22 áteñlka.
t
* TTTViVlfirTTMTnffifi 111I'lH1 ■ ■ ^TO■ ■ ■ -xr	-----------••■•<.-/.
m	W law	IS
An 1

i • List ljudstvu ¥ pouk !fi zabavo.

•**8 i* v morvt. 8	n «CSR ra e®te »slo ■ K, pel fcta IR fan test IcS».
m» fcatfl 68ss po tian» «K M»» f S. — atowfeaai «8 psSSga IjwwiiBJw JSe***^« (kwtfaiftf1 *	■*■
iMS@n"	HhIb«® twatow	— Patra»»! SeQ «towgs St tfe — SHataBfN» SSereivs s»-. Sferni« —	» s»
oonflnfe v.	1» TTftt'iiiiifyi.
as teiefe t» i&gate ess ouwpapna prttiwte 22 «steal. <•**»» «si fc» jjaJMfe I tewkmi zm. fwlmji«* » % w®»1^»
SaKSffc. 33 «ta.
taMeäS m 3p4»ag» áo «e» *«•• -'Jm, — ?••••
■ Sßs (8 i
. ««ffl^tóf gaga* V flMfe «Si
ac,-	■ ..-.si. mewh—i'iii inijjwwilmw^W^t^STJ

Resna b<Pt*«2tia*
Živimo v resnem, usočlepolnem času, ko se odločuje naša bodočnost. Zdi se, kakor da so se zaro-tile proti na,m vse zle moči, da nam razrušijo komaj upostavijeno mlado državo. Naši sovražniki so na delu. Ne delajo očito, ampak prikrito, delajo z zlobo in zvijačo, kakor so je le oni zmožni.
Sem koroški begunec in sem imel priložnost. spoznati to njihovo delo. In kakor so delali na Koroškem, tako delajo sedaj na Štajerskem in Kranjskem, Suutajo povsod zoper našo Jugoslavijo in skušajo med ljudstvom vzbuditi nezadovoljnost z novimi razmerami. Posledice se že kažejo. Kmet godrnja že seaaj čez visoke davke in toži, da ni petroleja in u-žigalic, delavec se huduje čez visoke cene, vpoklicani nočejo oditi k orožnim vajam in vojaki odhajajo as dom," češ, da so že dosti dolgo služili in se nočejo več vojskovati. Povsod se samo zabavlja, največ po gostilnah, kjer je še vedno dosti pijače, če tudi je draga. Pa čez koga se zabavlja? Ali mar čez o-ce, ki so krivi straišne vojske in nje zlili posledic? .0 ne! Ne zabavlja se čez Nemce-povzročitelje vojake, ne čez krivce sedanjega gorja, ne čez vojne, o-deruhe in dobičkarje, tudi ne čez pohlepne, nenasit-Ijive Nemce, ki bi nam radi požrli naše najlepše o -kraje, zabavlja se čez slovenske duhovnike, učitelje, uradnike in advokate,, zabavlja se čez župane in sploh naše najboljše može, ki nesebično delajo in se z vso vnemo trudijo za zboljšanje sedanjih razmer, češ, to so tisti „hecarji" in „vampelni", ki so vsega krivi, te mora se spraviti proč, pa bo mir in vse dobro. Boljševiki moramo postati, le potem bo bolje.
Tako se govori, tako se je govorilo tudi na Koroškem. S takim govorjenjem so Širili med ljudstvom nezadovoljnost od Nemcev, in nemčurjev dobro plačani brezznačajni ljudje in — dosegli so svoj namen. Ko se je boliševiški duh že močno razširil in je nezadovoljnost postala že splošna, ko so začeli omahovati tudi naši vojaki, takrat pa so Nemci udarili in zasedli vse slovenske kraje Koroške. Je bilo to veselje za naše nemčurje! To se je pilo in plesalo! A gorje ubogemu zavednemu slovenskemu ljudstvu. Je kmalu občutilo, kako mu hočejo pomagati nemški — bol'ševiški voiaki, Njih prvo delo je bilo ropanje. A niso ropali pri nemških grofih in grajščakih, tudi ne pri premožnih in velikih nemških in nemčurskih posestnikih, tudi ne pri bogatih nemških in nemčurskih trgovcih in vojnih dobičkarjih, ki so med vojsko stiskali in izrabljali ubogo ljudstvo in so si s svojim oderuštvom pridobili tisočake'in tisočake, ne, vse te so pustili lepo pri miru, njih premoženja se niso dotaknili; vsaj so bili njih zavezniki in od njih
najeti m plačani.
Pač pa so ropali pri malopremožnih slovenskih kmetih, po cerkvah in župniščih, oropali so slo-
venske učitelje in uradnike ter jim odnesli še ono raaio imetja, kar so imeli: po nekod so pustili samo prazne stene.
;' tem se je -ičalo reganjanje in zapiranje. A niso iskali rn nih hudob oežev, tatov in goljufov, vojnih dobičkar, av in oderuuoV, ne, začeli so loviti, pretepati, jobijati in. zapirati naše najboljše ljudi, i niso ničesar zakrivili in so imeli edino ta „greh", na sebi, rla so vedno pošteni bili in svojega rodu in svoje vere niso nikdar zatajili. Na stotine slovenskih mož in fantov, žen in deklet so odgnali ter jih zaprli po ječah, kjer zdaj od gladu hirajo in umi -rajo.
Tako so Nemci delali na Koroškem in to hoče-io doseči tudi na Štajerskem in Kranjskem. Zato pošiljajo po deželi okoli svoje dobro plačane agente, ničvredne ljudi, ki naj netijo med ljudstvom nezadovoljnost ter odvračajo naše fante od vojaške službe, vse io le iz namena, da bi si pripravili pot, da dobijo v svojo last še nezasedene lepe naše slovenske kraje. Zato pozor pred takimi hujskači! To so plačani ljudje, ki pripravljajo sovražniku pot v deželo vašo. Ko sovražnik pride, bodo oni prvi, ki se mu bodo pridružili in pomagali ropati domove vaše. — Pravijo, da so boljševiki, pa so samo plačani hlapci nemškega nacionalizma in nemškega kapitalizma. Nemške kapitaliste ščitijo in jim hočejo pomagati, da bi dobili v roke našo zemljo in da bi še naprej mogli izsesavati naše slovensko ljudstvo. Nastopajte odločno proti takim zapeljivcem!
Res, v naši državi ni vse tako, kakor bi si želeli, pa pomislimo, da je Jugoslavija še mlada država, ki se še le zida na razvalinah pogorele Avstrije. Predno pa iz pogorišča vzrase nova hiša, nova stavba, je treba velikega truda, velikega dela. Kar naenkrat ne gre. Podobna je Jugoslavija mlademu gospodarju, ki je prevzel gospodarstvo od zaniker -nega očeta; prevzel Čez mero dolgov, razpadla poslopja, zanemarjena polja, prazne kašte in prazne — hleve. Kako težko se godi tako mlademu gospodarju. Kako skrben, kako priden mora biti, da se obdrži na posestvu in leta in leta se mora truditi, predno si o-pomore. In še veliko dela bode stalo, predno bode v naši mladi državi vse prav urejeno. Pomislimo tudi, da smo imeli vojsko, strašno vojsico, v kateri se je skozi štiri leta samo podiralo in uničevalo in so ra^-vno naše slovenske dežele bile hudo prizadete. Ali more zdaj kar naenkrat dobro biti? To ni mogoče! Zato ne zabavljajmo, ampak pomagajmo, ne podiraj-mo, ampak gradimo in Jugoslavija se bo razvila v mogočno državo, na katero bomo še vsi ponosni, postala bo nam ljub dom, v katerem se bomo vsi dobro počutili Pogoii za to so dani. Tisti pa, ki so med nami nezadovoljni, pa naj se le podajo v Nemško Avstrijo. Bodo videli, kakšne dobrote bodo tam uživali Pa veliko denarja naj vzamejo s seboj, ker vlada
tam Še vse drngačna draginja in davkov in dolgos bo treba plačevati, da bo joj!
Koroški begunec.
Zaupnikom m pristašm--i
Blovenjgraškegsi in gornjegrajakega
okraja.
Od več strani se mi je javilo, da se nekateri moji najboljši pristaši in zaupniki hudujejo nad tem^ da nisem šel kot njih zastopnik v predstavništvo vi d Beograd, češ, da niso zaslužili radi neomajanega za" upanja do mojega javnega delovanja, da sem jih se-daj, kakor nekateri trde, zapustil, Vsled tega očitanja sem primoran javno pojasniti, da nisem šel v predstavništvo le radi tega, ker bi ne zamogel us a i ešno opravljati dveh tako odgovornih mest kot po -verjenik in kot poslanec. Vsakdo, ki pozna velikana sko delo, ki se je izvršilo od prevrata na Šolskem jolju, mora pritrditi, da sem le vestno ravnal, se odpovedal odposlanstvu m posvetil vse svoje moči le šolstvu, katero zahteva toliko dela, da moram zanemarjati celo svojo družino, katere navadno po 2 ali 3 tedne niti ne vidim. Sicer pa se lahko volilci, se* daj kakor poprej, vedno obračajo s svojimi željami qo mene, katerim bodem po možnosti ustregel in zastopal vaikdar ni Iti težnje.
Dr. Kad VerstovŠek, poverjenik
Osebno* dohodninski in vojni davek»
$Na naslov davčnih okrajnih oblasti.)
Razni nemški in nemškutarski vojni dobičkarji se na vse kriplje branijo plačati vojni davek, kateri jim je bil pred kratkim predpisan. Pridno vlagijo rekurze, tožijo in moledujejo kot Abrahamovi sinovi, češ, kakšna krivica se nam je zgodila, ne moremo piačati takšnih zneskov; zahtevajo, da se jim vojni davek zniža ali da ga vsaj lahko odplačujejo v obrokih. Vse to, pa delajo z namenom, oškodovati našo državo za marsikateri tisočak^ Res je sicer, da zna, šajo predpisani vojni davki velike svote, pa so le vendar drobtinica proti velikanskim dobičkom, ki so si jih napravili „ubogi" vojni dobički rji tekom voj-i ne. Saj je danes marsikateri trgovec, ki je imel pred vojno dolgove, danes milijonar. In ravno takšni se najbolj protivijo plačati vojni davek. Da se jim ne godi nikaka krivica, navedemo par slučajev: NeE mariborski veletrgovec, ki se prišteva tudi med nemške vodje, ki ga je vojska rešila poloma ter je danes.

&Í
LISTEK,
Vojaški novinec»
Belgijska povesi,
•St>;.ii$>! r t-anlO K"nns'«fl.P8: preložil m »Slov. 'Gospo -S ar j a" Al. B.
(Bali®.)
„Ne tako!" odgovori starec. „Pojdite z menoj! ¡Vrla človeka sta; nočem, da bi se mučila s ho'o, — Mladi tovariš ne sme prej odtod, dokler ste mu ne povrnejo moči. Videl bom, kaj bi lahko storil, da poplačam tvoie plemenito požrtvovalnost."
„Imamo Še nekaj steklenic starega Španskega .vina, ki bi mrtvaka spravil pokoncu'», pristavi hlapec. „To je edino zdravilo, katerega potrebuje. Le počakaj, prijateljica, čez eno uro ga ne poznaš več."
„Oh, gospoda!" jecl.a deklica. „Storita, kak0r vama veleva krščansko srce; komaj govorim od gin-jenostf, ko vidimo vajino dobrotljivost. Tisočkrat vama livala. blaga gospoda!"
Od obeh strani podpiran od gospoda in služabnika, se je Janez počasnih korakov opotekal odtod. Ko so prišli na vrt, je deklica stopila k služabniku in ga tilio vprašala:
„Povejte mi, prijatelj, ali je vaš gospod zdravnik?"
„Zdravnik?" je odgovoril hlapec. „On je bil major kirurg pod Napoleonom. Midva sva odrezala več rok in nog, kot jih more na to pot in to gotovo ni malo."
„Ali zna tudi oči zdravit?"
„Seveda, pa še dosti boljše, nego sedanji zdravniki. Malo jih je ostalo od junaških tovarišev iz Španije, sicer bi jih še veliso hodilo okrog, ki se mu imajo zahvaliti za pogled,"
„Potem ga morate prav lepo prositi, naj pogleda Janezove oči. Bog ve, mogoče, da jih ozdravi."
„Bodite brez skrbi, to gotovo stori. Vojake ima rad. Janez ne pojde tako kmalu odiod,"
„Ako more e kaj storiti zanj in dobro besedo izpregovoriti zanj, vam bom zelo hvaležna."
„Se prositi me ni treba, jaz bom že storil, kar treba. Le poglejte, je že dosti boljši, ga že skoro ne ( odpiram več."
Stopili so čez hišni prag ter bili v sobi, ki je bila olepšana z lepim pohištvom. Starec je peljal u-bogega slepca k širokemu naslonjaču ter ga posadil a hrbtom proti luči. Potem je izročil ključ hlapcu, ki je šel veselo iz sobe ter se takoj nato vrnil s steklenico in kozarci. Mimogrede je deklici pošepetal na uho:
„To je vino, ki vzbuja mrtvake; boste že videli."
Katrica ni prav razumela, kaj je hotel reči s tem: vsa radovedna je gledala starega gospoda, ki je mladeniču nastavil na usto čašo svetlordeče tekočine in mu rekel:
„Izpiite to v malih požirkih, prijatelj; pokreg* Čalo vas bo!"
„Moj Bog! Kaj pa je to?" je vzkliknil slepec, čudeč se, potem ko je bil izpil tekočino. „Kako to preje po životu! — Hvala, hvala! — Lačen sem."
„Le počasi, prijatelj, ne prehitro", je rekel st^ r, gospod. „Zdaj obvežemo vašo nogo in si potem oa gledamo oko. Po„di sem, hčerka moja, skoro sem pozabil na tebe, drago dete. Sedi sem na stol, Karel * ti pa daj deklici kozarec vina!"
Med tem, ko se je hlapec zabaval s Katrico ia je hvalil Čudodelno špansko vino, je bil starec mla* deniču obvezal nogo. Zdaj mu je umil oči z neko tekočino ter jih potem namazal z bele rnažo. Ko T to storil, je Šel k oknu in spustil zagrin.alo, da ^ umilil svetlobo. Nato je zopet stopil k vp <.'<u in mu rekel:
„Prijatelj, odprte oči in poizkusite, ako moreta kaj razločevati."
Janez je odprl oči in molčal nekaj časa, akoa prav ga je starec vprašal, ako kaj vidi. Videti je bilo, da z ugaslimi očmi nekaj išče.
Zdajci na glas zakriči, vstane in gre z izteg* njenimi rokami proti deklici, ki je bila planila po« koncu in tresoč se v mrzličnem pričakovanju videla» da se ji bliža, Hotela mu je steči v naroče, a hlapec jo je zadržal.
Slepec je stopil k nrei ter ji z negotovimi kret« njami podal roko ter vzdihnil s tresočim glasom:
„Katrica, Kairica, nisem slep! Zdaj je vendar-
večkratni milijonar, si je pred kratkim kupil veliko dvonadstropno hišo, katera je stala gotovo čez 150 tisc-č K v času, ko je že imel plačilni nalog dostavljen. A sedaj se izgovarja, da mu ni mogoče takoj plačati, ker nima toliko premoženja, da je v hudih denarnih stiskah, ne dobi posojila in bogve kaj še vse. S čim pa je tedaj plačal kupnino za kupljeno hišo, ali morda g knoli? Drugi, kateri je bil pred vojno ubožnejši kot kak vajncerl, je danes posestnik več hiš, poseduje lepe vinograde ter ima sedaj sam več vajncerlov, tudi ta je postal naenkrat „ubog" , nima niti toliko, da bi plačal za njega res skromni ,vojni davek. Tretji trgovec pa, kateri razen hiš v Mariboru poseduje celo grajščino z lepimi in mnogimi posestvi, ta še ima gotovo mnogo tisočakov, oziroma stotisoČakov v gotovini, tudi ta naenkrat toži, kakšna krivica da se mu godi, da ne more plačati takšnega zneska, da se mu isti vsaj zniža ali da bo vsaj v obrokih plačeval. In takšnih „siromakov", ki hočejo goljufati našo državo, je mnogo, mnogo tukaj po naši lepi Štajerski in menda tudi Kranjci niso brez njih. In zakaj smo to navedli? Zato, ker davčne okrajne oblasti preveč rade verjamejo takšnim nemškim hinavskim ptičkom. Najraje Še vojnim dobičkarjem zvišajo davke, znižajo, oziroma odpravijo pa tistim, ki imajo manj kot 3000 K letnih dohodkov. Kajti s tem se ne bo zgodila vojnim dobičkarjem ni-kakšna krivica, ubožnejšim slojem pa bi se mnogo pomagalo. Upamo, da bodo zanaprej davčne okrajne oblasti opreznejše in da bodo tam zahtevale, kjer j® kaj in še celo veliko, ne pa tam, kjer še včasih ni denarja za kruh ali sol, Še manj pa za kaj drugega potrebnega!
Bodimii oprezni«
Neovrgljivo dejstvo je, da so bili vsi naši dosedanji politični in vojaški neuspehi nujen našle -dek naše popustljivosti in prizanesljivosti.
Ko so v jeseni leta 1018 zasedle jugoslovanske Čete Spodnji in Zgornji Rož na Koroškem, so začeli nemčurji takoj uganjati na tihem protidržavno pro-pacando; začeli pa so se tudi oboroževati in vsakemu je moralo biti jasno, da se pripravljajo na aktiven napad in da bodo v slučaju sovražne protiakci-io padli z orožjem po jugoslovanskem civilnem pre -bivalstvu in vojaštvu.
Opozarjali smo merodajne faktor,e na pretečo nevarnost, a bili smo v njinovih očeh pretirani bo -jazliivci in plašni zajci.
Prišla pa je prva nesrečna katastrofa dne 7. januarja t. 1. in takrat so pri vpadu nemških tolp v Borovljah in v celem Spodnjsm Rožu streljali Nemci in nemčurji iz svojih hiš s puškami in strojnicami na naše domače prebivalstvo ter na posamezna \o-jake in jugoslovanske čete.
V	očigled temu dejstvu *mo bili prepričani, da bo ta žalostna, vsled skrajne malomarnosti merodaj-nih faktorjev nastala katastrofa tudi največjim za-krknjenoem odprla oči: a bridko smo se varali!
V	Velikovcu, na Prevaljah, v Guštanju i» v Dravogradu ter sploh v celem, «i naših čet zasedenem koroškem ozemlju so bili Nemci in nemčurji ed prvega do zadnjega fanta in moža oboroženi z ročnimi granatami, puškami in strojnicami in akoravno so naši zaupniki na merodajnih mestih opetovano o-pozarjali na sovražno oboroženo silo in zahtevali nujne odpomoči, je ostalo vse pri starem in merodaj-ne osebe so se našim zaupnikom še porogljivo po -
mehovale in očitno protežirale zagrizene Nemce in nemčurje pred zavednimi Slovenci-
Ni Čuda. da. so se Nemci in nemčurji, ki so se „našim" javno sicer prilizovali kot jugoslovanski državljani, na skrivnem pa ruvali proti naši novoustanovljeni državi in se pripravljali na odpor, o naših merodajnih faktorjih izražali, da tako finih, prijaz -lih in postrežljiv-ih ljudi Velikovec in Pliberk še nista videla.
S takimi izjavami so naši narodni nasprotniki pritisnili odločilnim faktorjem na čelo pečat narodne nezanesljivosti, Če ne celo narodnega izdajalstva.
Ti merodajni faktorji so se izključno gibali — med našimi najstrupenejšimi sovražniki. Narodna družba jim je bila tuja.
Prišla pa je druga nesrečna katastrofa dne 2. majnika t. 1. in v Velikovcu, Pliberku, Prevaljah in Guštanju so nemčurji s strojnicami streljali na ju -goslovanske vojake in civilno prebivalstvo.
Nimamo več upanja, da bodo merodajni ljudje posneli iz omenjenih dveh nesrečnih katastrof po -trebnih naukov za bodočnost. Pribijemo le golo resnico, da imamo v mariborski okolici več narodno zavednih občin, v katerih se je odvzetje orožja izvršilo s tako strogostjo, da niti eden najboljših mož ni opremljen z navadnim samokresom.
Temu nasproti pa smo prepričani, da so Nemci in nemčurji v Mariboru pripravljeni na odpor in so vsestransko oboroženi še v veliko večji meri, nego so bili nemčurji na Koroškem pri zadnji kata-strofi.
Naše vojaštvo stoji sicer krepko na braniku in bi znalo s trdo pestjo braniti čast jugoslovanskega Maribora, vendar pa eventuelne nedolžne žrtve niso izključene, ako pristojne oblasti ne bodo v najkrajšem Času izvršile v Mariboru stroge preiskave in odvzele orožje vsem nezanesljivim in naši državi ter našemu zdravju in imetju nevarnim elementom.
Ne zaupajmo torej gadom, katerim še nismo odvzeli strupenega žela!
: i
le res. Zopet bom videl mater, deda in Pavelčka. — Vidim celo, da imaš okrog vratu rdečo ruto."
Deklica ga je objela z nerazumljivimi besedam mi, ki so bolj kazale pritožbo nego veselje.
A stari gospod ji je iztrgal mladeniča in jo e prisilil, da je zopet mirno sedla na klop. Slepcu je zopet privezal senčilo pred oči in ga vprašal:
„Pravite, da ste videli, da ima vaša prijateljica rdečo ruto krog vratu. To se mi zdi nemogoče , ali se ne motite?"
„Drugega ne vidim, kot sivo senco", je odgovoril vojak. „A ko sem začel oslepevati, sem opazil, da se rdeča barva v temi vidi mnogo slabejše kakor druge, zato vem, da je ruta rdeča."
„To sem si mislil", je rekel stari gospod. „Sedaj pa le previdno naprej."
In k hlapcu obrnivši se, je rekel: „Karel, pelji tovariša v kuhinjo, da bo pojedel )(e!cai mesa in kruha; pol obroka, ne več! Potem ga pel.,; v zadnjo sobo in ga spravi v posteljo, da si odpočije. Reci dekli, naj tudi deklici prinese kaj jesti."
Ko je bil hlapec z vojakom odšel skozi vrata, je Katrica glasno ihteč starcu padla k nošam in mu nemo objela kolena, katere je močila z vročimi sol -zami. Hotel jo je vzdigniti, a ona se mu je upirala, in (lvignivše k njemu žareče modre oči, je rekla:
„Gospod, gospod! Bog vas bo blagoslovil, da ubogim kmetom izkazujete toliko dobrot. Ne morem povedati, kaj čutim, a rada bi deset let prej umrla, ako bi vam to podaljšalo življenje. In za to, ker hočete Janezu ozdraviti oči, vi angel božji, bodeva sle-hrni dan molila za vas in Šla na božjo pot!"
(Konec prihodnji®.)
Dne 15, junija 1919 bo praznovalo slovensKO krščansko-socijalno delavstvo 251etnico svoje ustar.o-*rtv». Zgodovinski dogodek se je zgodil takole.
Dr. Kreka, ki je bil takrat stolni vikar, je na^ prosilo delavstvo ljubljanske predilnice, da je maše-val na Šmarni Gori. Po cerkvenem opravilu se je zbralo delavstvo na vrtu gostilne pri Zibertu pod Goro, kjer je dr, Krek vprašal delavstvo, če bi ne t:ilo v Ljubljani mogoče Katoliško delavsko društvo. Gostinčar je odgovoril: „Da, gospofl doktor!" — Cez nekaj dni se je naša organizacija ustanovila in se je po njej izvedlo demokratiziranje našega ljudstva po načelih krščanske pravice.
Sklenili smo, da se srebrni jubilej organizacije katoliške delavske demokracije dne 15,. junija t. L slovesno praznuje. — Ker je naše delavstvo izposta^ vljeno največjemu nasilstvu in agitaciji od strani ne-kršSanskih struj, naprošamo vse naše organizacije , da se po svojih zastopnikih in če le mogoče korpo -rativno udeleže srebrnega jubileja našega katoliškega delavstva in tako osokolijo naše delavstvo v nadaljnjem njegovem težavnem noju za naše najsvetejše verske in narodne svetinje.
Spored našega srebrnega delavskega dne se je določil tako-le:
Na "Šmarni Gori: a.) Ob %9. uri dopoldne slovesno cerkveno opravilo.
b)	Po sv. maši prvi slovesni tabor pred cerkvijo na
Šmarni Gori.
c)	Izredni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zve-
ze za delegate organizacij JSZ v mežnariji, 2.
nadstropje.
Popoldne:
Slavnostni ljudski tabor in veselica na vrtu gostiln«
pri Žibertu pod Goro.
P. n. vodstvo se naproša, da naj do dne 31. t. m. naznani podpisani organizaciji, če se udeleži našega slavja, kakor tudi kaaj in koliko ljudi pride ob tej priliki v Ljubljano. Udeleženci naj prineso jestvi-ne seboj. — Prihod in število udeležencev moramo znati zato, da se priredi eventuelno v Ljubljani za nTe pozdravni večer.
Vse dopise v tej zadevi prosimo pošiljati na naslov: Jugoslovanska Strokovna Zveza, Ljubljana — Jugoslovanska tiskarna.
Spominu našega dr. Kreka smo dolžni, da slovesno proslavimo 25!etnico slovenskega kršičansklp -
socijalnega delavstva!
Jugoslovanski krščanski delavski potdrav!
Predsedstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani, dne 15, maja 1919.
Mariborsko okrajno glavarstvo na „delu"
1.	Izgnalo je okrajno glavarstvo v Mariboru v Nemško Avstrijo Franca Drobnak, prejšnji orožnik-«
S t. 11 i u v Slov. gor. Kakor se je izvedelo, je bil imenovani že sprejet v službo Nemške Avstrije, pa se je še vedno potikal po Jugoslaviji.
2.	Pod državno nadzorstvo se je postavilo vse premoženje nemškega Schulvereina na Dunaju, ki se nahaja v občini Sv. Lenart v Slov. gor. Za nadzornika se je imenoval dr. Milan Gorišek, odvetnik v Sv. Lenartu v Slov. gor.
3.	Nadalje se je postavilo pod državno nadzorstvo premoženje, poslopja, podjetja in zemljišča na o-zemlju Slovenije sledečih gospodov, bivših članov poprejšnjega odbora Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici: L Emil Weigel, gozdar, graščina Bistrica: 2. Hermann Strassgiittl, trgovec in posestnik, Slov. Bistrica: 3. Ivan Katz, gostilničar in posestnik, Slov, Bistrica: 4. Josef Machoritsch, gostilničar in posestnik, Peklo: 5. Štefan Rudolf, posestnik, Spodnja Polskava: 6. Engelbert Sicherl, trgovec in župan, Spodnja Polskava: 7. Kari Sima, trgovec in posestnik, Pe*lo; 8. Kari Zimmer, inšp. juž. žel. v p.. Peklo; 9. Franc Steinklauber, tovarnar, Pragersko; 10. dr. Hermann Wiesthaler, potjar, Slov. Bistrica; 11. dr. Oskar Orosel, odvetnik v Mariboru, — Za nadzornike so se imenovali za gospode pod 1, 2 in 3 g. dr. Urban LemeS, odvetnik v SI»
Bistrici; «a gospode pod 4, 6, 6, 7, 8, 9 g. dr. Jožef
PučniK, odvetnik, Slov, Bistrica; «a gospode podi® in 11 dr, Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru.
4. Radii tihotapstva in nedovoljenega prestopa državne meje so bili v zadnjem času od okrajnega glavarstva v Mariboru kaznovani z zapadom iztiho-tapljenega blaga in denarno globo: Železničar K, Benke 50 K; Niess Kari, Ernovž, 5 K; Jožef La-ckenbach, Dunaj, 2000 K; Nerat Barica', Zagreb, 10 K: Kormann Ignac, Ljubljana, 10 K; Jožef Sammer v Mariboru 10 K; Josip Rihtarič, Lipnica, 75 K in 10 dni zapora; Herič Ivan, Ljubljana, 40 K; Betti Glavač, Maribor, 10 K; Spickermann Fric, 6 K Ja Kugler 20 K; Struckl Pavla, Maribor, 20 Kj fvan Tausendschon, Straže, 100 K; Repovečki Božidar v Zagrebu 100 K; Radovič Milivoj, Za^rob, 100 kroQ; Muhič Anton, Pesniški dvor, 10 K; Halb Avgust v, Gradcu 100 K; Jožef Novak, St. Rupert, 40 K; AL Urdih. St. Rupert, 35 K; Mulič Franjo, Litija, 25 K; jiravec Vencel, Gradec, 100 K; Fekonja Friderik, Gradec, 100 K; Franc Lašič, RaČe, 3000 K; Roza Proppe, Kariovina, 200 K; Curin Ivan, Godeninoi, 600 K; Alojz Strassnitzky, Straže, 500 K; vsak p® premoženju in zasluženju.
NmŠ0
Meje Jugoslavije še niso končnoveljavno določene. V Parizu so prišli do prepričanja, da morajo ugoditi željam in zahtevam Slovencev ne samo gleda Štajerske, temveč tudi glede Ogrske in Koroške. Prvotno so v Parizu na italijanski pritisk določili, da naj Prekmurje ne pripade Jugoslaviji, na Koroškem bi naj bilo ljudsko glasovanje, katero bi naj odločilo, kako daleč bi naj šla na Koroškem meja. Vsled neumornega delovanja jugoslovansih zastopnikov v Parizu, med katerimi se naihajajo štajerski rojaki: dr. Zolger, dr. Kovačič, dr. Slavič in dr, VoŠnjak, se je posrečilo spraviti vprašanje naših severnih mej v zopetni pretres. Po poročilih, ki prihajajo te dni iz Pariza, je posneti, da pripade Prek* murje in Slovensko Koroško ter S t a -iersko severno od Spilja kraljestvu Srbov, Hrva to v in Slovencev in sieec brez ljudskega glasovanja. Nemci se sedaj posvetujejo v mestecu St. Germain pri Parizu^ kaj bi storili, ali bi poapisali mirovne pogoje — ki so zelo trdi — ali ne. Odločitev bo padla najbrž še le prihodnji teden.
Naš poročevalec nam piše te dni iz Pariza: „Mirovna konferenca gre proti koncu. Dela se pa še te dni najhujše. Odločuje se usoda Slovencev. V resnici ne stojimo tako slabo. Zlasti je gotovo naše vse, kar imamo vojaško zasedenega. Vrli vojaki, ki ste nam priborili ugodnost, vztrajajte še nekoliko, o-hranite mir, red in disciplino v domovini.. Slovenci, bodimo složni in edini! Imamo še veliko sovražnikov. Zato se obračamo tudi proti Bogu, vladarju vseh narodov! „Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo zidarji." Molimo te dni, ko padajo zadnji sklepi o slovenski usodi,i k Bogu, da nam ohrani in ugodno ustvari našo novo domovino!"
Nekdaj in sedaj.
Sedemdesetletnica, kar so odpravili batine. — Spominjamo se vsakovrstnih jubilejev, toda enega jubileja se ni spominjal še nihče, Nedavno je prete-» klo 70 let, kar so pri gosposkah na Slovenskem od» pravili batine. Ko so zavladali nad našim ljudstvom nemški gospodje, je bilo važno sredstvo za vzdrža« vanje njihove oblasti zlasti tudi batina, Ko so pa leta 1848-49 odpravili graščinske pravice, so ob enem odpravili tudi batine pri soanijah. A mislite, da je' bilo to našemu ljudstvu všeč? Kai še! Navadilo se je batin, da jih le težko pogrešalo in je vzdihovalo po njih. Kakor pripovedujejo takratne ljubljanske „Novice", se je zgodil sledeči slučaj:
Te dni pride nek kmet k enimu gospodu in ga tako-le nagovori:
K. So pač slišali, kaj se je nerodniga pri nas nrimirilo ? So pa tudi slišali, kaj so z enim teh ger -dunov storili? Zaperli so ga za dva dni, potem pa so ga spustili, brez de bi mu bili kaj dali po r—; to vendar ni prav, de take gerdobneže nič s palioo ne pokore.
G. Kaj ne veš, da je to prepovedano? K. O to ne more biti, kdo je prepovedal? G. Postave so take. K Kdo je take postave dal? G- Le-ti gospodje, -kteri zdaj postave delajo. K. Slišijo! To je slabo; Če je tako, potlej sme pa vsi proč. Zakaj če se gospoda še tako skrega, se vendar nobenikrat ne stepe. Ako pa med nami nar» manjši prepir vstane, se koj stepemo. Zato ni treba, da bi gospodo tepli, kmet pa mora tepen biti, če kai pregreši, sicer postave ne zapopade. —
Takšno je bilo naše ljudstvo y onih starih dobrih časih.


Duhovniške vesti. Danes smo zvedeli iz Ur* moža^ da sta bila naglo prestavljena č. g< kaplana Krušič in Vrečko, ki sta dne 8. maja vodila vojaške oddelke pri Slovenjgradcu in preprečila, da Nemol z oklopnimi avtomobili niso mogli prodreti do mesta« Poizvedovali smo, kaj je na tej govorici in izvedeli, da ne odgovarja resnici. Res je samo, da je polkov nik Raktelj denunciral omenjena duhovnika pri Škofiji, da sta boljševiškega duha, Šuntata tjudstvo E plenjenju nemških possste* in k sovragtv« tec

nemirom in zahteval, naj ju škof takoj prestavi, če ne, ju bo polkovnik sam postavil pred preki sod. 0-menjena gospoda sta zadevo izročila advokatu in g. polkovnik bo imel Čast, da se bo zagovarjal pred sod-nijo radi obrekovanja. Nam se pa zdi, d& cela stvar diši ne po boljševiškem, nego po c. kr. avstrijskem duhu. Preki sod je saperbolsko resna stvar, s katero ni mogoče nič paktirati. Ali sta omenjena gospoda res zagrešila kaj takega, kar spada pod preki sod ali pa nista. Ako sta zagrešila, ju mora gospod polkovnik (seveda ako je za to on kompetenten) postaviti res pred preki sod, ako pa nista, ju nima za hrbtom denunciratu Toliko bo že vedel, da preki sod ne spada t kompetenco Škofa.
„Lakota slave, blaga, vleče pisarja drugam."
S tem pričenjamo zadevo, katero b'omo zasledovali z železno doslednostjo prav do konca — a to je: o č i-
SČenje oficirskega zbora. Mi smo pri -jatelji vojaščine, ker vemo, da nam je potrebna in b0 potrebna'tudi še v doglednem času. Ako smo pa njeni priiatelji, smo tudi pripravljeni doprinesti zanjo vse potrebne žrtve. Toda, mi zahtevamo tudi, da mora biti vojaštvo t polni meri sposobno vršiti svojo dolžnost. Dogodki poslednjih iasov so pa pokazali, da temu ai tako. Treba je pred vsem temeljito izčis-Sti ofieirski zbor in poslati iz njega tja v lačenber-Karsko Avstrijo vse, katerim se ne gre za sveto prepričanje, ampak samo za slavo in denar. Preveč že smo na Koroškem žrtvovali dragocene krvi naše navdušene mladine, da bi še nadalje prizanašali.
Današnjo številko »Slovenskega Guapodarjs srno radi praznika izdali že v torek. Sklep uredništva je bil v to?ek dopoldne, raditega pozneje doSlib dopisov ni bila mogoče veC objaviti, — V petek izide, kakor navadne», »Straža« r samo na Štirih straneh, ker počiva na praznik vso delo v tiskarni — Uredništvo.
Bratovščina N. lj. Gospe presv. Srca v baziliki Matere M k~ii obbajg v 3oboto 31. svoj glavni praznik s pridigo cb pol 6 in slovesno sv. mašo za vse Sive in rajne ude ob 6. ori.
Poroka. V ponieljek dne 26, maja se je v Št, Ilju poročil Janez B&um&n, veSepos«! stoik in cerkveni ključar v Št 11 a v Slov goriesh z Jo žefo Šalbsmer, pcsessnico v Št I; jo Ncvoporočen cema obilo božjega blageslova 1 i
Izpremembe v učiteljstvu. Ivan S rachmana, ' glasbeni cčtdj na učiteljišču v fUstvn, je imenu van za začasaega strokovnega učitelja na dekV«ki meSSanski Soli v Ptaju ; Štefanija Jerše, roj Per nat, je imenovana sa začasno deteljico na nemi-ki ljudski šoli v Ptuja, PremeSčen so: učiteljica na vsdjiiei bivSega deželnega učiteljišča v Mariboru Marija Rozman zssčasno za stroko no učiteljico na dekl St o meščansko želo I v Marboa ; Aluzija Kocraut učiteljica ca nemški ljudski Šoti v Ptuju, za začasno strokovno učiteljico n» dekliško me Sčanako Sol s v Ptusn; Ivan Mofeorko, nadučitelj na BUncs pri Sevnici, za učitelja v Limbuša ; Vinko Styp«r. ušitelj v Št Iifa pri Velenju, za nčitf'ja in šolskega voditelja na patrazrednid v Velenju; Marina Koprive ro . Šamecjak. uč teljica pri Sv. Ani v Slov gor. za učiteljico na Šč*v niči; Ljudmila Sepe5 učiteljica s a PolSoiku za učiteljico na ljudski šoli v Marbrejiu. Začasco je nameSčena Ljudmila Orb začasna učiteljica na deški ljulski Soli pri Sv Jakoba v Trsta, za učiteljico na petr*zrednici pri Sv. JarSju v Slov. goricah.
Oddaja orožja. Izšla je vladna na edba, ki do loča, da a pod kaznijo do 200 kron in do tO dni zapora prepovedano imeti rsznovrstn orožie. kot samokrese, puške, b?zt?krese itd., brez* tpza devneg orožnega I sti?, mor* isto takoj oddati
Tovarna kvasa v Račah nam piše : »Naširr< «oj. dolgoletnim odjemalcem naznanjamo, d* jim ne smemo kvas;» poslati, ker je ves izie*ek kvasa cd defeine vlade zaplenjen, ter smemo s*mo onim gosp. odjemalcem kvrs pošiljat?, kateri se a hajijo v rszdeknia okraniai glavarstev. To n s&snsj-Bio raditepa ker nam je nemogoče vsakega posamezno obvestiti Tovans kvasa. Rače«
Odpoved službe, I šla je naredbi I i določa, da ne mere odpovedan službe služhodajskc službe jemalcu, jsko ie bi vt.okl can k orožnim vajam in tudi ne uslužbenec svojeraa slažbodaaicu.
Ali naj se odzovejo k orožnim vajam tndi gospodarji in kmetski sinovi? D ! ta zakaj? Zato ker po reboje domovi»* sedsj pred vsem voske Res je tadi potreb o, da se obseja polje in seskrinza gospodarstvo, pa fra ti pom ga, če ostaneš doma in si-oje polje še tako pridno in skrbno obdelaš, če bo p» pr še! Sujec sovražnik, in bo on žel, kar ti vsejaš, in bo cm pojedel, ksr ti priddaš, k;kor se gadi zdaj na Koroškem. — Koroški begunec.
Državno posojilo, katerega podpisovanje je po daljSano do 30 msja nudi poleg visokih obresti tudi to ugodnost da se bo ¡mejiteiju drževaega posojila pri z* menjavi kron z dinarji na vsakih 100 kron izplačalo 6 dinarjev več kot drugim,
Cndno. Za staro Avstrijo, ki je nam bila vedno trda mačeh», so se naSi možje in fantje Štiri leta junaSko borili, za Jugoslavijo, ki nam hoče postati
prava reati. pa se maogi nočejo postaviti. Zahtevajo ed n?e vse mogo?e, a sami nočejo za njo nič
storiti Miiijka nam še prave ljube mi do domovine. Pač ni za 333 častjo, da so morali »riti k nam srbski bratje strsžst naš? meje in vzdrfavat red v dež li naši! Kdor se noče sam boriti za svojo do moino, je m vreden! — Koroški begonec
No»i katoliški župnik v Beogradu. Za katoliškega župnika v Beogradu js imenovan Jakob Pa-biv-i g?®rdijan frasčiškanskaga samostan* v Gorici pri Livsm
Razpis sltžbe okrož. zdravnika. Deželna vlada za Slovenijo razpisale s žbo "fc?ožncga zdravnika za zdravstveno okrožje Sk??e-igradec, h kateremu spdajs obline Staritrg. Gelavabaka, Št. Jan ž, L?gen, Šmaftei', Sv. Miklavž, Otiški vrh, Pameče, Podgorje, Razbor, S de, Vrhe in Slovsnjgradec s sedežem v S^ovenjgradcu. P/ošnje je vlagati do dre 1 junija pri zdravstvenem oddelku deteine vlade v Ljubljani.
Pomanjkanje papirja v Budimpešti. Radi velikega pomanjkanja papirja v Budimpešta |e vlala udavila izhajale večine C«opisov. Oi zdaj na p?i>j is? sjajo samo 4 jutranji in 2 večerna iiat». Pelfg tega pa sprejemalo časnikarji »seesio plače pod pogojem, da so na rsap^ago koroisasijatu za duš«?no delo.
Vseučilišče v Ljubljani. Te dni se je otvoril v Liablja^i visoki šolski tehnični rečal, ki je nekak pričesk tehaiči - visoke šole v Ljubljani fatotako je prišlo te dr» iz Beograda sporočilo, da se otveri v Ljubljani medicinska fakulteta
Kako je glede zavarovanja. O^a za dnevom dobivamo vprašanja, kaj je a zavarovalnicami. Ljudje ae bo) jo, da M jim nemške ali spl ih tale z^v ^ro-valoic« » siaSaja nesreče ne izplačala zavarevatne svot?, Vsak bi s« sedsij rad dal zavarovati pri kasi domači, slovenski ž^varovalnici Še enkrat povd&r jamo da je m tisoče od stare zavarovalnice edsto piti še le tedaj leo poteče pogodbe a* d ha Pri nekaterih zavarovalnicah zaaSa taka doba 10 hi.. To določilo je zabelež^n^ v zavarovalni knjižici ali na palici Od nekaterih zavaro^slnk' pa se tabko odstopi, kadar kdo hoče Poskrbljeoo pa bo ds bodo morale tuje zavarovalnice slučaja nesreče izplačati zavarovalno svoto. Ni vsak način pa ie bolj varco in priporočljivo, da daio naši linije «fojo lastnino ss!i svoje življenje zavarovati pri do maCi, in' edini slovenski zavarovalnic ; Vzaj«mna zavarovalnica » Ljubljani, katera ima svojo glavno zastopst/o * Ceiju (Breg) Tudi za M&ribor na tie rav»	ssa zavarovalnica ustanoviti p asibno
zastopstvo.
Vlak iz Ljubljane na Dnnaj. O^hni v! k ki pripelje cb 3 pop. iz Ljubke v Maribor, vosi odslei cb 3 30 iz Marffeor* proli Dunaju V Špdju se vrSi že prejkosiaj n-tsnSno preiskovanje pot« nikov.
G^sipodafuko novica
Čebelarski shed v Tinjah se vrši v nedeljo, dne
1. junija ob 3. uri po?oldve v šoli. Ofeenem se ustanovi čebelarska j odrnžnica, za tamkajšnji okoliš. Po zborovimiu siedi praktično razkazovanje pri čebelnjaku Fr, ASko. Na shodu govori čebelarski
potovalni učitelj Jurančič
Čebelarski tečaj. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 11. in 12 junija t 1 dvodneven čebe iarski tečaj s sledečim sporedom : Življenje in oskrbovanje čebel, Sovražniki in bolezni čebH, Raji. Vzgoja matic. Čebelarske potrebščine. Tečaj se prične 11 ¡uniia ob 2., popoludne.
Knjigovodstveni tečaj. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 10, 11. m 12. juntja t. I. tridneven knjigo? ski tr čaj s sle i čim spored m Ponren knjigi vod?' a Invettar., početkom in korcem let?, tekoč« knjigovodstvo, račuti čistfga dohodka in na znanili za dohsidninski davek. Tečaj se pr čne dne 10 juniis ob 2 ^opoldne. Kior se želi udeležiti erBji, izmed teh tečajev, naj se priglasi do 3 ju Kija pri ravnateljstvo državne kmetijske šole na G po ti ftovsmesto. Revnejšim da ravnateljstvo brezplačno prenočišče na razpo ago.
Triletna žrebica lepe paame se naprodaj v Zla toličah pri Št J'nžu na Dravskem polju Več se iz e v gostilni Turek pri Št Janža na D? polju. Cena po d^gjvoru.
Modra galica došla. Kmetijska družba v Lub-. ijfttd je ceno zvišala od 6 K na 6 K 60 v, kar je bilo razglafieno tudi v družbinem glasilu »Kmeto valeč- v št 9. Vo*n{i etraški znašajo za 1 kg 15 vin. Val?d t<?ga i'? trebi doplačati vsaki kg še 65 v oni. k' so naroČi > gaiico se poživljajo, da od na ročii k v še pob-rejo povišek po 65 v od kg, in p t« m pošljejo s tem denarjem kakor tudi s potrdilom v prvotno vplačanem znesku po modro ga-lico. Prinesti je seboj vsaj dve vreči ali žaklia.
Brez potrdila o vplačanem znesku se galice ne dobi! — Okrajni zastop Msribor.
Demobilizacijski materijal. Komisija za razdelite? demobilizecijskega materiala je v četrtek, dne 22 t. m. razdelila več vagonov desk, želez nakita inčnic itd Na razpolago je Se ckoli 20 sadnih stiskalnic in večja mnežina sodov, streSne lepenke i» nekaj samotae opeke. Prigl&se sprejema okrajno glavarstvo v Haribcru.
Sekanje v gozdih, ki padejo pod agrarno reformo. V mnogih kraj h se ie zgodito in se Se dogaja, da ladje hodijo v goz<ie, ki padejo pod agrarno reformo in tamkaj jemljejo drva in celo sekajo. Deloma se to vrSi z zlobnim namen jm, del« ma 30 pa med njimi tudi taki, ki rea m sl jo, da imsjo sedaj pravico hoditi v večje gozde po lea, ker bodo ti gozdi razlaščeni Vskd tega m s tem vsakdo jav<- o svari, naj se ne spuiča v take korake, kajti s orwhodnimi odredbami ministrstva od 25. febr. 1919 št. 11 SI Nc»v je pač rečeao, da se večja gozdna posestva r&siaščajo in da se pedržavijo, aikjer pa ni rečeno da bi sa smeh ljudje aarai pravico iskati in bres dovoljeaja ae kati in drs-sriti. Če tudi je danes lastništvo *ele-p; sečnikov spremenjeno, veadar ostane samolastoo poseganje v g^zdevs tatvina, katera bi z vso strogostjo kaznovana. Vabijo se tudi kmeiorsdci sploh da. ssmi čuvajo, da ns zaidejo v graščinske gozd« tatovi, k»jti če pride do Uga, da pridejo gnsdi v javno debro, bo kaj malo gozda ostalo, ako ga bodo poprej Ifudjs izsekav&l» Kmetje, kateri potrebujejo kaj lesa za popravib v svojih poslopjih in v gospodarstvu splob, naj s« obrnejo na dotične oskrbnik® oziroma cadzor«ike ia pro sija z^ ks po zroerai ceni. Tatove pa naj se kot škodljivce javnih interesov ov&di
Osebna dohodnina — vprašanje na davčno 0-blast v Ptuju. Iz ptujske okolice se nam piše: Zadnji čas se toliko govori e previsoko odmerjenim osebno dohodninskim davkom. Gospod dr. Kukcvec brani pri tem jugoslovansko davčno u-pravo in napada našo stranko in naš list Mi pa vemo še kssj drugega. Pr«d dvema mesecema se je oglasil pri na« uradnik davčnega oblastva v Ptuja in je nagovarjal neketp posestnika, da mu nsj natanko poroča o gospodarstvu vseh posestnikov, koliko so pridelali vina, žita itd.; obljubil au je celo obresti od davka, ki ga bodo plačali posarcesni posestniki, Ali je to jugoslovansko? Ob?est: od davka ni dajala niti nam okrajna sovražna avstrijska davčna uprava! Ptujsko okrajno davčno oblast o pa vprašamo: Kdo je poslal do-tičrega uracin:ka na deželo? Kdo mu je dal sramotni ok?z, da naj st'ka 2a dohodki püsamezaih posestnikov? Ali morda finančni poverjenik? — Orngi resnica: Še le pr«d dobrim mt&cem so dobili župani ptujskega okraj« atr igi zauksz, d» morajo pročati o gospodarskih ra .merah svojik po sestnikov; če ne ustrežsjo ukaza se jim zapreti kszen. In strahopetni žapani so res povpraševali, koliko je pridelal ta vina, oni pšenice, koliko ima ta krav, oni svinj itd. Vprašamo zopet: Kdo mo -e županstvom kaj takega zankar*aii? Ali se je to storilo z vednostjo poverjeništva ra finance? Ali ja je davčna obli st postopna samovoljno? — In vse to se virSi v novi svobodni Jugoslaviji. Bolj naSa davčna uprava ni megia poniž&ti slovenskih župarov kakor z ukazom da naj bodo špiceini v domaČi občini Le taso naprej!
Plačevanje davkov petem čekovregt urada v Ljubljani Davki ge lahko sedaj zopet plačujejo potom pe štn h uradov, pri čemur se naj rabijo iz-kljfjčno položnice poštnega čekovnega urad« v Liabljaoi, ki se .dobijo pri davčn b uradih. Kmalu Kg bodo dobivale davčne vplaöilnxe tudi pri poštnih uradih samih.
Neprestana žetev. Na sveta je neprestana že tev. V jancarja žanjejo v Argentioiji, Čde, Avstraliji, Novi Zelandiji v februarju v Indiji, v marcu v Goraie >1 E*if;ta. V Mekaiki, na Kubt, v spodnjem Egiptu, Siriji, Perziji, Mali Aziji žanjejo v apri'u v naslednjem mesecu v severni Ameriki, v nek te b deifh južne A - erike, na Japoaskeni ia Kitajskem, V juniju v Italiji, juini Afriri in za-padnift delih Zeiinjeniia dfžav, v juliju v Pado-navju, severni Franciji, jožni Rusiji, Kanadi; v Nemčiji in Angliji žanjejo v avgujta, ena^o v Bel-gi i in Hiland ji. V septembru žanjejo v Radiji i a Skandinaviji, meseca oktobra v Pera, novembra v iužnt Afriki, v dacembra pa v juiai Avstraliji. Tako ni daeva, da bi srp ne pel. Le po ladni krivdi človštvo nima kruba.
Zlatonosne rude v Srbiji. 21atonosng rude se r ahajaj ' v >?biji v avačiaake n ia pažarev^kem eirožia a to mei ¡í"->'eiaico in Mijdanekam. Eaa koncesija je izdana za kopanje teh rud 1. 1901 neki rudarski dražbi na prostor 7500 ha. a draga dovoljenj« se je izdalo L 1902 v takozvaaem kraju »Blagojev kamen za prostor 410 ha. Poleg
tega ne nahajajo zlatonfsne rade v bližini mesta Rarea ob Donavi, Bele Palanke na področja se verne strani Kopaonika, Leli Zovarsa in obrežja Črne reke poleg Timcska.
Izvoz živil iz Jugoslavije. Naš trgovinski ni nister je dovolil izvoz sliv, Ceflpelj in starega kros pirja v neomejenih količinah.
Cene soli ia petroleja. Uprava državn h m® nopolov v Beogradu je določila za celo državo SHS sledeče cene, ki stopijo v veljavo s 1. ju m jem t. 1.: kuhinjska sol zdrobljena 126 kron za 100 kg, morska sel 112 K za 100 kg. industrij ska in živinska sol 61 K za 100 kg. Petrolej velja 878 K za 100 kg.
Prve letošnje črešnje so prodajali na ljubljanskem trgu že pretočeni teden.
Razlastitev veleposestva v Slavoniji se je je že pričela. V virovitiškem okraju so razdelili It» okrog 4600 oralov take zemlje med kmete.
Oddaja žveplove moke za zatiranje grozdne p'mobe. Slovenski kmtUjaki dražbi se je končno vendarle posrečilo kupiti v Trstu veliko množino najfinejše žveplove moke. To je žb tretja sklenjena kupčija, ki bo morda sedaj vendarle držala. Prodajalec je obljubil z odpcSiljatvijo taki j pričeti. Družba mora plačati kopljeno žveplo • moko v cekinih po 20 frankov, ki stanejo ž>o 140 K. Žreplova moka se bo oddajala vincgradnikom kilogram po 6 K samo v cehh vrečah po 50 iz skladišča v Ljublj&ni ter prosimo vinogradnik a, da jo po možnosti skapno naročajo potom dr g ž benih podružnic, zadrag, županstev itd. Denar za naročila je naprej pošiljati. Žveplo se odpori a na odgovornost naročnika. Doslej dcšla naročila se takoj zvrše, ko dojde blago v Ljubljane. Na.ro ¿itve na žveplo je brez odloga prijaviti, drugje drulba preostalo prav kmala naprej proda na Hr vatsko, v Slavonijo, v Banat, v Bačko in v Srbijo, ker ji nobena zalega ne sme preostati, kajti drago leto bo žveplova moka gotovo za polovico cenejša in v skladišču ležeča izgubi potrebno fi-nest za žveplanje trt. Naslov za naročila: Slovanska kmetiiska dražba v Mabljani.
Vojaška živina za kmet^ialce. Izdana je naredba vlade v Beograda na vsa vojaška poveljništva, ki razpolagajo z zadostnim Številom živine, naj jo dajo na razpolago našim kmetom v svrho otde lovanja polja Kmetje, ki so oddaljeni od vojaških poveljstev sad 10 kilometrov, morajo prinesti potrdilo oblasti da j m je pomoč potrebna in da so v stanu prehranjevati živino in vojaka ter plačati vladi 1 dinar dnevne odškodnine, s
Dopisi«
Kamnica pri Maribora. PreiSnji petek so nsšli tik tb breja potok» v bližini Vtdenikove gostiiae otrok« moškega spola, katerega je cezrana mati odložila, da se ga ali namilijo dobri ljudje, ali pa da ¿lata nirrje. O startih najdeačka se gov ri različno. Neka tukajšnja gcstilna je v zadnjem ¿asa pcstsia zbirališče mnogih tckajSnjih na jaha peceiSib nasprotnikov naše mlade države.
Sv. Peter pri Maribora. V časnikih je sti?o: Osepoice ao se pojavile 1 siačaj y N., S s'ačaji v Hrencl itd. Ti trije slačaji so za obitelj H ier nadvse žalostni — umrli 39 ji namreč mati in dva siDova. Bog nas obdaruj takih slučajev! — Dre 22 t m. smo pospremili na Goro k več te no počitka č. sestro M A kmtaro ZifoSnik bivšo prečisti jrico tukajšnjega samostana in gospcdmjo Msnetc F.ober. Č. e. Alkantara je trpela nad 7 neeicev. Is ko se je približalo njeno življenje k zatonu, zbolela je naglo blaga gospodinja M«rj ta F ober kakor bi se )i trudilo, da omrje isti dan ko is Aikanlara kajti b li sta si v življenja veliki prijateljici. Pcgreb č. sestre je vodil g stolni žap nik in dekan Fr»ic Moravče; sprevoda so seti e leži i poleg velike ntožce don «činov tudi ova franč^kma, č. sestre iz Maribora in sorodniki po kojie Boj? bodi nnihstljiv plačnik obema!
Sv. Lovrenc na Drav. polja. V nedeljo, dne 18. majntfca, je po večletnem mokapoinem bc ? barja 'zdihnila svojo muče-mSko dnso gospa M* 111 dr Šorn. vdova po bivšem tnkajSrjem ntduci telju Francu Soro, ki je larnko l*to ist t»ko 00 hodi bolezui on-rl v bolnišnici v Cradcu. To je le četrta žrtev v Š»movi roobni. Isireno Božtl.e bče kt Gizeli in snu Rudolfa, ki sta sedaj osUla sama. Bajno, vzoru o katoliško mater in riobr t n co pa (braninco v blagem spominu B>g ji bodi bog&t plačniki
Zlatoličje pr! Sv. Jahžu na Dr. polja. Na gest ji Kafi|au V< le lan se je pri licitaciji j»*«.jertft nabr !o za ktrofcke begunce, ki jih je nenško zvernsivo cro >alo v e» g a in pregnalo od doma 110 K B g pogrni d< rovalcem, navoporo:encema pa obilno sreče podeli !
Na Koroškem grmijo topovi«
Iz pcre&l, ki jfc dobivamo te dni iz Korolke posnamemo, da so se na Slovenskem KoroSkem razvneli zepet srditi boji. Cela črta od.Sobete do
TlillirliMf	mmk 11...... •"•"-¡¿sttsi | | w. ammm ^
j [Položaj na črti Sobota—Spilje—Radgona.
'¿ŽZ^ŽlCiSi^ZZSFT¿¿m*--•• j,» -t.'Z.' :	—. "m .	'» nv»'"!»'»1^ -■- ^■•i.iiatBii/ . i ■ ....... i n i ■ —
Železna Kaple je v ogsja. Spleta« se nam gotavija: j Bedite mirni, dogodki s» snČej« za
igodao. ^^m^^Mi^m	m

5,
M«d Nemci
vlada prepričanje, da bomo Ju goslcvam prodrli preko demsrkacijske črte. Bojijo se nas. ZaUgadtlj ee oberolujejo za odpor. Vs« ljadi na nevtralnem ozemlju so oborožili. Od ve rcdostcjL« «strani se nam je zatrdilo, da ni pi^v
nobene nevarnosti za Slov. gorice. Nsmci onstrA Mure so zidovoljai, da jih mi na aapademo. Stral na jih boli, da cmureSko mostiife nimajo veS V
svojih rokah.
Nemci kc«)o rairnsiti Št. Jan ž pri Dravogradu,
Slov. Gradec, 26. maja.
Sem begunec le od 6. t. m. Nisem dobil nobenega lista po pošti, ker sem dom zspaatii. pa malo kdaj sem mcgel priti v kraj, kjer bi bil li*t na razpolago, Šele cakai dni sem Slov. Gradcu. Tu sem zvedel, da Se o Št. Janžu m mate poročila. Jaz sem videl dne 21. maja ta kraj. V celi ¿up
oiji se vrže veaao hudi boji, najbolj je trpela "vas St Jani. Poškodovane so od graaat 4 h še, med njimi najbolj cssrkev in žipn;š8e, katero je bil» tadi docela oplenjeno. Sovražnik ob strelava ns-prenehotna Št. J&ai, baje ga hoče razrušiti za kaze a za poraz Nemcev na znanem šentjanžkem shodu. Prebivalci so vns zapustili
Podivjanost nemških vojakov na Koroškem.
Zavodnje pri Šoštanj», 25. maja.
Ljudstvo na Korrškem trpi strašno vsled su rovosti nemških vojakov. V Možici so pokradli vse pcHcde in obleke iz cerkve. H-tstije so razmetali
po tleh in jih poteptali. V okolici vasi Čeme so polomili vse križe in v svoji brezbožaosti cele streljali na božje in Marijine kipe. Oblečeni v maSne cbleke so brali na gnoju iz maSaih knjig. Ljadje so razburjeni do skrajnosti.
Ptuj. V nedeljo, dne 1. junija bo v Narod nem domu v Ptoja nstsnovni občni zborkonzam nt ga draštva za ftajs&i politični okraj Začetek je ob 10. ori predpoldse V oči^ied teiavnib, dan dasafiniib življenskih razmer in sploSnega izkori Sčanja samo na plačo navezanih stoja v, je priča kovati obilne adelelba. Posebno so vabljeni g duhovniki, učitelji, uradn ki in dragi nameščenci iz celega pol. okraja. Pravila so od 26 maja L t. naprej v Narodnem doma na ogled. — Priprav Ijalni od ^or
Sv. Uiban pri Ptoja. Na praznik Kristusovega vnebohoda se ko pri nas ustanovila Kmetijska podružnica; je pa tuli potrebna, da bo olja zveza med tO občinami obsežne lepnije.
Ločič pri Ptuja. Veličasten sprevod se je po mikal v nedeljo dne 18. maja iz naše vasi aa hrib k Sv. Urbanu; dekleta v beli obleki so neila svojo ljabo, v cvetu mladosti umrlo tovarilico Ma rijo Benko k večnemu počitka. Neusmiljena fcpaa ska bolezen jo je tako zgodaj in nenadoma iztr gala iz naSe srede. Bog jo je hotel imeti pri sebi; zato jo je vzel v letih nedolžnosti iz hrupa nevar nega sveta ia jo je presadil v droibo nedolfnih v nebesih. Bodi toraj srečna Micika. v hiSi Oie tovi in prosi tam za svoje potrte stariSe, za brata in sestro! Mi vsi ps, ki «m o te poznali ia ljubili, se zahvaljujemo v tvojem imenu h srca vsesr» mnogim od bliz^ in daleč, ki so te spremljali na tujem začejem potu v prvi vrsti trem dem*čim li. g'«podom in dragim pevcem, za vso ljubezen in tokžbo Vsem kličemo v tvojem imene: Bog plati in Marija! Tebe pa hočemo ohraniti v zve etem «pominn Na svidenje pri Očetu v nebesih!
Sv. Boferk v Slov. gor. L>tcs se bo pobož nest »Vecie molitve«, die 30 majoika obhajala v večjem obsega kot mirovna pebožnost; pridigo val bo č g misijonar iz DruSbe s». Vincencija
Trotkova v Slov. gor. Prejšnji teden smo spre mili k večnemu počiuu nad 80 let starega Fran četa Ornik Bil je vzorni gospodar ter na 40 let člao občinskega in obožoega *veta. Obdani so ga sedaj kot prevžitkarja iz hvaletnosti občanov voliti za častn*?* obč&n*. B >di ma žemljica labka!
Sv. Kiiž pri Ljutomeru. Kakor vsako leto, bode tudi it los S>a pročelja k M«jki Boeji Bi^trički Vodil jo bo salezja .ee iz Salez janskega zavoda v Veržeja. Dn? 4 junija t j v sredo bo 00 4 aH zjUfaj sv, maS» v cerk*i pri S' Križu ; po svet' maši se pomika prccrsja čez Cez»nje*re Ormot Vinico Ivaojci, črz goro Ivanjšico k Mariji Snežni na Hrvaškem Tukaj se bo prenočile. Drugi d»n, t j. v četrtek bo le toka) sv ma?» in pridiga nato se Lada) uje procesija. K M• )ki Božji pridemo 1 koli 10 ure N»z>i se gre v petek ob 10 ari 9 procesiji po isti poli in pride k Sv Križa okol 6 o»e v soboto zvečer. — Franc Bratina, studen;ni m ijstrr
Rogaška Slatina. Ustanovni obfni zbor Č tal nire za H'g»S»o S atino in okolico na prazn-k vDebobod» Got-podo-<eaa, t j v četrtek ob 16 uri popoldan (po star»m ob 4 ori popoldan) in sior v vrtni dvirani hotela »P £U« v RogiSki S at*ni
Od Sv. Križa tik Slatine nam pijejo: Dne 19 mai» te je S 11 on Saet i/ Nczbiš slovesno poročil z Jiitfo K>nejf»k Ob enem so niegovi »tarii
Andrej in Marija Štet praznovala zlato poroko. Na gostiji ae je nabralo za afriške misijone 103 K.
Bog *ivi!
Celje. Umrla sta bivši okrajni tajnik tukajšnjega okrajnega giavarstva Josip Kr&mimgsr ter hiini posestnik Jurij Scoberne. Bivši celjski žepan iti odvetnik dr pl. J-boraik je zapastii Celje in se preselil v Nemško Avstrijo.
Dobrna. Priredbe? »Bralnega društva« dne 25 majnika je dobro u i pela. V 4 so prvokrat na-stopili, godci, pevke in ig-alci. Tako odločno voljo ia služnost si obranimo naprej, potem bomo ta-predovali. Čisti dobiček se je izročil domači društveni godbi, da se čim preje poplača ves dolg. Začetok je bil dober, toda pri začetku nočemo oatsti Prireditev «e v nedeljo 1. juaja ponovt
Trbovlje. Dne 1. junija v nedaijo po prvi maftš se ustanovi v Trbovljah, v prostorih »Društvenega doma«, krajevna organizacija Slov. Kmečke Zve$6 za Supnij® Trbovlje. Govornik prida iz Ljubljana Pričakaj« se prav ebilne udeležbe.
Marbreg. Bivši lakaj Sni fiaančni rešpicent kateri je streljal na naše voiaie in orožnike ko prispela aamšia pat^olja v Mirbren in katerega potem uie'i in ga v Vahredn zaprli, jim je sreči Gčel č«z mejo. Za plačilo co ga Nemci takoj tii stavili ne^je na KoroSk*m Ta E je svojčas sk boval pri sv Lenartu, kjer je bil skoraj povss »•ovraiea. Bil je zagrizea aemčar, čeravno rojeft Slovenec in js on *akor tndi njegova žena, ved zabavljal č?e« Slo verne. Oh prevratu se je naeifr krst preie*il v navdašenega Sioveoca in je bil prvi fci si je pripel slov. kokardo. V veliko zadovoljstvo ** ga vi&je oblasti prestavila !n sicer v S2*rbrs^ k» nor bi spadal zaveden Siovsaec, ne pa takSuft propalica k«t omenjeni E Ia So sa čaaa njegovega pVejžicga stolbovatja so sa »aili možje ki so se zs zei xaaj in si er takšni, ki so se ži^ prej prištevali med loaroinj&ke Njegovi ž*aa se £e seveda nahaja as, prostem ia Se se hvali, <da je njen moS nastavljea v Nemški Av» sinji. Ali bi ne bila tacaj gioltaost pridojaib oblaati da se p emaženje omeaiaoegi zapleni, ženo in sini pa isiene ¿rez mejo v NernSio Avsrfjo, katero tak $ ljubi o. Pa saj pri nas se še b ¡do naSli lj' d je ki fe bodo izdtjalsko početje E zag^varjeli. Ojl«itl bodo še I ako dolgo čakale da si bo s?ojo imovino spravil čez mejo, kamor bo potem pobrigala tadl se ieaa, za zahvali da je Jagodavija tako ga-i»ntria in popustljiva da še niti iidajalcem ne skrivi la»a. — Oi druge stran se na n 3e oor ča o tem ¡enaka, da je lansko hotel b-žiti nek-> i ž kinio samo radi tega ker se h iz--.?.isa da je nem ii ceaar »Viljem butl«, kar je	• plinoma
pra«. In Se le po proi |i složc j«sg\ g o «podarja 8") ni t žba vložila. Pir mesecev pr»-i prevratom S? je lena » nie-n eaega E pravila, da bo »w nli-che b&ncie* sSo'^i Sla. T^iSu« gade reit Jog»«la-»ma Ia taksnih E 3? jemn»g>. Najei k zavedni JnRDsovaai a » srcu ssafcieti njeai sovražaikii Moogo, mnog) j«,šo oradnik-iv k prel pre»ratoai dioveusu nid znaU niso hoteli, a jedo danes jugoslovanski krob.
Slo78QGi širite ¿io?. Sojpjdifja!


¡tetm* imt,'- ^ • t AA. 4 j«-»- fi- a	•.