KONCERTNI GLASNIK ŠT. 6	SEZONA	1936/37
KLAVIRSKI KONCERT
VIKTORIJE ŠVIHLIKOVE
*
V petek 27. novembra 1936 Mala filharmonična dvorana Začetek točno ob 20. uri
unum I.
SPORED:
Bach-Busoni: Chaconne Novak:	Sonata	eroica
* *
Chopin:	Rondo es - dur
Nokturno des-dur Pet etud Debussy:	Estampes
Liszt - Verdi:	Rigoletto - parafraza
Klavir tvrdke Seiler
Viktorija Švihlfkova
Se na pol otrok, brez mrterijelnih sredstev, navezana le na bolehnega očeta, je prišla Viktorija Švihlfko-a v Prago delat izpit za vstop v mojstrsko šolo. S svojim samozavestnim nastopom in neobičajnim posluhom je vzbudila zanimanje mojst::a pedagoga — prof. V. Kurza. Sprejel jo je v svoj razred in ji postal ne le glasbeni, temveč tudi duševni oče, ko je kmalu zatem osirotela.
Njena nadarjenost se je kmalu izkazala. Še kot gojenka mojstrske šole je navdušila občinstvo s svojo čisto in smiselno igro, loteča se najtežjih skladb. Njen prvi veliki uspeh je bil samostojni koncert v Teplitz-Schönau-u že leta 1953, kateremu so sledili drugi v Pragi (samostojni večer spomladi leta 19^5 in nastop s Češko Filharmonijo januarja 1936. leta) in drugod. Sedaj se vrača iz Sofije, kjer je pod vodstvom češkega dirigenta O. Jeremiaša igrala s tamkajšnjo Filharmonijo.
Prva točka sporeda tvori Chaconna v d-molu J. S. Bacha (1685 — 1750)-Gotična monumentalnost njegovih velikih del tvori višek zgodnje klasike. Globoka resnost in plemenitost, še bolj pa duhovna veličina, ogibajoča se plitve čustvenosti ga približa in stavlja za vzgled prav današnji dobi. Njegovo Cha-conno v d-molu, pisano za violino - solo je predelal za klavir.
F. Busoni (1866—1924), občudovani pianist pa tudi komponist in dirigent italijansko-nemške krvi. Kot izboren poznavalec in izdajatelj Bachovih del se je lotil predvsem orgelskih, pa tudi drugih njegovih skladb in jih na idealen način prilagodil klavirju in njegovemu zvoku.
Sonata eroica op. 24 češkega skladatelja Vit. Novaka (rojen 1870) učinkuje predvsem s svojo oblikovno dovršenostjo. Iskreni ton njegovih manjših kompozicij se tu umakne široki in mogočni patetiki. Prvi del »Allegro patetico« je modificirana sonatna oblika, v drugem, ki prične kot »Andante mesto« skladatelj uvaja dva narodna motiva, ki jima nato v podaljšku »Allegro energico« pridruži še tretji in jih liki divjemu plesu razpleta in obdeluje.
Rondo es-dur Fr. Chopina (1810—1849) je eno izmed redkeje izvajanih del poznanega poljskega skladatelja, ki spada med tehnično najtežje. Po kratki in-trodukciji šele nastopi z razposajeno temo pravi Rondo.
Tem mehkejši je Nokturno des-dur, poln tople lirike.
Etude op. 10 in 25 so pravi biseri klavirske literature, nenadkriljive predvsem po svoji poetični vsebini, kar jih usposablja za koncertne odre.
Francoz CI. Debussy (1862 — 1918) je zastopan s komadi Estampes iz I. 1903., ki obsegajo:
Pagodes,
La soiree dans Grenade,
Jardin sous la pluie, in spadajo v skladateljevo zrelo dobo. Barvitost zvoka in glasbeno slikanje v njih sta edinstveni.
Zaključek koncerta tvori Verdi - Lisztova: Rigoletto parafraza, v kateri prihaja tehnično virtuozna plat izvajalca še prav posebno do veljave.
Dasi je spored stilno neenoten, vendar vsebuje tehtna in zanimiva dela raznih avtorjev, narodov in dob, vredna primerjave.	P■	Š.
Prihodnji koncert bo v petek, dne 4. decembra ob 20. uri v Mali filharmonični dvorani. Nastopi flavtist Raul Ermeler in pianistka Marija Ermelerjeva.
Izdaja Glasbena Matica v Ljubljani. — Odgovarja Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.