OSNUTEK ZAKONA JE TUDI V NAŠI OBČINI DOŽIVEL POLNO PODPORO DELOVNIH LJUDI
(Nadaljevanje s 1. strani)
ANALIZA DELAVČEVEGA POLOŽAJA V SAMOU-PRAVNIH              ODNOSIH
ZDRUŽENEGA DELAIN NE LE          RAZPRAVA          O
OSNUTKU ZAKONA
Razprava, ki je šla v širino kot ob osnutku nove ustave (delavci so spontano poimenovali osnu-tek zakona kot malo ustavo), za-jela vse delovne Ijudi in občane tako na delovnih mestih, kjer ustvarjajo dobrine, kot v KS, kjer jih trošijo, je povzdignila svojo kakovost tudi zato, ker ni bila vodena kot razprava o členih osnutka zakona, marveč predv-sem kot akcija za ocenjevanje in spreminjanje samoupravnih.ra-zmer — je v uvodnem govoru poudari! predsednik občinskega sindikalnega sveta inž. Edo Novak. Naštel je tudi več prime-rov, kjer razprave niso potekale zadovoljivo, pa tudi vzroke za to. V razpravah se je tudi tokrat odrazila izredna pestrost gospo-darstva v naši občini: 25.000 de-Iavcev se vključuje v 19 različnih področij gospodarstva in nego-spodarstva, nad 30 TOZD zdru-žuje svoje delo in sredstva z OZD v drugih občinah. Nadalje je nad 60 delovnih skupnosti, ka-terih delavci so samoupravno povezani z delavci v drugih obči-nah. V naši občini je le 11 večjih organizacij združenega dela, ki imajo v svojem sestavu TOZD, in 23 enovitnih delovnih organi-zacij. Ta raznolikost in razdrobl-jenost nedvomno ovira hitrejše razvijanje samoupravnih odno-sov, zato pogosto zasledimo za-prtost in ozke podjetniške težn-je, kar vse se odraža v slabih go-spodarskih rezultatih.
Predsednik občinskega sindi-kalnega sveta je ob tem opozoril, da se ob razpravah ne bi smeli omejevati na trenutne težave, ki so morda kratkoročnega ali pre-hodnega značaja. Za primer je navedel gradbeništvo, ki zapo-sluje nad 6.000 delavcev in tre-nutno občuti upadanje zaradi zmanjšanja gradenj — zlasti na ljubljanskem območju. Po drugi strani pa je predsednik omenil drugo močno dejavnost v občini — to je promet in zveze in še nekaj delovnih organizacij iz drugih področij združenega dela.
Delavci v železniškem gospo-darstvu so pokazali izredni inte-res za ureditev satnoupravnih ra-zmer znotraj železniškega go-spodarstva in v odnosu do druž-benih skupnosti kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Kritično so obravnavali izpad dohodka in kritje primanjkljaja. Zahtevajo boljše sistemske reši-tve in pričakujejo, da bo novi zakon prinesel ustrezne rešitve.
V delovni organizaciji Javna skladišča so ugotovili, da so sa-
moupravno dokaj dobro organi-zirani in da bo potrebno ob uvel-javljanju zakona samoupravne in splošne akte le dopolnjevati. V tej delovni organizaciji so raz-pravo tudi obogatili z ocenjevan-jem stanja in perspektivnim pro-gramom ob dobro zastavljeni kadrovski politiki.
V podjetju SAP ugotavljajo, da organizacija ni prilagojena novim intencijam zakona, zato bodo morali samoupravno orga-niziranost spremeniti oz. dopol-niti. Ta organizacija je tudi pred odločitvijo za združitev z de-lovno organizacijo Viator Ljubl-jana, kar bo nedvomno vplivalo na hitrejši razvoj in boljšo orga-niziranost promcta v Ljubljani. Pripombe so imeli na več določil osnutka zakona. zlasti gle"de iz-plačevanja dnevnic voznikom in glede razpolaganja z dohodkom, ki ga ustvarijo delovnc organiza-cije v izjemnih razmerah. Pred-lagajo, da bi dnevnice. ki so po-vezane s prometom. šc nadalje bremenile materialnc stroške in naj bi ustvarjeni dohodek v izje-mnih razmerah oslal za razširitev materialne baze delovni organi-zaciji.
Doka j nejasno bodočnost v re-šitvah, ki jih prinaša zakon. pa vidijo poslovna združenja. Tako so na primer v Avtoohnovi in Vektorju menili, da je v osnutku skopo obdelano področje, ki obravnava njihovo organizira-nost. Pričakujejo. da ho predlog zakonaprinescl več dopojnitev.
Tnterevropa irha v haši občini močno dclovno enoto. za katcro menimo, da ima vse možnosti. da se samoupravno organizira kot TOZD, vendar so ob razpravi na sedežu te delovne organizacije v Kopru sprejeli drugačno oceno.
Obrtna dejavnost zlasti v družbenem sektorju je premalo razvita in obstoječe organizacije ne dajejo širše perspektive. Te-žave so v pomanjkanju uslreznih strokovnih delavcev, slabi tehno-logiji in organizaciji dela. To vpliva na stagnacijo v tej panogi. Razprave z delavci niso dosegle zaželenega namena, ker niso bile dovolj skrbno izpeljane. Pone-kod so se le seznanili z osnutkom zakona in niso razmišljali o nje-govi vsebini. Zato tudi niso ocen-
jevali samoupravnih odnosov ter organiziranosti. Tako so na pri-mer iz organizacije Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova sporočili, da nimajo usposobljenih delav-cev za vodenje razprave o osnutku zakona o združenem delu.
V negospodarstvu, zlasti na področju svobodne menjave dela, kot npr. socialno skrbstvo, zdravstvo, šolstvo in otroško var-stvo. je bilo ob razpravah odprtih več problemcv, četudi zakon ne ureja nekaterih področij druž-bene samouprave. Tako so ugo-tavljali. da ni urejen sistem fi-nanciranja v okviru mestne jzo-braževalne skupnosti in da sa-moupravne intcresne skupnosti v občinah nimajo odločujočega vpliva na tcm področju. Posebno perečc so potrebe po investici-jah. katerih nc morejo pokrivati iz srcdstev po programu. Težave so tudi v pomanjkanju ustreznih strokovnih delavcev in v dejstvu, da jim ne morejo nuditi ustreznih dohodkov in stanovanj. Ni nakl-jučje, da smo se v Ljubl jani odlo-čili samoprispcvek podaljšati in da ga razširjamo še na področje zdravst\ a. Ob upnštevanju, da se je število prebivalcev v naši ob-čini močno povečalo in da se bo povečevalo tudi v naslednjih letih. jc ta odločitcv nujna.
Vzgojnovarstveni zavodi ugo-tavljajo cnako. kakršno je bilo stališee poliličnega aktiva pro-svetnih dclavcev v občini. Predv-sern da ju trcba odjarjiv ili tcžave s srečJshi." spbštovati samou-pravne sporazumc in racionalno trošiti razpoložljiva sredstva. Predlagajo tudi, da bi gledc na razdrobljenost tch zavodov in manjšc dclovne skupnosti zdru-žili strokovne službe v občini.
Tudi v delovni skupnosti VI. gimnazije ugotavljajo. da proces svobodne mcnjave dcla ni uspešno stekel in da so v spcci-fičnem položaju z republiško izobraževalno skupnostjo. Po-stavljajo vprašanje sveta šole in opozarjajo na vrsto drugih pro-biemov, ki jih osnutek zakona ne rešuje.
Podobne aktivnosti so se odvi-jale še v okviru drugih dejavno-sti. S tem pa pregled problemskih razprav še ni zaključen. Prepri-
SINDIKALNA DELEGACIJA IZ POBRATENEGA MESTA PE-SARO V UUBUANI
V Ljubljani je bila na obisku sindikalna delegacija vseh najmočnej-ših sindikatov iz pobratenega mesta Pesaro. Izmenjali so izkušnje s sin-dikalnimi aktivisti o položaju in o delovanju sindikalnih organizacij. ki delujejo v različnih družbenoekonomskih razmerah od naše samou-pravne socialistične ureditve.
Po programu so bili med drugim tudi gostje OS ZS Ljubljana Moste-Polje. Z razgovori so bili zelo zadovoljni in pnvedali. da jim bodo naše izkušnje koristile pri njihovem nadaljnjem delu.
Obisk sindikalne delegacije je le ena izmed zelo pestrih oblik medsc-bojnega sodelovanja pobratenih mest Pesaro in Ljubljana.
čani smo, da skoraj ni samou-pravnega oko!ja, kjer ob tej javni razpravi ne bi nastala spodbuda za spremembe in izboljšanjc. Marsikomu je postalo jasno, da želimo z zakonskimi opredeli-tvami doseči stabilnejše možno-sti gospodarjenja in bolj zao-strene kriterije za vrednotenje doseženih rezultatov. Osnutek zakona prinaša vrsto novosti, ki jih je samoupravna praksa že po-trdila, ko pa primerjamo te-meljnc samoupravne akte in de-jansko organiziranost. ugotovi-mo, da vsi navedeni akti nc ustrczajo zahtevam osnutka za-kona. hkrati pa tudi to. da bo treba marsikje spremeniti orga-nizacijo.
Ob razpravi jc bilo nakazanih več nalog. ki jih bomo izvajali pri izgradnji notranjih jn zunanjih odnosov. Pri uresničcvanju za-kona pa se bo treba spoprijeti še 7. vrsto težav. ki so prisotnc v go-spodarstvu in družbcnih dejav-nostih. Rezultati, dosežcni v do-sedanji javni razpravi, še niso v celoti vidni, nesporno pa je. da so dclovni Ijudje organizirano na-stopilj, nadaljevali z urejanjem samoupravnih odnosov in anali-zirali svoj samoupravni položaj. Delavci so skozi javno razpravo tudi spoznali, da se morajo širšc in enotneje organizirati, zlasti pa se morajo spoznavati z družbe-nopolitično vsebino.
V celoti vzeto so rezultati do-scdanjc akcije trden temelj /a našo nadaljnjo skupno aktivnost pri urcsničevanju ustavne vse-hinc samoupravijania po določi-lih zakona o združenem delu.
TO NI ZAKLJUČEK NEČE-SA, KI ŽE SAVIO PO SEBI DAJE ALI ZAGOTAVLJA REZULTATE
Na problcmski konferenci so dclegati v razpravi opozorili še na nckaterc probleme, ki vporo-čilu niso bili dovnlj ali posebej poudarjcni. Predvsem pa so ugo-tavljali nujnost po vztrajncm na-daljcvanju razprav ter po uresni-čcvanju med razpravami spreje-tih sklcpov.
»Zakon o združenem delu jc le člen v urcsničevanju nove usta-ve, v njeni konkretizaciji, zato z razpravami o osnutku nismo ni-česar začeli in ne končali. To je le proces v družbeni preobrazbi. v spreminjunju družbenoekonom-skih odnosov. ki ne pomeni ure-sničevanje ustavne vsebine sa-moupravljanja lc v delcnnih ur-ganizacijah in med njimi. temveč v odnosih dclovnih organizacij do celotnc družbe kot v cclotni družbi sami. In to ne le danes ali od včeraj naprej, ampak neneh-no!« je podčrtal razpravo sekre-tar občinske konference ZK Franc Rejc in ponovno pozval vse subjektivne sile v nadaljnjo aktivnost spreminjanja odnosov — tudi dohodkovnih, predvsem pa odnosov med Ijudmi.