KATOlaISK CERKVEN LIST, „Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta ) gl. 20 «r. ? tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za 14 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan pop. ej. Tečaj XLYIL V Ljubljani, 13. mah serpana 1894. List 28. Vsemu svetu. Papež so pisali pismo vesoljnemu svetu. To ima silno velik pomen. Kdaj si je upal vsemu svetu pisati kteri koli verski ali ob enem svetni načelnik, ruski ali turški car-papež, angleška kraljica, ali kak azijanski mogočnik. ki gospoduje v telesnem in duhovnem oziru nad svojim ljudstvom? To sme in more storiti le samo ta, ki ima od Boga, od Kristusa oblast in povelje učiti vse narode. Naj tedaj prinese tudi ,.Danicau papeževo pismo do vesoljnega sveta. Prevod je večinoma po „Slovencu14 št. 14G. Tako-le je pisanje: Apostol jsko pismo sv. Očeta Leona XIII. Vsem knezom in narodom sporoča papež Leon XIII pozdrav in mir v Gospodu. 1. Zahvala sv. Očeta. Prekrasna očitna voščila, katera smo celo preteklo leto sprejemali v spomin začetka svoje škofovske oblasti in katera so nedavno zaveršili v izredno pobožni Spanjci, so nas vzlasti zato veselila, ker se je v onem jedinstvenem mišljenju pokazala jedinost sv. Cerkve in njena čudovita zveza s papežem. Zdelo se je, kakor bi bil katoliški svet tiste dni nekako pozabil vse drugo in proti Vatikanu obračal svoje oči in serca. Vladarji so nam pošiljali poslance, verniki so v velikih množicah romali semkaj, ljubeznjiva pisma smo dobivali, svete svečanosti so se opravljale: vse to je jasno pričalo, da so katoliška serca in katoliške misli jedine, kadar je treba skazovati udanost apostoljski stolici. Tem ljubše in prijetnejše nam je bilo to, ker je bilo popolnoma v soglasju z našimi nameni in deli. Ker smo svojo dobo poznali in ker smo si bili v svesti svoje dolžnosti, smo namreč imeli v mislih celi čas svoje višje duhovske službe in kolikor smo mogli, smo skerbeli z opomini in dejanji, da bi vsa ljudstva in vse narode zvezali tem ožje »eboj in pokazali v vsakem oziru koristno moč rimskega papeštva. Zato zahvaljamo naj-preje božjo dobrotljivost, ki nam je ljubeznjivo darovala tako visoko, čilo starost: potem pa vladarje, škofe, duhovne in vse zasebnike, ki so se trudili s tako raznoverstnimi dokazi ljubezni in vdanosti častiti našo osebo in čast in nam kot zasebniku dajati zaželene tolažbe. 2. Namen apostojjskega pisma. Seveda smo marsikaj pogrešali, da bi bila tolažba popolna in terdno vtemeljena. ¿e sredi splošnih izrazov ljubezni in vdanosti se je namreč lahko videla velika množica, ki se ni vdeleževala soglasnega veselja katoliškega, nekaj, ker sploh nima evangeljske modrosti, nekaj pa, ker je pač na kerščansko ime kerščena, pa odločena od katoliške vere. To nas je jako hudo bolelo in nas še boli: saj nam ni mogoče misliti, da bi nas v dnu duše ne bolelo, da hodi daleč od nas, kakor po stranski poti, tako velik del človeškega rodu. Ker pa namestujemo na zemlji vsegamogoč-nega Boga, ki hoče, da se vsi ljudje zveličajo in pridejo k spoznanju resnice in ker nas visoka, skerbi polna starost približuje človeškemu koncu, se nam zdi primeren čas, posnemati vzgled našega Odrešenika in mojstra Jezusa Kristusa, ki je malo pred svojim po vratom v nebesa Boga Očeta pregoreče prosil, naj bi bili njegovi učenci in verniki jednega serca in jedne misli: „Prosi --da bodo vsi jedno. kakor ti, Oče! v me - Z18 - in jaz v tebi: da bodo tudi oni v nas jedno." dovina starih časov, ko so imeli od Boga iz v i- (Jan. 17, 20. 21.) rajočo vero za skupno in nerazdeljivo dedščino; Ker ne obsega ta božja molitev in prošnja ko je po bivališču, značaju in navadah ločene samo tistih, ki so tedaj verovali v Jezusa Kri- omikane narode, če so bili tudi v drugih stvareh stusa. marveč tudi vse tiste, ki bi verovali vauj nejedini in se prepirali, vendar vse združevala v v prihodnje, zato nam je to prav primerna pri- verskem oziru kerščanska vera. Ko se spomi- lika. da zaupno razložimo svoje želje in posker- njamo tistih časov, moramo le zelô obžalovati, bimo po svojih močeh, da se pokličejo vsi ljudje da so nevoščljivost, sovraštvo in nesrečne časovne brez razločka rodu in bivališča k jedinosti vere razmere tekom stoletij odtergale velike in cve- in se zanjo vnamejo. toče narode naročju rimske cerkve. Mi pa se 3 Nevernikom* obračamo zaupajoč v milost in usmiljenje neskončnega Boga, ki jedi ni pozna pravi čas, po- Ljubezen, ki tje umeje hiti, koder je bolj magatli ¡n ki more voditi po svoji volji misli treba pomagati, nas sili, in naših misli vzlet se ]ju(|i, ravno k tistim narodom in jih opominjamo nagiblje najpreje k tistim največjim nesrečnežem ¡n rotjmo v očetovski ljubezni, naj opusté ne- vseli narodov, ki luči evangelija še niso zagle- jeainost in se povernejo k jedinosti. dali, ali pa so jo sicer prejeli, toda so jo vsled (Dalje nasl.) malomarnosti ali vsled prevelike oddaljenosti zopet ______ pogasili in zato ne poznajo Boga in so v največji zmoti. Ker pa prihaja vse zveličanje od q j d Slo venskem ill dopisi. Jezusa Kristusa, — „zakaj nobeno drugo ime » r r pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi mi Terst. Časniki so obširno popisovali veličansko mogli biti zveličani- (Dej. ap. 4, 12.), — zato slovesnost 24. rožn., namreč škofovsko posvečevanje najbolj želimo, da bi vse zemeljske pokrajine novega Škofa za Kerk (Vegha)Mons. Andr Sterka J, ' . , ., „ 1 ... ' po prevzvišenem gospodu goriškem nadškofu dr. Aloj- proderla in napolnila presveta zvezda Jezusova. £ijulZornu pričo škofov teržaškega, ljubljanskega Sveta Cerkev je vedno opravljala to svojo od in poreškega. — S škofijskim privoljenjem je prišla Boga ji naloženo službo. na svitlo cela knjižica, 39 strani, ki z litanijami vsih Čemu je namreč devetnajst stoletij z večjo Svetnikov vred obsega obrede, kteri se godé o ško- irorečnostjo in večjo stanovitnostjo delovala in ^vskem posvečevanji. Vvod pojasnuje 1. Škofovsko » , j ,.i i j a - i;,, čast in veljavo, v 2. oddelku pa ima posvečevalne po cem bolj hrepenela, nego po tem da pnpelje obrede p0^večevanje, posebej škofovsko, je sveča- narode k resnici in h kerščanstvu ? In tudi sedaj nost v kteri Cerkev razodeva vso svetičnost in vse vsled naše oblasti jadrajo evangeljski seli cesto veličastnosti svojega obredoslovja. Pravico škofov- čez morja v najoddaljenejše kraje: mi pa vsak skega posvečevanja gre papežu samemu, ki je škof dan molimo Bog, naj pomno* slamnike vredne apostoljske službe, ki se ne plašijo zertvovati s£ečevanec Ako novoposvečenec želi posvečen biti v svoje zložnosti in zdravja, da, celo svojega živ- Rimu si mora izvoliti v ta namen enega kardinal- ljenja, če je treba, da se razširja Kristusovo škofov, ali pa enega štirih patrijarhov carigraškega, kraljestvo aleksandrijskega, antijohij skega, ali jeruzalemskega, Ti pa, Zveličar in Oče človeškega rodu, kteri po večem stolujejo v Rirnu. Pri posvečevanji " ™ , . . ,» » « , - morata biti asistenta vselej še 2 druga škofa. Jezus Kristus, podvizaj se: ne odlašaj več sto- ■' . ;3 , . ... . i j • il a ™ ^ _ ». Katoliška družba v Terstu je k temu dala na riti. kar si neKdaj re*ei, aa oos vse nase po- ^ [mQ^en slavoâpév ki se razširja med občin- tegnil. ko boš z zemlje povzdigojen. btopi že stvom doli in pokaži se nebrojni množici, ki še nima 4. jul. je Mons. prošt Šust imel slovesno mert- tako velikih dobrot, katere si s svojo kervjo vaško opravilo za pok. avstr. nadvojvoda Ferdinanda zaslužil Zemljanom: vzbudi tiste, ki sedč v senci Maksimilijana ces. Mesikanskega. Pri opravilu je bil . J. . ... • . ..i f tudi eden še živih tovaršev, ki so pokojnega spremljali teme m smerti, da se razsvetljeni v žarkih tvoje v Mesiko r J modrosti in moči v Tebi in po Tebi „spopolnijo Umerla sta: 4. t. m vis. č. g Jurij Trani, v jedinosti.'' katehist v pok.; in č. g. Jak. San-Savennski, 4. Kristijanom loèenim od kat. Cerkve! ^Vplnf^ R M D. v JeUani. Premišljujočim skrivnost te jednosti se nam Zrelostne skušnje na višji mestni gimnaziji so v mislih pokažejo vsi narodi, katere je Božja se doveršile 30. rožn Izmed 19 kandidatov so 3 ji - j • • i- i • Teržačani izverši h pohvalno, drugi dobro, razun 2, ki dobrota ze zdavnej pripeljala iz dolgotrajnih zmot ^^ ob koncu §e n*kaj pop'ravljati. Op. k evangeljski resnici. Kes ni nobenega prijet- Rako se slovenska imena potujčujejo, se nahaja nejšega spomina, nobene veličastnejše prilike, da marsikaj izgledov v programih, tako n. pr. je iz hvalimo neskončno Previdnost Božjo, kakor zgo- Krušiča postal Crusig iz Šimnovca Schmutz (iz Kranjske družine že pred več leti, iz Kračič-a Kratzig itd.). V Kopru na c. kr. gimnaziji je naznanjenih za zrelotne 21. Iz Jugoslavije. 29. rožnika. (Ginljiva procesija. Zidanje župnišča in cerkve.) (Kcnec.) 25. junija začelo se je zidati terdno in obsežneje poslopje na novem (po čudoviti dobrotljivi previdnosti Božji in velikodušni milodarnosti dveh dobrotnikov rirao katoliških slovenskih svečenikov iz slavne biskopije ljubljanske) zemljišču, blizo tam, kjer bo stala velepotrebna nova cerkev sv. Jožefa. Dosedanja hiša, slabi derveno-ilovnati, bivši turški čardak, ki pa do sedaj ni bil prava cerkveno-župnijska lastnina, bil je silno slabo stanovanje dušnega pastirja te nove župnije; v Sloveniji ima skoro vsaki kmet boljo štalo, kakor je to razdrapano župnišče. Milostni gospod bi skop. apostol jski upravitelj siromaške banjalučke nove biskopije, hočejo si od prav malih in skromnih dohodkov svojih pritergati, da se postavi tu velepotrebno župnišče, zidano v podobi in vravnavi malega samostana. Jako potrebno je to poslopje, ker tu je mesto pri postaji železne proge in od tod vodijo pota na mnoge rimo-katoliške župnije pod vlastjo in vodstvom frančiškanskega redovnega svečenstva. Zatoraj je tu velepotrebna postaja za redovno svečeništvo in pa gostišče za potujoče k slavnemu biskopskemu ordinarijatu in cd tam na razne župnije tu in tam med drugoverci, daleč na okolo razpostavljene. To velepotrebno in zelo dobrodelno stavbišče bi se pa ne bi zamoglo začeti, ako bi jako pripravnega zemljišča ne bili v dar dobili in poleg ne bili kupili še mnogo večjega rodovitnega zemljišča po blagodušnosti omenjenih dobro-činiteljev v dobrodelno napravo sv. Jožefa. Presveta Devica Marija in sv. Jožef pomagajta in sprosita, vzbudita in naklonita še dobrotnikov in dobrotnic, da se začne zidati velepotrebna hiša Božja, cerkev sv. Jožefa, v večjo slavo Božjo, v češčenje varha in rednika Kristusovega, v okrepljenje in blagor ubogih katolikov tukaj, v večji ogled, vzvišenje in razširjenje sv. rimo-kat. Cerkve tu med razkolniki in mahomedci. Jezus, Marija in sv. Jožef bodejo obilni pomočniki in povračniki vsem dobrotnikom teh velepotrebnih kerščansko-rimo-katoliških naprav tukaj, kjer je čez 400 let terpela, ječala in mnogo oropana bila rimo-kat. Cerkev in njeni udje — bosanski Slaveni. Frančišk Košar. Govor premilostnega kneza-škofa dr. Mih. Sopotnika v stoljni cerkvi v Mariboru o pogrebu 14. jun. 1894. (Konec.) II. Kaj ne, v Gospodu predragi poslušalci? Že ta kratka življenjepisna čertica nas dovolj jasno uči, kako bogato je bilo življenje dragega pokojnika na izkušnjah, zaslugah, čednostih in dejanjih. S popolno pravico smem o njih porabiti svetopisemske besede: „Spomin pravičnega bode častitljiv.11 (Preg. 10, 7.) Ime Frančiška Kosarja bode se vedno s častjo imenovalo v Lavantinski škofiji in še daleč čez njene meje. „Njihov spomin je blagoslovljen." (Sir. 45, 1.) Pokojni stoljni dekan Košar so imeli od najzgodnejše mladosti veliko ljubezen in nagnjenje do vsega dobrega. Moliti, v cerkev hoditi. Bogu služiti, svetnike, zlasti Kraljico vseh svetnikov častiti, zakramente prejemati, stariše in predstojnike ljubiti in spoštovati, neprestano delati, učiti se in premišljevati, to je bilo dečkovo mišljenje in hotenje, to je bilo hrepenenje mladeničevo, moževo in starčkovo. Ranjki gospod so od zibeli do groba živeli zelo pobožno in vspodbudno; bili so vzgled kerščanske čednosti in duhovniške popolnosti. Karkoli so spoznali, da je resnično, pravično in dobro, blago in sveto, to' so hoteli zase pridobiti in so tudi povspeševali. kjer so le mogli, z vso močjo svojega duha in svojega serca. Velezveden v bogoslovskih in posvetnih znanostih bili so luč škofije. Vse naloge, katere so se jim kot poročevalcu kn.-šk. konzistorija odkazale, rešili so z občudovanja vredno temeljitostjo in natančnostjo. Prečastiti prelat Frančišek Košar so bili. da na kratko povem, nenavadno blag mož in izversten duhovnik Gospodov. Bili so blag mož. To so pokazali s tem, da so otroško ljubili svoje stariše, posebno svojo bogoljubno mater, ki so na njihovih rokah, ko sta skup molila, preminili mirno in blaženo v Gospodu. Spolnih so natanko četerto zapoved in so zaslužili kneževino na tem svetu, bodo pa zato dosegli nebeško kraljestvo. Bili so plemenit mož. To dokazuje njihova dejanska ljubezen do bližnjega, do prijatelja in sovražnika, to dokazuje prizanesljivost in poterpežljivost, katero so skazovali nasprotniku; to dokazuje miroljubnost, vsak nepotrebni prepir jim je bil zopern. Za pravilo jim je bilo opominjevanje sv. apostola Jakoba: .Vsak človek bodi hiter k poslušanju. kesen pa k govorjenju, in počasen k jezi; človekova jeza namreč ne dela pravice božje. Zavoljo tega odložite vso nečednost in obilnost hudobije, m v krotkosti ohranite vsajeno besedo, katera more zveličati vaše dušett. (Jak. 1, 19. 21.) Bili so blag mož. To priča postrežljivost, s katero so vedno bili pripravljeni pomagati; to priča neomahljiva zvestoba; s katero so bili udani onemu, ki jih je za prijatelja pridobil; to priča odkritoserčna gostoljubnost, ki so jo povsod razodevali; to priča priserčna ljubezen, s katero so bili udani svojemu cesarju in svoji domovini. Toda prelat Košar so bili še več. Bili so vzgle-den mašnik. To so pokazali z vestnostjo, s katero so izverševali vse svoje stanovske dolžnosti; so pokazali s podbudno in častitljivo resnobo, s katero so opravljali cerkvena opravila. Bili so vzgleden mašnik To je razodevala njihova neomejena, uda-nosti polna ljubezen do svete katoliške cerkve, ker so se živo zanimali za njeno veselje in terpljenje. za njeno preganjanje, vojskovanje in zmagovanje. Bili so izversten mašnik. To svedoči njihovo serčno in resnično češčenje deviške Matere Marije. Radi so romali k njej v Marijino Celje, v Loreto, na Tersat, v Lurd. V Lurdu so brez madeža izvirnega greha spočeto Kraljico nebes in zemlje v slovenski pridigi tako poveličevali, da so poslušalci kar zamaknjeni občudovali visoko češčeno Devico in njenega hvali-telja. Bili so uzoren mašnik. O tem priča njihova gorečnost za lepoto hiše božje, za kar so tudi bogo-slovce navduševali, še za svojih zdravih dni so napravili za večno luč v samostanski cerkvi častitih šolskih sester v Mariboru vstanovo v znesku 1000 goldinarjev. Tudi so kot bivši špirituval obe svetilki, viseči v Alojzijevi cerkvi pred velikim oltarjem! omislili z nabranim denarjem. Sicer pa velja večidelj • življenjepiscu Frančišku Kosarju ona hvala v Slom-šekovem življenjepisu na strani 113. izrečena ravnateljstvu duhovšnice. češ. da so duhovniki na ravnateljstva prošnjo 2254 gld. o premeščenju škofovskega sedeža darovali za prirejevanje sv. Alojzijeve cerkve. Nadalje so bili tudi oni nepremagljivi nabiratelj, ki je še nadaljnjo svoto okoli 8000 gld. nabral v onih krogih, ki so mu bili zahvalo dolžni iz tega ali onega vzroka. Bili so izversten mašnik. To spričuje udanost svetemu očetu, spoštovanje in zvestoba svojemu škofu, požertvovalna pokorščina v cerkvenih naredbah, žalost, ki jih je napadla, ako so videli, da so sv. materi cerkvi njeni lastni otroci krivice prizadevali. Bili so izversten mašnik. Kajti molili so mnogo, premišljevali so vsak dan vsaj pol ure. Pobožno premišljevanje je bilo življenje njihove duše. Po sv. maši so vsaj četert ure zahvalne molitve opravljali, kar so tudi bogoslovcem živo priporočali. Močno so ljubili molitev sv rožnega venca. Še včeraj so mi povedali star duhovnik, kako so njih bolnih pokojni gospod pridobili za molitev milostnega rožnega venca. Imenovani duhovnik so tožili v svoji bolezni o dolgem času. Molite vendar rožni venec, ta prežene dolg čas. tolažili so jih kanonik Košar, ko so jih bili prišli obiskat. Ta duhovnik še danes zaterjujejo, kako resničen je oni izrek. Frančišek Košar so bili mučenik svojih dolžnosti. Ko sem jim pri neki priložnosti priporočal, naj si nekoliko odpočijejo. rekli so smehljaje: „Počivali bodemo v grobu". Tudi kadar so počivali ali se sprehajali, niso si odpočili, marveč so na novo napenjali svoje moči. Hodili so sicer pod milim nebom, a tedaj so molili ali premišljevali: brevir so najrajši molili na mestnem pokopališču, šetajoč med grobovi svojih spovedancev, prijateljev in znancev. * * * Predragi v Gospodu! Kako dejanj in čednosti polno življenje je vendar nehalo v noči od desetega do jednajstega junija tega leta! Kolikokrat so bili dragi pokojnik doma na smert bolni, prevideni s sv. zakramenti, in zdaj pa so umerli na tujem. Smert poterka. če jo človek najmanj sluti, če na njo niti ne misli. Pač težko kdo premisli, da mu bode novo leto smertno leto; in vendar jih je sto in tisoč, katerih nagrobni križi že nosijo letno številko 1»94 ali jo še bodo nosili. Človek ne vč svojega konca. Dne 7. junija so se poslovili prelat Košar naj-priserčnejše od mene in svojih ljubih sobratov. Proti meni so opomnili, kar me je iznenadilo, da še niso nikoli čutili, da bi jih v molitvi tako nagibalo k meni. kakor te dni. Iies čudno! Beržčas me je molitev ravno tega pravičnika obvarovala nesreče, ki ini je resno pretila pretekle dni. Neposrednje pred svojim odhodom so za svoje zveličanje toliko skerbni gospod opravili sv. spoved. Na potovanju v Iko so obiskali slavno romarsko cerkev na Tersatu pri Reki m so tam molih za se in za svoje, kar ljubko omenjajo v svojem zadnjem tako prijateljskem in dobro-voljnem pismu z dne i», junija. V zdravišče Ika so dospeli iz serca veseli in dobre volje, in so upali, da si bodo tako opomogli kakor lani. V nedeljo večer dne 10. junija so se prav dolgo sprehajali po vertu, obiskali so potem v hišni kapeli ljubega Zveličarja v tabernakeljnu in so šli počivat. Dne 11. junija v jutro jih najde usmiljena sestra v postelji mertvih z zapertimi ustmi. roke mirno na persih. Po njihovem licu je bil razlit dobrodejen mir. Po zdravnikovi izpovedi je to blago serce vsled mertvouda nehalo biti. Tako nam je smert pograbila onega, ki so nam bili neizmerno ljubi in dragi. Ali kaj more ljubljencu božjemu smert škodovati? Po pravici opisuje veliki apostol Pavel onemoglost smerti z besedami: „Požerta je smert v zmagi Smert. kje je tvoja zmaga? Smert, kje je tvoje želo?" (I Kor. 15. 54. 55.) Kajti božja modrost govori: „Pravičnih duše so v roki božji, smertno terpljenje se jih ne dotakne. Oččm nespametnih se dozdeva, da umerjejo, in njih ločitev se šteje kot bridkost in njih odhod od nas poguba; oni pa so v miru1*. iModr. 3. 1—3.) In v skrivnem razodetju govori sv. Duh: -Blagor mertvim, kateri v Gospodu umerjejo!" (Skriv. raz. 14, 13.) Sicer imenuje rimski pesnik smert aeternum exilium, večno pro-gnanstvo. ali pri nas ima smert drugo ime po besedah sv. Avguština, reditus in patriam, vernitev v domovino Pavlov izrek mori lucrum, smert je dobiček. ostane vedno resničen za vsacega, ki je v Gospodu zaspal. Najtolažljivši pogrebni govor, katerega sem ke-daj bral, govoril je od Boga razsvetljeni apostol narodov sv. Pavel svojim ljubim Solunčanom, ki so zaradi svojih pokojnih bili zel6 v skerbčh. Ta krasni nagrobni govor se bere v listu Čeme maše na dan pogreba Od Boga navdahnjeni govornik pravi med ostalim : KBratje, nečemo. da bi vi ne vedeli o spečih, da ne žalujete, kakor oni, kateri upanja nimajo. Zakaj, ako verujemo, da je Jezus umeri in vstal, tedaj bo Bog tudi tiste, kateri so zaspali v Jezusu, ž njim pripeljal.....Gospod sam bo ob povelju in glasu velikega angela in na trobento božjo prišel z neba: in kateri so umerli v Kristusu, bodo vstali pervi. Potem bomo mi. ki živimo, ki smo ostali, vzeti ž njimi vred v oblakih Kristusu naproti v zrak, in tako bomo vedno z Gospodom. Zatorej se tolažite med seboj s temi besedami." (L Tes. 4, 12—17.) Po nauku kerščanskem je smert le daljše spanje, kakor bi se spanje smelo imenovati krajša smert; po nauku katoliškem gre v domovino, kdor se v smerti loči, smert je predpogoj vstajenja. Nad grozno trohnobo se dani jutranja zarja onega dneva, ko se bode spremenilo trohljivo v netrohljivo in pozemeljsko, kakor pravi sv. Avguštin, v nebeško, večno poveličano. Zato se danes sicer poslavljamo od prečislanega prelata in stoljnega dekana Kosarja, ali samo za ta svet in samo od njihovih pozemeljskih ostankov. Njihov duh ostane med nami, ki se razodeva v dobrih delih. činih in krepostih. Njihova usta so sicer umolknila, toda njihov vzgled bode nam vedno pri-digoval in posameznim klical: Dragi bogoslovci. živite po duhovno! Preljubi mašniki, živite po mašniško! In vi. premih verniki, živite pobožno in bogaboječe! Tako življenje je najboljša priprava na srečno smert. Kdor hoče srečno umreti, mora sveto živeti! Predno slednjič tri lopatice blagoslovljene zemlje položim na kersto svojega očetovskega prijatelja, modrega svetovalca in nevtrudljivega sodelavca v vinogradu Gospodovem, priporočam jih. kar najbolj živo, v pobožno molitev, za katero nas vse v svoji oporoki prosijo, katera pisana 10. junija 1889 začenja z besedami: Praecipe domui tuae. morieris. Oskerbi svojo hišo, umeri bodeš. (IV. Kralj. 20, 1.) Molimo za njih, oni bodo tudi za nas prosili in nas priporočali „Bogu in milostni besedi Njega, kateri je mogočen, sozidati in dati delež med vsemi posvečenimi." (Dj. ap. 20, 32.) Sploh pa naj dragemu pokojniku On, v čegar imenu so tolikim grehe odpustili, tudi morebitne nepopolnosti, slabosti in časne kazni premilostno odpusti — On, v čegar edinem imenu se moremo zveličati. Jezus Kristus, čegar sveti križ bode na grob pokojnega gospoda zasajen, naj temu velikemu ter-pinu za pozemeljski križ podeli nebeško krono! Amen, in tako bodi! Molitev k Mariji. (Sv. Očeta Leona prosto poslovenil.) Sladko se pesem glasi: Mati češč^na si Ti! Sladko je spevati spev: Slava Ti Mati dobrot! Radost, in zdravje, in up. rajska ljubezen si Ti, V noči nesreče vselej, meni si bramba mogočna. Ako vabeča radost, mami in rani duha. Ako ga skerb in nemir, žalostne ure teže, Materno Tvoje Serce naj ga. Devica, vtešf; Ali. glej, hitrih stopinj bliža poslednji se dan. Zmaja derečega Ti trešči ga v peklo na dno; Bodi Devica pri nas, slabemu starčeku Ti Trudne zatisni oči z blaženo lastno roko, Dušo ločečo od tod, milostno k Bogu spremljuj! Radodav. Ave Marja. (Izrek sv. Bernarda.) Zvon: „Ave" — odmeva Odpeva, raduje „Marija" — sladko. Se angeljski zbor, Smehlja se, prepeva Zemljo napolnuje Veselo nebo. Čut sladki od zgor. Zgubi se bežeči Zmaj tamne noči, Treso v pekla ječi Se sterte moči. Radoslav. Lilija sv. Alojzija. Radostno Boga hvalimo Z veličastno pesnijo, In Alojzija slavimo Z njega belo lilijo. Ni sovražnik mu je sterl, Ne svet£ vihdr poterl. Zarad nje hvaljen je Zdaj po krajih zemlje vse. S ternjem bila si obdana, Porošena z milostjo, S pekla strupom ne zavdana, Var vana s pobožnostjo, Ves za Jezusa si gorel. Hitro v čednostih dozorel, Češčen bodi. rajski cvet, Tebe hvali celi svet! S Ta boj. o svetnik prešla vljen Se ponaša sveti raj, Zdaj, v nebeški vert prestavljen. Roko svojo nam podaj. Skoz nevarnosti nas vodi. Tvoje geslo nam pa bodi „Koliko mi to al' to Za nebo bo teknilo?" J. T—r. Razgled r>o svetu. Dunaj. (V premislek, zlasti mladini) Tri posebno dragocene zaklade je ljubi Bog podaril človeku, da mu je mogoče dolžnosti do Boga, do samega sebe in do svojega bližnjega izpolnjevati. Ti zakladi so pa pervič duševne, drugič telesne zmožnosti, in tretjič čas. Če oberne človek te zaklade kakor je dolžan in po volji svojega dobrega Stvarnika, doseže brez dvoma svoj visoki, častni poklic. Poglejmo malo po svetu in opazujmo ljudi v njihovem dejanji in gnanji, v obnašanji in prizadevanji ; poglejmo na s veje lastno življenje, na svojo mladost ali na poznejša leta, ter bodemo že pri nekolikem premišljevanju zapazili si v začudenje, da je prav malo ljudi, ki bi omenjene zaklade do cela v korist si obračali. Še celo derznem si reči. da izmed več tisoč ljudi bode komaj jeden. ki bi ga mogli v tem ozira postaviti v zgled. Koliko tisoč ljudi je. ki svojih duhovnih zmožnosti ne porabijo; kako malo jih je. ki bi si od Boga izposojenih talentov ne obračali sebi in drugim v veliko škodo! In kdo, vprašam, je tega kriv? Odgovor: prav pogosto stariši in njih namestniki, ki pa največkrat sami ne poznajo cene teh zakladov. Prevelika prizanašljivost, omehkuženje. slepa ljubezen, napačni nazori o dolžnosti starišev: vse to pokoplje in zamori najboljše zmožnosti in talente otrok. Ravno tako se mi to zdi, kakor da bi kdo vedel na svojem posestvu za zlat rudnik, pa bi ga ne hotel izkopavati. In vendar, koliko dražji, koliko plemenitnejši so dušni darovi mimo zlatega rudnika, ti izverstni talenti! Ako hoče kdo začeti rudo kopati, ali rudnik ustanoviti, se mu komaj izplača velik trud in stroški, katere ima; nasproti pa. ako hoče z božjo pomočjo in po modrem navodilu svoje dobre zmožnosti v prid si obračati, doseže neizrečeno veliko dobrega, sebi in bližnjim v korist, za časnost in za večnost. Kolika neizrečena škoda se godi svetu s tem. da stariši ali njih namestniki ne skerbe. da se mladina v potrebnih vednostih izuči in si s tem svoje serce lepša in vedno bolj v blagosti oplemeniti. Koliko čast in veselje bi še stariši doživeli nad otroci, ako bi za njihove zmožnosti, kakor jim dolžnost veleva, skerbeh ter bi jim po svoji slepi ljubezni ne pustili čas tratiti z otročarijami in brezdelnostjo! Ako so torej otroci leni. ako nočejo vbogati, se ne učiti in prineso slaba spričala iz šol, je to nasledek slabe vzgoje, zasluženo plačilo za neporabo duhovnih zmožnosti. Se vč. da le, ako je mladi človek z potrebnimi zmožnostmi obdarovan. Da so tudi take družine, pri kterih je s tem onemogočena vsaka redna vzgoja in vsako nadaljno razvijanje dušnih zmožnosti, je pač žalostno. Enako je s telesnimi zmožnostmi. Neštevilni so tudi oni, ki še v mladosti nimajo prilike svojih duševnih zmožnosti popolnejše razviti. Okolnosti v življenju so pa že take, da je človek tako rekoč pri- moran svoje telesne moči natezati; eden več stori s telesom, drugi zopet z duhom, kakor si more kdo, naj si bode že tako ali drugače, svoj vsakdanji kruh služiti in koristiti tudi bližnjemu. Koliko je pa ljudi, ki svojih darov in moči ne obračajo za delo. in se popolnoma zanemarijo! Koliko mladih ljudi postopa, poseda, pohaja brez dela. a pri tem zavidajo pridnim in delavnim ljudem, ki se trudijo za službe in opravila. katere bi lahko oni dosegli. Kako pogosto kdo toži: rJaz bi potreboval k temu ali onemu delu delavcev. katere bi hotel dobro plačati : pa jih ne morem dobiti! — Tako postavim je nekdo kot posestnik vinograda silno potreboval delavcev; toda zelo težko jih je dobil; bili so popolnoma revni, a vendar so zahtevali nenavadno visoko plačo. Ni jim mogel vgoditi. in zato so odšli ter celi dan rajši preživeli ob skorji kruha, da so le lenobo pasli; tako so stradali oni. njihove žene. in ubogi otroci. Ni li kaj tacega prežalostno? Ali niso ljudje, ki na zaslužek niti ne pogledajo in najboljše priložnosti za delo ne porabijo, resnično obžalovanja vredni? Nobenega izmed že imenovanih treh zakladov pa mladina tako zelo v nemar ne pušča kakor čas. In vendar je čas tako silo drag. neprecenljiv zaklad, katerega je Bog kot najizverstnejši del darov svojih podaril človeku na potu življenja. Koliko dobrega bi se zgodilo, ako bi človek ponujani mu čas pridno in redno porabil v izobražbo duhovnih in telesnih zmožnosti? Koliko tisoč ljudi bi si s primerno uporabo časa pomagalo do boljega stanja! Silo hudo se n. pr. zadolžujejo mnogi šolski mladenči, ki ves čas Šolskih počitnic zapravijo z nemarnim pohajanjem, češ. da se jim dom& ni treba nobenega dela lotiti, ker so šolarji, dijaki itd.! Ta zguba se ne da nadomestiti. Starši si odgovor nakopujejo. ako otroke pustijo, akoravno so že za delo (Kooec sledi j Anglija in — Sim. Primorski list piše zlate besede: Britanija, nekdaj dika sv katoliške Cerkve, bila je v šestnajstem stoletju za vladanja kralja Henrika VIII in kraljice Elizabete toli nesrečna, da je izgubila pravo katoliško vero in se oddelila od rimskega papeža Tristo let je trajalo preganjanje katoličanov. V našem stoletju je napočila zora! Po tristo letih je slavni pervoboritelj katoliškega naroda irskega O' Connell pridobil enakopravnost katoličanov z anghkanci: 1629 1, in sicer 13 aprila je angleški kralj Jurij IV podpisal emancipacijo (enakopravnost) katoličanov. Od te dobe se je začela širiti katoliška zavest po Angliji, škociji in po Irskem. Stvari so se mahoma tako znatno poboljšale, da je slavni papež Pij IX že 1. 1600. vstanovil za Anglijo cerkveno hierarhijo. Katoliški možje, n pr.: kardinali Wiseman, Newman in Manning so zasloveli po celem svetu. Katoličani so začeli zidati cerkve, šole, samostane, sirotišča, zavetišča itd. Zanimivo je vedeti, kako je prišlo do tako hitrega zboljšanja, zlasti ako pomislimo, da je Anglija veljala za strastno sovražnico sv. katoliške Cerkve! Glavni vzrok je pač iskati v angleškem narodu samem, ki ljubi resnico in sovraži zvijačo in laž. Drugi vzrok je bila brezbrižna in bogata razkolna duhovščina, ki ni imela serca za ubogo ljudstvo. Zadnji vzrok pa je bilo vseučilišče v Oksfordu. Na tem vseučilišči so bih najbolj učeni in izobraženi profesorji. Mej njimi se je posebno odlikoval profesor hebrejskega jezika Edvard Bcuverie Pusev. Ti uče- njaki so se večkrat shajali. V t*h shodih so sklenili, da je edina pot do izveličanja Najsvetejši Zakrament, v katerem je resnično pričujoč Jezus Kristus, kot Bog in človek. Poroštvo pa, da je v sveti hostiji resnično pričujoč Jezus Kr, daje nam istinito poslanje duhovskega stanu. Ako je anglikansko duhovstvo v resnici Kristusovo duhovstvo, tedaj je njih vera prava. V zboljšanje duhovščine in poživljenje svete vere začeli so Puseyevi somišljeniki izdajati od 1883. 1. naprej temeljite poslanice (knjižice). V začetku so v teh poslanicah napadli rimskega papeža in katoliško Cerkev. Kmalu pa so začeli terditi, da istinost sv. kerščanske vere se mora spoznati iz sv. pisma, ter iz mišljenja pervotne Cerkve Kristusove v pervib stoletjih. Pri tem proučevanju so pa spoznali, da je edina sv. rimska katoliška Cerkev prava naslednica apostoljske Cerkve. Leta 1841. je slavni učenjak Newman v 90. poslanici skušal dokazati, da se devet-intrideset verskih členov anglikanske Cerkve vjema z naukom sv. tridentinskega koncilja, in da je anglikanska Cerkev bila od nekdaj del svete rimskokatoliške Cerkve. K temu niso več mogli molčati razkolni škofje. Prepovedali so izdajanje verskih poslanic. Toda Newman je pri tej priči odstopil od razkolne vere h katoliški. Njegov izgled je povlekel tudi druge za seboj in dandanes je katoliška Cerker zopet vterjena v Angliji! Tak je bil položaj na Angleškem, ko je preblagi papež Pij IX zatisnil utrujene oči in preselil se v večnost. Leon XIII je začeto delo nadaljeval. Vstanovil je tudi za Skočijo, hitro ob svojem nastopu 1. 1878. kot znamenje dobrega začetka, škofovsko hierarhijo. Katoliška zavest zdaj tudi tam verlo napreduje. (^Primorski list4 I. tečaj. št. 22). Ker so se na ta način razmere v veliki Britaniji bistveno preraenile. treba je bilo vrediti odnošaje redovnikov do škofov in do svetnega duhovstva. Redovniki so tristo let bili edini, ki so med največim preganjanjem skerbeli za uboge katoličane. Leon XIII je post*vil 1. 1880 —1881. poseben odbor, ki naj bi premislil, kako se ima vse lepo vrediti. Na občno zadovdjnost se je izdal odlok: Romanos Pontifices, v katerem se konečno razmerje določuje. Leta 1886 in sicer 4. decembra je rimski papež proglasil šestdeset angleških mučencev za svetnike, mej njimi Tomaža Moore-a in kardinala Fischer-ja! O Britaniji smemo dandanes po pravici ponav-Ijati besede, katere je pisal o nji slavni cerkveni pisatelj Tertulijan: „Britannorum inaccessa Romanis loca Christo subiecta-4. t. j.: Britanci, katerih niso mogli premagati Rimljani, podvergli so se Kristusu. Amerika. Ondotni „Slovenec" naznanja: V Ely, v enem ondotnih rudnikov, se je ponesrečil Slovenec France Mavec, star 32 lčt, doma iz Tomišlja na Kranjskem. Zapustil je v domovini vdovo z majhnim otročičem. Bog mu daj večni mir! Merriam Park. V semenišču sv. Tomaža so se začele počitnice 21. rožnika. V Brainerd-uje bila 8. rožnika kakor oreh* debela toča in naredila je zlasti na prodajalnicab veliko škode, pobila več oken. Hud vihar z vertincem je premaknil za dobre 4 palce veliko katoliško cerkev s prejšnjega prostora. Važna iznajdba. Nemec Edvard Taustig je iznašel sredstvo, da se električna moč porabi za topljenje vsaktere rude; najterša ruda se stopi v 15 minutah ter ne bo treba ne lesa. ne premoga več, kakor doslej. Iznajditelj je poslal poskus v Vašington. da dobi na iznajdbo patent. Reka Št. Luj, ki ima močen slap, se ima v to porabiti. Mesto Duluth .(sedež škofijski, kjer je general-vikar naš rojak preč. g. Jož Buh), dobi s tem poseben pomen. Ardmore. F. F. Grozovitega razbojnika in poglavarja roparjev Dalton-a je ustrelil berič Hart. V hiši, iz ktere je zbežal, našli so nad 800 pisem in brez števila bančnih nakaznic (Ni čudo. da so taki grozoviteži v deželi, kjer je komaj vsak tretji človek kerščen, ako je res, kar naznanujejo. Velikani na zemlji naj bi napuh in medsebojno zavidnost pod noge vergli, se v prijaznosti zedinili in obračali svoj vpljiv in moč za pokristjanjenje in omikanje človeštva, potem bi tudi tolovajstvo samo po sebi šlo v kot) Vancouven. Tudi v Ameriki so povodnji. Eeka Frazer je vsled povodnji tako narastla, da je 1500 ljudi moralo zapustiti posestva, ktera je voda preplovda. I. Bratovske zadeve molitTenega apostoljstva. Nameni za mesec mali serpan (julij), a) Glavni namen: Cerkvena prostost. Po naredbi Leona XIII moli že več let vsak duhoven po sveti maši klečč v znožju oltarja rza prostost in povišanje matere sv. Cerkve." Resnično je Cerkev dandanes ponižana in pod-jarmljena po zvijačah brezbožnikov, po sili sovražnikov Jezusa Kristusa: ktera je bila svobodna, je dekla. (L Mak. 2, 11) In vendar „Bogu ni nič tako ljubo, ko prostost sv. Cerkve", pravi sv. Anzelm, škof Canterburški, ki je sam zagovarjal to prostost zoper ošabnost kraljev Viljema II in Henrika l z zgubo svojega imetja in s kaznijo pregnanja. „Iz sv. križa narekoval je Jezus Kristus kraljevo vredbo za svojo nevesto, ktera se je svobodno storila, in s svojo kervjo je zapečatil to vredbo." tako piše ob istem ¿asu Bogoljub iz Vendome; bilo je to neposrednje po smerti Gregorja VII, največjega boritelja za cerkveno prostost. Po vredbi, iz ktere je prišla iz Serca križanega ^Jezusa je Cerkev," pravi Leon XIII v okrožnici od 1. listopada 1885 o kerščanski deržavni vpravi. „popolna družba po svoji pravici. Kakor je namen, kte-rega Cerkev zasleduje, najvzvišenejši. tako premaga njena moč vsako drugo; ni manjša od posvetne moči, niti na kterikoli način ji podveržena. V resnici je dal Jezus Kristus svojim aposteljnom popolno in prosto moč nad svetišče s pravico, svoje postave dajati, in z močjo, ktera iz tega izvira, namreč soditi in kaznovati. Voditeljica v nebesa je tedaj človeku Cerkev in ne deržava; nji je tudi od Boga določena služba, za vse, kar se tiče vere, skerbno paziti in določevati, vse narode učiti, spoznanje Kristusa po moči vedno bolj razširjati, o kratkem, prosto in ne- odvisno po svojem mnenju vladati v Kristusovem kraljestvu." Zoper prostost Cerkve Jezusa Kristusa se je ustavila že s početka deržava ter se sklicevala na svoje pravice Gotovo ima tudi deržava svoje pravice in sicer od Boga. studenca vseh pravic Toda pred vsemi pravicami in kot podlago svojih pravic ima deržava svoje dolžnosti; da, ves deržavin namen in zatorej prava podlaga njenega obstanka je dolžnost. varovati pravico. K pervim in najsvetejšim pravicam vsacega človeka pa se šteje vse, kar tiče njegove razmere do Boga. zadnjega cilja in konca njegovega bivanja na zemlji, t. j. njegove vere. Vse to se zopet zedinja v pravicah in popolni prostosti Cerkve, ktere naloga je, privesti ljudi k Bogu in v njih večno zveliča nje. Zatorej je perva dolžnost der-žave. da pripozna in varuje prostost sv. Cerkve. To zahteva tedaj narava; to zahteva tudi iz-rečna volja božja. „Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji", pravi božji Vstanovnik sv. Cerkve pri njenem početku ter jo okovari z vso močjo, zavezovati in razvezovati v nebesih in na zemlji. To zahteva od mnogo sedanjih evropskih deržav posebno njih početek. njih perva zgodovina in preteklost. od deržav. ktere so bile katoliške m so se po katol. veri zavezale, varovati Cerkev in njene pravice. To zahteva tudi po odpadu pravičnost in navadna poštenost; kajti največ deržav sklenilo je s katol. Cerkvijo pogodbe — konkordate — kterih pervi člen je bil navadno ta, da je obljubila deržava prostost katoliške vere; obljuba, ktero skoro vsaka moderna deržavna uprava tako nepokvarjeno ima, kakor jo tudi skoro nobena moderna deržavna vlada ne spolnuje. Zgodovina sedanjega stoletja je prava sramotilna knjiga za množino vlad, ktera kaže neprenehoma prikupovanje in nezvestobo vladarjev do sv. Stola in do vestne prostosti narodov. Zatorej zahteva slednjič socijalno vprašanje v vsi svoji plodovitosti od vlad glasneje in razločneje, bolj ko vse drugo pred vsem cerkveno prostost. Cerkev sama more pomagati v občni nesreči: pa le prosta Cerkev skazovati za more to rešilno moč. Tako storila je o svojem vstopu na svet. in potem zopet v začetku srednjega veka. (Konec uad ) bi Posebni nameni: 1«>. Marija Škapnlirska. Češčenje Matere »ožje. Zatiranje prostozidarstva. LetoSnji katoliški shodi. Denarne zadeve. 17. S. Aleš, spozn. Afriška družba nemških katolikov. Obstanek katol. delavske naselbine. Najbolj pozabljeni reveži in bolniki 18. S. K&mil Lellj. Zapeljani delavci Odprava prebudili nezgod pri nekem oskerbovanju. Pervoboritelji ker.M-anske šole. lii. S. VlncenclJ Pavlj Ismiljene sestre. Razširjanj«- in oživljevanje tako blagodejnih Vincencijevih družb. Bolnišnice. 20. S. Elija, prerok, Bosnija m Hercogovma. «Duhovni m obhajanci.» Dobra razdelitev važnih duhovnih in posvetnih služb. 21. S. Danijel, prerok. Belgija. Odstranitev hudih predsodkov zoper kat. Cerkev. Zaupanje v Boga v temnih naredbah Previdnosti. Hudo skušani samostani. 22. S. Marija Magdalena. «Pospešitelji molitvenega apo-stoljstva.» Mnogo ljudskih misijonov in ohranitev njih »adov. Sirotišnice. 23. S. Apolin&r, Škof. Varstvo zoper nevarnosti v občevanji s tujci za vero in nravnost. Poravnanje velikega pohujšanja za mladino. 24. S. Kristina. Švedsko. Oživljen je ker>č. družbinskega življenja. Vravnava težavnih župnijskih zad»;v. Domesčenje velikih zamud. 25. S. Jakob, Ap. Apostolski duh za novoposvečence. 01»-žalovania vredni duhovni in redovniki. (Konec nasl.) II. Bratovike zadeve N. 1J. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev ▼arhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Mati priporoma svojo razuzdano tatinsko hoIjšega učenca dijaške mize. — Pn. gospod prelat Andr. Čebašek 1(<0 kron «v zahvalo Večnemu!» — Nekdanji deležnik 1 gld. -- Čast. g. /.upnik Fr. Brulec 3 gld. — Po g. O. «dvomljiv denar» 1 gld. — B. H. 26 kr. — Iz Mavčič o gld. — Mons. dek. M. Kožuh 5 gld. — Č. g. župnik Blaž Petrič 3 gld. Zi sr. Detinstra: Čast. g. Josip Kos. duhovnik na Selih pn Šumbregu. 11 gld. 95 kr. Zi sr. Očrta: Čast. g. župnik Anton Jamnik (— zadnjič je bilp ime izpuščeno —> s farani (i gld. — Colski duhovnijani po č. g. kuratu K. Teksterji 3 gld. - Stara Loka po Mons. dekanu 38 "gkl. Za cerku- sv. Jožefa r I'rj> dom: Stara Loka po Mons. dek. G gld. — Milgsp. generalvikar pl. Henrik Pauker 10 gld. Zt nfrikannki misijo»: Stara Loka po Mons. dek. 6 gld. — Neka oseba 1 gld Za cerkev v Pod tel h u: Stara Loka po Mons. dekanu 6 gld. /i Doa-Jioskore misijo ne: ('.. g. :upnik Martin Narobe 3 gld. Xi cerkev na lire z ¡i: Č g. župnik Mart. Narobe 2 gld. Za katol. sklad: Iz Mavčič O trki. Za l>etoljoba: Iz Mavčič 1