiniciativno k reše-vanju iprableraov v tovarai. V uvajalni dobi je velikokrat čutiti odipor do enostavnejših del, ki pa jih priprav.nik mora spoznati. Ima-jo premalo aplikativiuh znanj in njihovo prakticno usposabljanje traja predolgo. Tež-ko se vkljuoujejo tudi v družbenopolitično žMjenje in samouipravljanje. O samouprav-ljanju vedo premalo. Vse to je posledica ne-pravilnih študijskih programov, ki niso pri-lagojeni potrebam gospodarstva. Ostale pripombe ne gredo izrecno niti v prid, niti v škodo mladim fakultetnim ka-drom. Zanimiva je ipriporaba (25), ki kritizira preveliko željo mladih, da ibi se zaposlili iz-ven industrije, kjer so boljši osebni dohodki. 8. Srednjeročni razvojui načrti 1976—1980 — ima srednjeročne načrte za razvoj — načrt v pripravi1 — nimajo srednjeročnega naČrta2 Skupaj 1 45, 48 in 50. — v anketi je aakazalo glarne razvojae smeri — ni naikazalo vazvoja' 3 35, 40 in 46. 35 del. o-rg. = 85,4 % 3 del. odg. = 7,3 % 3 del. odg. = 7,5 % 41 del. org. = 100 % 1 12, 40 in 51. 38 del. org. = 32,7% 5 del. org. = 7,3 % 9. Množična inovacijska dejavnost Glede pravilnikov za nagrajevanje inova-cijskih predlogov je amketa ugotovila nasled-nje stanje: — pravilnik ima 20 del. org. = 4S,8 '/o — pravilnika niina1 21 del. org- = 91,2 7o Skupaj 41 del. org. = 100% — pravilnik izvaja 19 del. org. = 46,3% 1 6, 10, 11, 12, 16, 17, 19, 21, 22, 23, 27, 31, 32, 36, 40, 41, 43, 45, 50, 52 in 54. Inovacijske predloge ocenjuje: — samoupravna komisija v — kpmisija in str. služba v — strokovna služba v — nihče v Skupaj 10 del. org. = 24,4% 12 del. org. = 29,3% 5 del. org. = 12,2 % 14 del. org. = 54,1 % 41 del. org. = 100% Svoje izume iraa zašcitene s patenti 7 de-lovnih organizacij (10, 33. 37, 48, 30, 4 in 34), skupno je prijavljenih 67 patentov, od tega v inozemstvu 46. Ukrepi za pospeševanje inovacijske de- javnosti: — 14 delovnih organizacij ni navedlo ukrepov, s katerinii naj bi pospešili množično inovacijsko dejavnost (6, 8, 11, 17, 21, 26, 27, 32, 36, 40, 43, 45, 51 in 52); — 13 delovnih organizacij bo uporabilo stimulativno nagrajevanje kot ukrep za po-speševanje množične inovacijske dejavnosti; — 6 delovnih organizacij mora pred na-grajevanjem šele sprejeti ustrezen pravilnik ali samoupravni sporazum o inovacijski de-javnosti; — 2 delovni organizaciji jo nameravata pospeševati z razpisom problemov, ki terjajo rešitev (4 in 53); — 6 delovnih organizacij predlaga v ta namen popularizacijo te dejavnosti (28, 39 in 47), izključno usmeritev na lastni razvoj (34), razvoj samoupravnih odnosov (49) in po-dobno. 15 delovnih organizacij strokovmo zasle-duje tuje patente s svojega podroeja, eviden-tira svoje izume, tehnične izboljšave ter ko-ristne predloge in skrbi za izvajanje pravil-nika o množični inovacijski dejavnosti. 26 aaketiranih delovnih organizacij te dejav-nosti ne opravlja. 10. Strokovne raziskovalno-razvojne službe V občini obstaja en sam samostojen raz-iskovalni inštitut (21) z 71 delavci, od tega 18 z visokošolsko izobrazbo (25,3%). Nadalje obstajata 2 raziskovalno-razvojna inštituta pri dclovnih oiganizacijah (29 in 34» s skupno 450 zaposlenimi, od tega 199 z viso-košolsko izobrazbo (44,2%). 16 delovnih organizaci] ima svoje razisko-valno-razvojne službe in sicer kot: — sektor (s 3 do 83 delavci) 4 del. org. — oddelek (z 2 do 17 delavci) 9 del. org. — referat (1 do 3 delavci)______5 del. org. Skuipaj 16 del. org. Pri teh 16 delovnih organizacijah je v raziskovalno-razvojnih službah zaposlenih skupaj 215 ljiidi, od tega 75 z visokošolsko izobrazbo (=34,9%). 6 TOZD je vezanih na raziskovalno-raz-vojno dejavnost na nivoju svoje ozd zunaj območja občine. 10 delovnih organizacij ne namerava usta-noviti posebne strokovne službe za razvoj in raziskave (6, 8, 11, 12, 17, 23, 32, 37, 40 in 52). 11. Srednjeročni raziskovalni načrti Srednjeročni načrt raziskovalne dejavao-sti ima 16 delovnih otganizacij in 15 od njih je v amketi navedla glavne maloge iz tega načrta. Ostale anketirane delovne organiza-cije nimajo srednjeročnega načrta razisko-valne dejavnosti. 12. Sodelovanje z znanstveno-raziskovalni-nii ustanovami Z raziskovalnimi in znanstvenimi ustano-vami izven svoje delovne organizacije trajno ali občasno sodeluje 33 delovnih organizacij (80%). Navedenih je 53 raziskoralnih in znanstvenih institucij, ki sodelujejo z našimi delovinimi organizacijami. Med njimi iniajo največ sodelovanja: Fakulteta za strojništvo v Ljubljani sodeluje s 13 delovnimi orgaai-zacijami, Zavod za raziskavo raateriala z 8 deloFnimi organizacijami, Inštitut Jožef Šte-fan s 7 delovnimi organizacijami, Fakulteta za elektrotehniko s 6 dclovnimi organiza-cijami, Kemični inštitut Boris Kidrič s 5 de-lovnimi organizacijami. SodeloFanje z raziskovnlnimi in znanstve-nimi institucijami so oznaeile kot: uspešno 5 delorne organizacije, pozitivno 2 delovni Priioga JT organizaciji, dobro 11 delovnih organizacij, nostnu>topnji iz ostaiika dohodka in se zdru- zacijah zadoščali lastni kadri, 21 delovnih 16. Dosedanji stiki delovnih orgaiiizaci.j z Ijana-Šiška dne 28. 6. 1976, ki je obravnaval javnosti za celo SRS, ali vsaj za ljubljansko primerno 1 delovna organizacija, zadovoliivo žujejo l>ri RSS za raziskave splošnega druž- orgamzacij jih bo rešeralo v sodelovanju z raziskovalnimi skupnostmi inovacije kot sestavino združenega dela. regijo, iako kot ga ima reška regija že od 7 delovnih organizacij, skupaj torej 24 delov- benega pomena.) znanstveno-raziskovalnimi ustanovami izven u delovnLh orgaaizacij ie daslej uporab- Ostale anketirane delovne organizacije tem leta 1975. ¦ nih organizacij je 72,7%. Osem delovnih organizacij ne goji raz- svoje delovne organizacije, 2 delorni orgam- ^^ pri RSS ztjruzena sredstva za reševa- sklepom mso posvetile pozornosti. (28) Pogrešamo sodelovanje s predstavniki Štiri delovue organizacije (12,1 %) so se iskoralno-razTOJne dejavnosti. Ostalih 33 ta- zaciji pa fih bosta poverili izkljueno tem nje g^ojjjj raziskovalnih nalog, 3 delovnim »Raziskovalca« iprejema 29 delovnih or- ORS in PRS kar zadeva usmerjenost te de- o tem sodelovanju izrazile manj ugodno: pre- ko dejavnost ima in troši zanjo del sredstev. ustanovam. organizacijam pa je RSS doslej odobrila ganizacij (71 % od 41). javnosti. počasno, potrebna bi bila tesnejša sodelava, Med temi jih je 21 označilo višino sredstev Za sofinanciranje RSS pri reševanju raz- sredstva r druge namene (razvojne naloge 10 delovnih organizacij (24%) je doslej (59) Ojačitev stikor z ORS. potrebna bi bila integracija z raziskovalno s % svojega bruto dohodka ki se giblje vve- jskovainih na\og v letu 1977 namerava za- in kreditiranje raziskoralme opreme). že bilo v stikih z ORS. (41) Vse vaše dosedanie ankete o inova- ustanovo. premalo aplikativnih rezuIta*0T. cim pnmerov med 1 m 2 %. 12 delovmli or- prositi 12 delovnih organizacij za sofinanci- Samoupravni sporazi.m o ustanovitvi ORS. • cifski dejavnosti se nanašajo samo na pa- Pet delovnih orgamzacij (5,2 %) 0 izkus- gamzacij ni dalo odgovora 0 visim neposred- ie razvojnih ,naiog 3 delovnih orgamzacij PRS in R^s je po'dpisalo 34 ddovnih organi- 17 Prinombe su-estiie in nredlo«i v zvezi lent-irane izume in racionalizacije in na ta- njah sodelovanja z raziskovalnum ustanova- no uporabljenih sredstev za razvoj m raz- in za financiranje raziskovalne inFrastruk- zacij( 7 nj pUpisalo. 18 delovnih organi- z :, oVacihko deiavnostro ke. ki so pri.javljene - ne obravnavajo pa mi ai dalo odgovora. iskave. ture 2 delovni organizaciji. zacij - podpisnikov sporazuma - ne ve več. l»ovaL'J»Ko uejavnoMjo izumov. tehnoloških izboljšav inkoristnih Sodelovanje slom na kupoprodajnili oa- »Inženirja za zvezo« je imenovalo 23 de- h katereinu področju so pristopile kot so- 8 od anketiranih delovmli organizacij^ je predlogov. ki niso patentirani. oziroma pri- nosih. Le šest delovnih organizacij navaja u Raziskovaluo-razvojne potrebe lovnlh organizacij, 16 ne. ustanovitelii in le redke med podpisniki so dal° v za t0 predvideni prostor v vpraSai- javijen,, ^[ j.jh pa narekuje delo v remontu. dohodkovne odnose. za leto i977 - ¦¦¦s ~ prav aavedle nazive PRS. niku splošne pripombe m predloge. Njiliova m ZcM[ b; ]asno sta]i-ve y ^^ z ^ . . , t ., , Raziskovalne potrebe za leto 1977 je spo- 15. Objavljanje raziskovalnih in razvojnih Po podatkih ankete je 22 delovnih orga- l)es™'la ^61!10/..1"?™' , _ ..„ a^ predelitvijo službene dolžnosti razvojnega 15. Usmerjanje sredstev za raz1Skovalno- ročilo 9 delovnih organizacij in razrojne po- dosežkov mzacij -(54 0/0 anketiranih) izpolmlo vprasal- . (10) Zmanjsati I nancno olnemeiutev U/.U delavca in inovadjske dejavnosh. razvojno delo tre])e 22 delovnih organizacij. Pri tem je 7 nik o množični inovacijski dejavnosti, ki ga m efektivno uporabiti ze dana sredstva. (4?) VeL sredstev za to dejavnost! Sedem delovnih or"anizacij ima samo- delovnih organizacij sporočilo prve in druge. 11 od 41 delovnih orgaaizacij objavlja jim je pomladi leta 1976 poslala v lzpolmtev- (15) ]\jag sedanji pravilnik je premalo si- (34) Želimo. da se prvi stiki z ORS nada- upravni akt po katerem usmerja del sred- (Raziskovalne potrebe za 1977 je ORS med svoje dosežke bodisi v svojih tovarniških gla- konnsija za inovacijsko dejavnost pn ORb. stematiziran in ne spodbuja novatorjev. ljujejo, da se dejansko s skupnim nastopom stev za raziikave in razvoj. (Tu so mišljena tem že sporočila RSS, s prošnjo, da jih po- silih, bodisi s sredst^i javnega obveščanja. 19 delovnih organizaeij tega vprašalnika ni Sklep družbenopolitičnih organizacij je, da del sredstev za naloge, ki so družbenega po- sredstva. ki jih odmcrja delovna organiza- sreduje področnim raziskovalnim skupno- 22 delovnih organizacij je prtpravljenib. izpolnilo (46 % anketiranih). se izdela nov samoupravni sporazum o inven- mena in ki se ustvarjajo na področju obči- cija neposredao za svoje raziskave ia raz- stim.) z ORS organizirati razgovor z delegati o 18 (44%) delovnih organizacij od 41 je na tivui dejavnosti. Zaradi enotnosti pri nagra- ne Ljubljana-Šiška oziroma mesta Ljubljane voj; niso pa mišljena tista sredstva, ki jih Za reievanje raziskovalno-razvojnih vpra- svojih dosežkih. ki aaj delegatom približajo samoiipravnih organih obravnavalo sklepe jevanju novatorjev predlagamo, da bi izde- tudi vlagajo glede na družbeni pomen priori- odvajajo delovne organizacije po prispev- šanj v letu 1977 bodo pri 3 delovnih organi- pamen raziskovalno-razvojne dejavnosti. 22. seje zbora združeaega dela občine Ljub- lali samoupravmi sporazum o invetitivni de- teto na našem področju. . ANKfTA 0 M0VACI7SM DE7AV/1/OST/ TDlh Ozi> ' ^^® ® ®^@J§L® ® ® ® ® (ŠU@ ®@®®@)®@(Š ' V O&ČINI LIUBLUNA-ŠIŠKA —^.-=-?... . " "- \(f7) | (e) \>(L) I (^) | (t&) | (3) J(f) J(&) | (2) | (S) | @ | ^) | @) | (^) | ^) ] (^) ] ^) [ (S) | (g) [ (^) ] Priloga JT — 4 - . , . - Priloga JT — 5