900 partizanskih učiteljev
Sredi starih šolskih krcik, učil, učbenikov in dokumentov smo zmotili Bežigrajčanko SLAVICO PAVLIČ, ravnateljico ! Slovenskega šolskega muzeja. V muzeju, ki bo prihodnje leto praznoval svojo petinosemde-setletnico, pripravljajo prav te dni razstavo o tem, kako sta bila opredeljena vzgoja in izo-braževanje v kongresnih doku-mentih slovenskih komunistov od legendarnih Čebin, leta 1937, do letošnjega devetega kongresa Zveze komunistov Slovenije.
»Skozi vse to obdobje smo zabeležili velik napredek v našem šolstvu,« je začela zagreto ravnateljica. »Ves čas - od prve reforme osnovnega šolstva leta 1958, preko druge šolske reforme, ki je verificirala predvsem gimnazije, do te izpred dveh let z uvajanjem usmerjenega izobraževanja, pa se vleče kot rdeča nit velik pomen, ki ga komunisti vseskozi pripisujejo vzgoji in izobraževanju.«
Svoje skrbno in natančno dolgoletno znanstveno delo je lani strnila skupaj s sodelavcem Viktorjem Smoletom v ob-sežni knjigi Partizansko šolstvo na Slovenskem, za katero sta oba avtorja ob letošnjem dnevu borca prejela nagrado »4. julij«, ki jo podeljuje Svet sklada zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije za izjemne dosežke pri ohranjanju revolucionar-nih tradicij. Slavica Pavlič je v knjigi preučila partizansko osnovno šolstvo na Slovenskem, Viktor Smole pa se je posve-til srednjim šolam.
Med vojno so osnovne šole na Slovenskem nastajale skupaj z osvobojenim ozemljem in na njem Če so se morali partizani umakniti, so morale tudi osnovne šole prenehati z delom ali pa so delale v ilegali. Kar 900 partizanskih učiteljev je učilo v Novem mestu, na Notranjskem, Beli krajini, na Primorskem -po letu 1943 in na Štajerskem, Gorenjskem ter v Zasavju. Na ozemlju pod nemško okupacijo je bilo partizanskim šolam sicer težje kot drugod, a brez požrtvovalnosti Ijudi nikjer ne bi šlo. Partizani so ustanavljali šole čim bliže vasem in Ijudem. tako da otroci niso hodili predaleč. Po podatkih slovenskega narodnoosvobodilnega sveta iz oktobra leta 1944 je bilo v Beli krajini med vojno preko 70 šol, pred vojno pa jih je bilo pol manj. Vse partizanske šole so imele točno izdelan učni načrt. katerega osnovni namen je bil predvsem ohraniti slovenski jezik, še posebej na področjih pod tujim okupatorjem. Na koncu šolskega leta pa so dobili otroci tudi spričevala.
Tudi Slavica Pavlič je. kot pravi sama, otrok vojne. Očeta železničarja so iz Vipave premestili v Zemun. vojna pa jih je doletela v Subotici, od koder so vse slovenske družine spet izgnali v Slovenijo. Najlepši spomini spremljajo Slavico Pavlič skozi življenje na leta učiteljevanja, ki jih je kot profesorica zgodovine preživela v Idriji.                ^ pETROVČ)č
IVAN ŠUČUR