106
Na hvalo vrabcem!
Vrabec se nahaja v Evropi, Aziji in Afriki. O njem so misli kmetovalcev različne. Nekaterim je velik škodljivec, drugim velik dobrotnik. Kaj je tedaj pravo? Da so vrabci, če jih je velika truma skupaj, ob času zrelosti sadja ali žita vrtom in polju res nadležni, se ne da tajiti; al njihova korist je veča, veliko veča kakor njihova škoda, kajti oni pokončavajo neizmerno veliko sadju in polju škodljivega mrčesa. Kedar ima ona mlade, letata on in ona iz gnjezda, da donašata mladim gosenice, žužke itd. Tega so se prepričali kmetovalci že večkrat s tem, da so mlade vrabce nalašč zadavili in v njihovih želodčekih našli mnogo imenovanega mrčesa.
Vrabec ima tedaj celo poletje velike zasluge za sadna drevesa in pa druge pridelke na polju. Zato ne preganjajte vrabcev. Koliko so vrabci koristni, to je skusil kralj Friderik Veliki na Pruskem, ki je ukazal vse vrabce, kolikor se jih je doseči moglo, po-streljati in za vsacega mrtvega vrabca se je izplačalo 6 vinarjev darila. V kratkem času je to zneslo več tisoč goldinarjev. Al kaj se je potem zgodilo? Gosenice in drugi škodljivi mrčesi so se v malo letih tako pomnožili, da je bila strašanska škoda na vrtih in na polji očitna. Kralj Friderik je bil zato primoran preklicati ta ukaz. In še več denarja so potrosili za to, da so vrabcev iz tujih dežel nakupili in jih razpustili na Pruskem. — Se drug dokaz o koristi vrabcev je pa ta, da jih vpeljujejo v Ameriki in Avstraliji, kjer jih ni, kakor pri nas v Evropi, Aziji in Afriki.