POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Nedeljske volitve so potrdile skupno željo naših ljudi Visoka udeležba po vsej državi Volivci Jugoslavije so preteklo nedeljo četrtič v svobodni domovini izvolili predstavnike svojih najvišjih predstavniških organov. Kot pri vseh prejšnjih volitvah je tudi tokrat ogromna večina volivcev že v zgodnjih jutranjih urah prišla na volišča in glasovala za svoje predstavnike. Mladi volivci, ki so letos prvič volili, SO' bili med prvimi na volišču. Marsikje so se cele vasi ali družbene organizacije dogovorile in prišle na volišče z zastavo ali godbo. Že prva poročila o udeležbi na nedeljskih volitvah so bila ugodna. Posamezna volišča, občine in okraji so tekmovali med seboj, kje bodo prej zaključili volitve. Mars kje so snežni zameti in poplave otežkočile volivcem prihod na volišča, vendar so kljub temu prišli, čeprav so se tudi po več ur morali prebiiati skozi snežne zamete. V Bosni, nat Kosmetu, v Črni gori, Hrvatski in po več krajih Slovenile so ljudje morali najprej očistiti ceste, da so lahko prišli do volišč. V Srbiji je pri vasi Lipovica odnesla Jablanica mosi. Ljud-je so zapeljali v reko kmečke vozove in tako napravili zasilni most Drugod so prišli volivci navolišča na konjih, tam pa, kjer so bile poplave, so se pripeljali s čolni. Tudi naši naivišji državni voditelji so volili rano dopoldne. Predsednik Tito je volil s soprogo Jovanko ob 10. uri, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj pa je prišel na volišče ob enajstih. V SLOVENIJI JE GLASOVALO 973.504 ALI 93,8 % VOLIVCEV Po Dodatkih republiške volilne komisije glasovalo v LR Sloveniji na nedeljskih) volitvah v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS 93,8 % vpisanih volivcev. Od skupno 1.037.433 vpisanih volivcev so v nedelljo glasovali 973.504 volivci. Neve-, ljavnih glasovnic je bilo 62.512 ali 6,4 %. Odgovori sekretarja Izvršnega komiteja ZKJ E. Kardelja Predloženi program ZKJ sodi med najpomembnejše dokumente o razvoju jugoslovanskega komunističnega in delavskega gibanja SEKRETAR IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKJ EDVARD KARDELJ JE ODGOVARJAL GLAVNEMU UREDNIKU BEOGRAJSKEGA RADIA SLOBODANU BOSILJC.CU NA VPRAŠANJA O BLIŽNJEM VIL KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE. DEJAL JE, DA SPADA PREDLAGANI PROGRAM ZKJ VSEKAKOR MED NAJPOMEMBNEJSE PROGRAMSKE DOKUMENTE V RAZVOJU JUGOSLOVANSKEGA KOMUNISTIČNEGA GIBANJA. PROGRAM JE NAMREČ PREDVSEM DOLOČENA GENERALIZACIJA OZIROMA SISTEMATIZACIJA NASE SOCIALISTIČNE PRAKSE KAKOR TUDI PRAKSE DRUGIH DRŽAV. Komisija za izdelavo načrta programa je skušala došeči, da bi se program ne zadrževal nre-več na osnovnih postavkah znanstvenega socializma, ki so jih postavili Marks, Enges in Lenin. V svojlem bistvu je ves program usmerjen k sedanjosti, sedanjim problemom borbe za socializem in socialistično izgradnjo. Glede na marksistično analizo sedanjosti se postavljajo tudi naloge in cilji za nadaljnjo akcijo ZKJ in vseh so-cialistnih sil naše države. Ker je ZKI vodilna politična sila v socialistični državi, je zato tudi razumliiva, da se program bavi predvsem z vprašanji same izgradnje socializma v naši državi, kakor tudi s splošnimi vprašanji- notranjih protislovij socialističnega gibanja, s perečimi vprašanji prehodne dobe lin notranjimi gibalnimi silami socialističnega napredka sploh. Razen tega vsebuje program tudi stališče in smer akcije ZKJ na področju mednarodnih odnosov, kakor tudi na področju mednarodnega delavskega gibanja, namreč v vprašanjih sodelovanja socialistični! in progresivnih sil sploh ter v drugih podobnih vprašanj h sodobnega družbenega razvoja. Vse to da.ie programu pretežen značaj ideološkega dokumenta, čigar prvi cilj je, da ZKJ sistemitizira in teoretično obdela bogate izkušnje našega in mednarodnega socializma v zadnjem času in s tem okrepi ideološko podlago in enotnost jugoslovanskih komunistov ter vseh socialističnih sil Jugoslavije v njihovi vsakdanji politični in druž-beno-gosrodnrski akciji v sodobnih, znatno izpremenjenih pogojih. • O dosedanjih konferencah in izvolitvi delcga ov za bližnji kongres je Edvard Kardelj dejal, da je bil na vsakih 650 članov ZKI izvoljen po cn delegat. Po številčnem stanju orgnizacij ZKJ je bilo na dan 1. januarja 1953 izvoljenih okoli 1680 delegatov. Pomembna novost v volitvah delegatov za VII. koagres je v tem. da so bili tokrat izvoljeni na konferencah občinskih in podietni-Šk h organizacij ZKJ z razl ko od , prejšnje prakse, da so delegate volili na okrajnih konferencah Vse občinske in podjetniške organizacije, ki so imele nad 550 članov, so volile (Nadaljevanje na 2. strani) Podatki nedeljskih volitev so nedvoumno potrdili skupno željo naših ljudi po splošnem napredku Jugoslavije. utrditvi njene gospodarske in politične moči ter po utrditvi miru v svetu. Potrditev zavesti upravljalcev IZJAVA VIDE TOMŠIČ O VOLITVAH V SLOVENIJI Podpredsednica glavnega cd-hora SZDL Slovenije Vida Tomšič je dala naslednjo izjavo o nedeljskih volitvah v Sloveniji: Poslopje Zvezne ljudske skupščine v Beogradu Rečemo lahko, da so se vo-litve za splošni zbor zvezne in republiške ljudske skupščine spremenile v eno najveličast- Marija Vild in Viktor Pintarič nova liudsKa poslanca v Pomurju v rep. zboru proizvaialcev (industrijske skupine) V torek so se zbrali v Soboti odborniki zborov proizvajalcev z obeh bregov Mure z namenom, da izvolijo dva nova poslanca, ki bosta zastopala industrijo v Pomurju v republiškem zboru proizvajalcev. Izvoljena sta bila tov. Marija Viildova, nameščenka iz Murske Sobote, in Viktor Pintarič, upravnik opekarne v Ljutomeru. Razpravljali so tudi o voliitvah DS in o vlogi zborov proizvaialcev, o čemer je podal kritično poročilo tov. Va-nek bit tar. Manifestacija politične zrelosti pomurskega ljudstva 94 ODSTOTKOV NA NEDELJSKIH VOLITVAH Izvoljena zvezna poslanca: Janez Hribar in Ivan Kreft Po podatkih, ki smo jih dobili z naših volišč, je bilo v Pomurju vpisanih v volilne imenike 84.405 volivcev. Na nedeljskih volitvah poslancev Zvezne in Republiške ljudske skupščine je v vsem okraju glasovalo 79.540 ali 94 odstotkov vpisanih volivcev. Kandidat za zveznega poslanca Janez Hribar ie dobil v svojem volilnem okraju (Prekmurje brez beltinske občine) skupno 45.569 glasov. V tem volilnem okraju je glasovalo 94,42 odst. vpisanih volivcev. V dragem volilnem okraju za zveznega poslanca (desni breg Mure z beltinsko občino) so volivci oddali za prvega in drugega kandidata — Ivan Kreft, Tone Truden — skupno 28 595 glasov. Glasovalo je 93,45 odst. vpisanih volivcev. Prvi kanddat Ivan Kreft je dobil 19.095, drugi kandidat Tono Truden 9.300 glsaov. V volilnem okraju M. Sobota je za oba poslanska kandidata za republiški zbor — Franc Rogi, Karel Lutar —1 glasovalo 8758 volivcev. Volilna udeležba znaša 96 48 odstotkov vpisanih volivcev. Prvi kandidat je dobil 2383, drugi kandidat 5875 glasov. V drugem' volilnem okraju M. Sobota (Goričko) je znašala volana ude'ežba r6 odst. vpisanih volivcev, za kandidata Borisa Kocjančiča je bilo oddanih 5137 glasov. V volilnem okraju Cankova — Grad ie kandidiral Rudi Čačinovič. Dobil je 8S£6 glasov ob volilni udeležbi 94,76 odst. vpisanih volivcev. V volilnem okraju Petrovci-Šalovci je za prvega kandidata, Kolomano Korpiča glasovalo 4321. za drugega kandidata Janeza Kerčmarja 748 volivcev; volilna udeležba 94,76, odst. vpisanih volivcev. V volilnem okram Martianci je volilo 9807 odst. vpisanih volivcev in kandidat Franc Šebjanič je dobil 6048 glasov. V prvem volilnem okraju Lendava (madžarska narodna manjšina) je dobil prvi kandidat Štefan Gyoffi 3784 glasov, drugi kandidat Sabo inž. Jože 2521 glasov. Glasovalo je 92,72 odst. vpisanih volivcev. V drugem volilnem okraju Lendava sta kandidirala Milan Frančeškin in Mircs’av Naglič. Glasovalo ie 87,75 odst. vpisanih volivcev. Prvi kandidat je dobil 3042, dragi kandidat 2822 glasov. V volilnem okraju Ljutomer je volilo prvega kandidata Aleksandra Pirherja 4704 volivcev, za dragega kandidata Janka Korena je bilo oddanih 4009 glasov. V tem okraju je znašala volilna udeležba 93.85 odst. vpisanih volivcev. V volilnem okraju Videm oh Ščavnici so zabeležili 95.17-odst. volilno udeležbo. za kandidata loška Slaviča ie glasovalo 3187 volivcev. V volilnem okraju Gornja Radgona je dobil prvi kandidat Mariia Levar 5489, drugi kandidat Milkovič inž. Milena 3117 glasov. Volilna udeležba 97,35 odst. vpisanih volivcev. V volilnem okraju Beltinci je kandidiral Ivan Horvat; zanj je oddalo svoje glasove 7314 volivcev ob vohlni udeležbi 88,56 odst. vpisanih volivcev. Zelo zadovoljiva udeležba vohvcev te bila uri gVsuvan iu za zvezne poslance; prvi prekmurski volilni okraj, drugi prleški. Volilni ekraji za republiške pos’unce so se po udeležbi volivcev pri glasovaniu razvrstili takole: Martjanci, Gornja Radgona. Murska Sobota I, Murska Sobota II, Videm ob Ščavnici, Cankova — Grad in Petrovci-Šalovci, Ljutomer, Lendava I, Beltinci in Lendava II. V zveznem zboru Zvezne liudske skupščine bosta potemtakem zastopala volivce Pomurja Janez Hribar in Ivan Kreft, za poslance republiškega zbora Ljudsko skupščine LRS pa su bili izvoljeni: Karel Lutar, Boris Kocjančič. Rudi Cačinosič, Koloman Korpič. Franc Šebjanič, Štefn Gydffi, Milan Frančeškin. Ahksander Pir-her, Joško Slavič, Marija Levar in Ivan Horvat. Povečanje skupnega standarda -merilo za blaginjo posameznika Tov. Vida Tomšičeva je uvodoma poudarila, da bo na volitvah okrog 11 milijonov državljanov Jugoslavije stopilo na volišča in opravilo svojo državljansko dolžnost. Ko volimo na- še najvišje organe — je dejala tov. Tomšičeva — moramo pregledati celotno politiko Jugo-slavije in Slovenije in se v tem okviru odločiti o svoji volilni udeležbi. Nemogoče je biti državljan Jugoslavije in gledati volitve za najvišje jugoslovenske in slovenske organe samo s stališča ene občine, kraja, vasi in podjetja, ker gre pri teh volitvah za velike skupne probleme. V politični kampanji ob seda-njih volitvah — je nadaljevala tov. Tomšičeva — imamo raz-meroma lahko stališče. Naša sedanja volilna kampanja se njiva v takem ozračju, da ni človeka v Jugoslaviji in tujini ki ne bi videl in priznal dejstva, da se Jugoslavija ni sama dvignila iz svoje zaostalosti in ohranila obenem neodvisnost nap ram obema blokoma, temveč da je uspela svojim državljanom v konkretnih dejanih dokazati dejansko pot za izboljšanje standarda. Ko je govorila o ogromnih povojnili uspehih Jugoslavije, je tov. Tomšičeva poudarila, da smo leta 1959 proizvajali v Jugoslaviji 1173 milijonov kW, lani pa 6150 milijonov kw ali petkrat več. Prav tako je Jugoslavija v teh letih več kot za trikrat povedala industrijsko proizvodnjo, kar ni uspelo nobeni drugi državi. V te uspehe smo vložili po besedah tov. Vide ogromno truda ter v hitrici gradtve prehiteli druge države. Na te uspehe je vplival elan, ki ga je delovnim ljudem Jugoslavije vlivalo dejstvo, da so sam gospodarji na svoji zemlji. Razvili smo družbene odnose in organe upravljanja do take mere. da smo glede položaja državljana v naši skup-nosti, delavca in nameščenca v podjetju. kmeta v zadrugi in glede odnosa do ljudi na prvem mestu v svetu. Govoreč o kritiki je dejala, da moramo gojiti in poslušati kritiko, ki se nanaša na napake ter je usmerjena na odpra- vo napak v odnosu na socializem. Vedeti pa moram — ie dejala — da se za kritiko včasih skrivajo bivši kapitalisti in veleposestnik, katerim je socializem onemogoči izkoriščanje. Jasno je, da hočemo absu-lutno razdvojiti tiste ki ingoti socializmu, za izkoriščanje človeka in za povratek starega, od testih. ki pošteno mislijo in kritizirajo. V zvezi s pismom Izvršenega komiteja CK ZKJ je tov. Vida poudarila, da smo dovolj močni, da pred vsem svetom razgrnemo svoje slabosti, ki so malenkosten naprem doseženim uspehom Ni države na svetu, kjer bi lahko delavci kot v Ju-goslaviji upravljali s tovarno, neposredno vplivcali na proiz-vodnjo in na delitev sredstev. Res je — je nadaljevala tov. (Nadaljevanje na 2, strani) V Gornji Radgoni je bilo 29. marca predvolilno zborovanje, katerega so se udeležit« predsednica glavnega odbora Socialistične zveze Slovenile VIDA TOMŠIČEVA, poslanski kan-dd-ti IVAN KREFT. TONE TRUDEN IN MARIJA LEVAR-_ JEVA, predsednik Okrajnega odbora Sociastične zveze M. Sobota FRANC ROGL, predsednik občine Radgona BRANKO ZADRAVEC in številni prebivalci radgonske občine, ki so napolnili kinodvorano. Potemtakem zdaj ni človeka v Jugoslaviji, ki bi lahko rekel, da ne nosi soodgovornosti za stanje stvari v deželi. Odgovornost nosimo prav vsi rd Zvezne skupščine in Zveznega izvršnega sveta, prek občinskega odbornika in člana delavskega sveta pa do državljana, ki na sestanku volivcev lahko odloča o posameznih stvareh in vrši kontrolo nad delom družbenih organov v komuni in tovarni. Vsakdo nosi del odgovornosti. del zaslu za in del krivde za neuspehe. Pri nas ni vladajočih in vladanih, kajti vsi so v položaju, da lahko odločajo, če to žele in hočejo. V tem je pravzaprav ena bistvenih značilnosti socialistične demokratiie. Borba mnenj in svoboda kritike se vselej povezuje s polno odgovornostjo s polnim prevzemanjem odgovornosti za skupne družbene interese. Zato pa tudi naša praksa že izločuje in bo vse boli izločeval iz naše sredine razne vrste egoistov, ki vidijo samo sebe, zllorabljajo jo pa družbeno skupnost, prav tako kot demagoge, puhloglave frazerje in neodgovorne kritika-stre. ki niso sposobni ali pa nočejo videti, v čem je interes delovnega človeka. EDVARD KARDELJ Naš zunanjepolitični pregled Položaj na arabskem polotoku Po pisanju kairskega časopisa "Al Abram" je Združena arabska republika uradno protestirala pri vladi Saudove Arabije zaradi postavitve izhodne straže okrog veleposlaništva ZAR v Riadu. V protestu je rečeno, da je taka straža nepotrebna, ker so čustva ljudstva Saudove Arabije do Egipta dobro znana. Iz Damaska se je izvedelo, da bodo te dni objavili obtožnico o zaroti kralja Saudove Arabije proti predsedniku Naserju. Preiskovalni organi so zaslišali kot pričo polkovnika Saraja, ki so ga zarotniki poskušali uporabiti pri zaroti. Nemški apetiti Zabodnonemška vlada je zaprosila, da se spremenijo oni členi pariških sporazumov iz leta 1934, na temelju katerih ji je prepovedano proizvajati nekatere vrste orožja. Vedeti je, da gre za željo Zahodne Nemčije, ki bi rada izdelovala razne vrste protitankovskih orpžja To zahtevo so sporočili generalu Noratadu ter jo bodo obravnavali na prihodnjem sestanku Atlantskega pakta v Londonu. Laburistična stranka je takoj izrazila' svojo zaskrbljenost za-radi namer, da se zahodno-nemška armada oboroži z jedrskim orožjem, kakor tudi zaradi njenih žalitev, da bi ji dovolili proizvodnjo dirigiranih izstrelkov. Tudi poljska javnost je izrazila vznemirjenje zaradi oborožitve Zahodne Nemčije. Vsi politični krogi v Evropi se strinjajo, da bo taka oborožitev zahodnonemške armade samo poslabšala mednarodni položaj v tem predelu sveta. HAMMSRSKJOELDOVO POTOVANJE Ljudje se danes že vedno bolj zavedajo, da lahko potovanja posameznih vidnih državnikov mnogo prispevajo k reševanju zapletenih mednarodnih probemov ter utriuje-jo prijateljstvo med narodi. V pristnih stikih državnikov se da marsikaj koristnem in hitreje rešiti, kot po običajni diplomatski poti. Zato svetovno javno mnenie z zanimanjem spremlja potovanje generalnega tajnika OZN Daga Hanamarskjoelda v Sovjetsko zvezo. Pred odhodom iz New Yor-kn je generalni tainlk OZN poudaril, da niso njegovi razgovori v Sovjetski zvezi nobena skrivnost. S sovjetskimi državniki se bo v glavnem raztovarjal o razoroživenih vprašanjih, ki danes zanimajo celotno javno mnenje. Znano je, da je razorožtvena komisija Organizacije Združenih narodov končala svoje delo. z neuspehom, ker je Sovjetska zveza odklonila sleherno sodelovanje v komisiji. KOMENTAR TUNIŠKO —FRANCOSKI ODNOSI Francija je leta 1956 pri-znala Tunisu pravico do neodvisnosti. Odnosi med obema državama so bili le kratek čas normalni ter so se zadnje času prav posebej po bombardiranju Saki jela zaostrili do take mere, da se je pojavila resna grožnja za mir v lem delu sveta. Kljub poskusom britanskega in ameriškega posredovalca je položaj še vedno resen in nerazčiščen. Fran- cozi se upirajo, da bi mladi državi priznali pravico do njene popolne neodvisnosti. Prav tako nočejo umakniti svojih čet s tuniškega ozemlja. Zanimivo je, da v Tunisu letos niso praznovali obletnico svoje neodvisnosti. Minili sla namreč že dve leti, odkar so ji Francozi priznali neodvisnost. Predsednik Burgiba je v zvezi s tem odloženim praznovanjem izjavil, da še ni popolnoma jasno, ali je Tunis svoboden ali bo moral nadaljevati borbo. Zato tudi letos ne bodo praznovali, ker morajo rešiti vrsto perečih pro- blemov. Vedno boli je jasno, da Tunis in Maroko ne moreta računati na popolno neodvisnost in soobodo, dokler si sosedna Alžirija ne bo priborila svoje svobode. V Tunisu doslej še niso mogli uresničiti tistega člena ustave, ki govori o tem. da je Tunis svobodna, neodvisna in suverena država. Ta člen ustave je zaradi vedno večjega pritiska kolonizatorjev le na papirjev. Francozi so storili ose, da bi še riadaiie lahko rovarili n severni Afriki in si okreviH svoje zrahljane poziocije. Njihovi vojaški strategi ne morejo ali nočejo razumeti, da je kolonializmu povsod o svetu odklenkalo. Ničeva in nerazumljiva so njihova tolmačenja, da bi z umikom njihovih čel s področja Tunisa trpela francoska vojaška čast. To scoio čast so letos poteptali že z vrsto raznih ukrepov in nasilnih deanj. ki po spoji brutalnosti in načinu izvedbe presegajo vse meje dostojanstva. V Tunisu letos niso pro-slavljali svojega nacionalnega praznika zaradi navzočnosti francoskih čet o deželi in njihovega nasilnega nme'anania v notranje zadeve suverene države. Kljub vsem nasilnim ukrevom Francozi ne bodo uspeli zavreti gibanja, ki je zajelo vse afriške države države in vzvalovilo prebivalstvo tega področja. Afriški narodi so na poli združevanja ter so nri-pravljeni enotnost uresničiti brez sodelovanja Francije ali celo proti njej. ZA ENOTNOST SLOVENCEV Vodstvo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ie na svojem nedavnem sestanku v Celovcu obravnavalo rezultate občinskih volitev na Koroškem in izrazilo željo, da bi se okrepila Enotnost vseh Korošklt Slovencev v prizadevanju, da se končno uresničijo odredbe 7. člena državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne Avstrije,, s katermi so zajamčene pravice jugoslovanske manjšine. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem se zavzema za sodelovanje in enotno akcijo obeli osrednjih slovenskih organba-cij za uresničenje narodnostnih pravic. O tem prob'emu je govoril tudi predsednik Zveze dr. Franc Zwitter in dejal, da ima avstrijska socialistična stranka še vedno nejasne poglede na vprašan je narodnosti ter da imajo kljub temu zapostavljeni Koroški Slovenci več skupnega z avstrijskim delavskim gibanjem, kakor s stranko, v kateri vodijo glavno besedo o slovenskem vprašanju ljudje, ki nastopajo proti slovenskim zahtevam. ŠESTTONSKI SPUTNIK? Poljska uradna agencija PAP je sporočila, da bodo v Sovjetski zvezi kmalu izstrelili sputnik IH, ki bo tehtal najmanj pet do šest ton. Novi umetni satelit bo spustila raketa, ki bo neprimerno" večja in močnejša od onih, ki so jih uporabili za izstrelitev prejšniih dveh satelitov. Sputnik III bodo izstrelili s hitrostjo, ki mu bo omogočila, da bo naredil pot okrog meseca, nato pa se bo vrnil na svojo krožno pot okoli zemlje, medtem ko bo njegova aparatura avtomatično sporočala po- datke o rezultatih njegovega poleta v vsemirje. NOV VOLILNI ZAKON V GRČIJI Grški parlament je načelno sprejel osnutek novega volilnega zakona. Zanj je glasovalo 160 poslancev, proti pa 55. Številni poslanci radikalne in liberalne stranke, ki sta sporazumno izdelali ta zakonski osnutek, so se vzdržali glasovanja. Proti zakonu so glasovale vse male stranke in odpadniki iz Kara-manlisove radikalne stranke. Razprava o zakonu bo trajala še nekaj dni. IZ VSEH VETROV Na Cipru ni miru. Neznanci so vrgli v Nikoziji zažigalno bombo v poslopje, v katerem je uprava državne loterije. Nastal je požar, ki je povzročil znatno škodo na poslopju in nekaterih napravah v njem. LOKA je pred dnevi pozvala Ciprčane, naj bojkotirajo loterijo, ki jo upravljajo Britanci. Grožnja guvernerja. Guverner španske pokrajine Ovielo je opozoril rudarje te pokrajine, da bodo vladno odredbo o aretaciji oseb, preiskavah stanovanj in izselitvi prebivalcev brez sodnega postopka, izvajali z vso strogostjo, če se rudarji ne bodo vrnili na delo. Guverner je sporočil, da je nehalo delati 17 rudnikov premogu in da sodeluje v stavki okrog 30.100 rudarjev. Položaj v tej španski pokrajini je izredno napet. Rudarji zahtevajo povišanje plač. Aretucije Alžircev. Fruncoska policija je aretirala nekatere voditelje alžirskega osvobodilnega gibanja, med njimi tudi člana Izvršnega komiteja Alžirske osvobodilne fronte v Franciji Zinabidina. Policiju trdi, du je pri njem zaplenila važne dokumente in zasegla veliko denarja. Y Lvonu so v preiskavah v severnoafriških četrtih zaprli okrog 40 ljudi. Za ureditev pomorskega pravu. Na konferenci za pomorsko pravo v Ženevi je kanadski delegat predlagal, nuj bi ozemeljske votle omejili na tri milje od kopnega, vsaki državi pa bi dali pravico izključne pravice do ribolova še v nadaljnjih devetih miljah. Njegov predlog sta podprla pakistanski in norveški predstavnik. Nehrujevo potovanje. Predsednik indijske vlade Nehru bo na povabilo tibetanskega Dalaj Lame obiskal Tibet. Dalaj Lama je Nehruja povabil že decembra 1936, ko je bil na obisku v Indiji. TURIZEM, GOSTINSTVO IN TRGOVINA Že v prejnšji številki »PV« smo na kratko poročali o posvetovanju v Radencih, ki ga je v merilu Pomurja sklical Sekretariat za blagovni promet LRS. Na posvetovanju, ki je trajalo ves dan, so sprejeli vrsto ustreznih sklepov in predlogov, ki bedo služili kot koristno napotilo za nadaljnji razvoj in pospešen napredek trgovine, gostinstva in turizma v okraju. Iz razprave povzemamo nekaj misli in zaključkov: »Na posvetovanju so prišli do zaključka, da je gostinstvo v Pomurju v povojnem obdobju napredovalo, kar pa se zrcali predvsem v zasebnih gostiščih na podeželju, v manjši meri pa nastopajo samostojno na trgu le v večjih gostiščih socialistične-ga sektorja. Značilna je ugotovitev, da so danes hotelske kapacitete v Pomurju manjše kot pred zadnjo vojno. Nekatere hotele so namreč zaprli, prostore pa uporabli za druge name-, ne, precej hotelskih sob služi za pisarne in podobno. Tudi svetovno priznano zdravilišče Slatina Radenci v povojnem razvoju ni napredovalo, marveč je v pogledu hotelskih kapacitet celo nazadovalo. V Gornji Radgoni, kjer je pred vojno delovalo 13 gostišč, danes delujejo le 3. Mestece bi glede ha možnosti sprostitve malega obmejnega prometa nujno potrebovalo manjši hotel, urediti pa bi bilo tudi treba gostišče na Kapeli, razgledno točko na rad-gonskem gradu itd. Pomurje ima celo vrsto prelepih narav-n.h točk na obeli bregovih Mure s posebnim poudarkom na zgodovinske znamenitosti, kot so rotunda v Selu, freske v Mart-jancdi in Turnišču, stari gradovi in podobno. Vse to kaže, da ima Pomurje vse pogoje za razvoj turizma. Marsikaj bi se dalo urediti s skromnim sredstvi, če bi občine pokazale dobro voljo za to. V Negovi bi lahko n. pr. uredili 10 ha ribnika za kopanje in ribolov, podobne možnosti za razvoj turizma nudi tudi jezero pri Bukovnici, slikoviti predel na Goričkem in vrsta drugih krajev. Če bi Zdravilišče v Radencih zgradilo letni bazen, bi tp privabilo veliko število izletnikov iz bližnjih krajev, pa tudi iz sosednje Avstrije. BREZ DOBRIH CEST IN PROMETNIH ZVEZ NE BO ŠLO Razvoj gostinstva in turizma v Pomurju pa si ni moč zamisliti brez dobrih cest in ugod-n h prometnih zvez. V tem pogledu so spreieli na posvetovanju več ustreznih predlogov, kot na primer žahteva po uvedle sezonskih direktnih železniških vagonov iz Beograda in Reke do Radenc, podaljšanje avtobusne proge Zagreb—Ljutomer do Radenc, avtobusne proge Radenci—Murska Sobota —Dolič med sezono, boljše povezave Lendave z ostalo Slovenijo in podebno. Na posvetovanju so se posebej zavzeli za čimprejšnjo ureditev, oziroma asfaltiranje ceste Maribor—M. Sobota s posebnim poudarkom na odseku Gornja Radgona— Radenci. V TRGOVINI ČIM MANJ POSREDNIKOV Ko so razpravljali o trgovini in njeni vlogi pri preskrbi potrošnikov, je uvodoma govoril dr. Puc (sekretar za blagovni promet LRS), ki je med drugim dejal, da so v zveznem mer lu že pripravljeni enotni predlogi za organizacijo in urejevanje prometa s kmetijskimi pridelki. V bistvu gre za to, da postane kmetijska zadruga načelno edini nakupovalec na vasi. Le v primeru, da zadruga ni sposobna za to nastovi funkcijo, lahko nastopi socialistična trgovina ali predelovalna industrija preko lastnih odkupnih postaj. Vtoga KPZ je predvsem v tem, da usmerja pospeševanje kmetijske proizvodnje in da za zadruge nastopa kot komisio-nar, nikakor pa ne kot grosist. V bistvu gre za to, da dosežemo neposredne stike med proizvajalci in potrošniki, kar je Eogoj za pocenitev blaga in sta-ilizacijo tržišča. KPZ pa lahko nastopajo samostojno na trgu le. če organizirajo proizvodnjo, kot n. pr. pitanje živine, šolanje vina in podobno. ZA VERIŽNIŠTVO NE SME BITI MESTA Po novem projektu se v trgovini na debelo predvidevajo, tri vrste trgovskih podjetij, in sicer grosistična podjetja za preskrbo mest, specializirana grosistična trgovska podjetja in intervencijska grosistična podjetja. Grosist v trgovini s kmetij-skmi pridelki bo lahko prodajal samo detailistu in kupoval blago samo od zadruge, v nobenem primeru pa ne od grosista. S tem bo namreč onemo-goToo veržnštvo, ki je v prejšnjih letih ponekod hudo rušilo stabilnost cen. Predvideva se ustanovitev posebnih tržišč na veliko s kmetijskimi prielki. V Sloveniji bi prišli v poštev Ljubljana in Matibor. Za proizvajalce oziroma kme-tijske zadruge v Pomoriti ori-de v poštev predvsem Maribor. ZA BOLJŠO KONTROLO NAD PRESEŽKI Po izjavah dr. Puca nameravam v merilu Slovenije nb so-delovanni Glavne zadružne zveze. Kmetiške in Trgovske zbirnice organizirati posebno konjukturno službe, kki bo imela kontrolo nad razpoložljivimi presežki v kmetijstvu z namenom. da se le-ti pravočasno odpremilo v potrošila središča. S tem bo moč doseči večjo sklad-nost cen in zagotoviti odkup, kar bo koristilo potrošnikom, ki bodo prišli do blaga po zmernih cenah in pridelovalcem, ki bodo lahko vnovčili razpoložljive viške. Ob koncu posvetovanja je bilo tudi govora o vzgoji kadra v trgovini in o vlogi tržne inšpekcije. Goričko — okolica Doliča Bivša turistična postojanka Dolič Vedno več sredstev za kmetijstvo (Nadaljevanje s 1. strani) Tomšičeva — da se je v nekaterih zaostalejših kolektivih, nekaterih občinah in okrajih uveljavila praksa, da je nekaj ljudi v imenu organov družbenega upravljanja odločalo o vseh stvareh, se ni posvetovalo s temi organi in prav tako ni dopuščalo tudi sodelovanja. Izkoriščali so neobveščenost ljudi ter si dovoljevali razne privilegije kot na primer nepotrebna potovanja v tujino, izkoriščanje službenih avtomo-b lov v zasebne namene itd. Po drugi strani pa so za vse tiste, ki so videli in kritizirali te nepravilnosti, uvajali represalije, jih premeščali na slabša delov- Odgovorl E. Kardelja s (Nadaljevanje s 1. strani) neposredno delegate za VII. kongres, medlem ko so manjše organizacije volile delegate na drugih sestankih. Pomen takega načina volitev dele-a-tov je predvsem v tem, da je bilo članstvu omogočeno neposredno izbirati delegote, s čimer se prodori obenem vloga občinskih in podjetniških organizacij glede na pomen komune v našem družbenem sistemu. Razen programa Zveze komunistov Jugoslavije bodo kongresu predlagane tudi nekatere spremembe in izpopolnitve v statutu Zveze komunistov Jugoslavije. Smisel teh sprememb je v prilagojevanju določb statuta sedanji praksi in izkuš-njam. pridobljenim v orgon za-rji ZKJ v dobi med dvema kongresoma. Razen teza se sta-tut prilagojuje tudi programu. V tem smislu bo statut z vsemi spremembami in Skupno s programom pripomogel k nadaljnji notranji okrepitvi Zveze komunistov Jugoslavije. Napravil bo njen organizacijskimehanizem še bolj gibčen s tem pa tudi še boli sposoben za vsakdanjo politično in idejnovzgojno akcijo med delovnimi množicami. na mesta, jih odpuščali iz službe ter jun poskušali zapreti usta. Osebnega standarda po mnenju tov, Tomšičeve ni mogoče izboljšati brez izboljšanja skupnega standarda. Občinski proračuni so sedaj postavljeni na popolnoma drugačno podlago Kot doslej. Občinske proračune treba namreč grad ti na osebnem dohodku prebivalstva posamezne občine. Pravilno je, .da imajo večje proračune tiste občine, ki imajo več produktivnega prebivalstva. Nekaterim občinam bo treba seveda še naprej dajati dotacije in pogledati, kaj se da v teh občinah ukreniti za odpravo zaostalosti. Tov. Tomšičeva je poudarila, da se naša podjetja ne zavedajo in premalo vedo. kol ko stane delavec družbo. Treba doseči, da se bodo ljudje začeli zanimati, kaj je z njihovim ustvarjenim denarjem. Ne smemo pozab ti, da se standard veča, če občina vodi pravilno politiko stanovanjske izgradnje, odpiranja trgovin in pospeševanja obrti. Govoreč o položaju kmetov v naši državi je dejala, da je kmečko prebivalstvo imelo v povojnih letih večje koristi od socializma kot delavci v najbolj naprednh krajih, ki so največ prispevali za razvoj so-clalizma. Vsako leto daje družba večia sredstva za kmetijstvo, ki presegajo vplačane davke. Kmetje dobivajo visoka družbena sredstva v obliki zdravstvene zaščite, šolstva ‘n komunalne dejavnosti. Mi vlagamo v kmetijstvo družbena sredstva, ki jih ustvarjajo delavci. Dajemo jili pod določenimi pogoji družbene kontrole preko kmetijske zadruge ne za neposredno potrošnjo, temveč za proizvodnjo. Kmetom pontt-iamo sodelovanje, od katerega bosta imela korist kmet in celotna družba. Tov. Tomšičeva je opozorila. da bo treba letos pohiteti z izkoriščanjem sredstev za razvoj kmetijstva, ker so na tem področju v Makedoniji in nekaterih drugih repu-blikah hitreje napredovali ter se bodo že letos pojavili na trgu z ogromnimi količinami sadja, Grozdja in drugih pridelkov. etos tega vpliva kmetijske proizvodnje iz Makedonije še nismo čutili, ker so ogromne količine njihovih kmetijskih pridelkov propadle zaradi pomanjkanja hladilnikov in vagonov. Ko agitiramo za skupno obdelavo in sodelovanje, se ne dotikamo kmetijskdi posesti, ker stojimo na stališču, da naj zemlja ostane tistemu, ki jo obdela je. Tov. Tomšičeva se je dotak-n:la tudi V| rašanja apaških kolonistov in dejala, da bodo postali lastniki dodeljene zemlje 15 let po dodelitvi in sprejemu začasnega potrdila, ne pa od dodelitve rednih odločb, ki so jih prejeli pred leti. V tem smislu je Vrhovno sodišče LRS že začelo postopek. Prav tako je državni sekretariat za finance dal vsem okrajnim lind-skm odborom taka navodila. Izvršni svet LRS pripravlja v tem smislu spremembo republiškega zakona o agrarni reformi. Govoreč o stanovanjski izgradnji je tov. Vida dejala, da bo posebna uredba določila standarde za stanovanjsko izgradit io in omejila gradnjo preveč luksuznih stanovanj. Pomemben bo tudi zakon o stanovanjskih zadrugah, ki bo reguliral in dajal večje ugodnosti indi-vduahtim graditeljem, ki se združijo v Hanovanisko zadrugo. Prav tako je previden zakon o stanovanjskih skupnostih. Stanovanjska skupnost se ne bo dotikala lastništva hišic in etanovanje. Razpolagala bo z določenimi sredstvi družbe ter imela možnost, da se razpiše samoorspevek stanovalcev za ureditev raznih skupnih dejavnosti. Stanovanjske skupnosti v Sloveniji bodo morale najprej poskrbeti za otroške ustanove, v katerih bodo delovne žene lahko puščale svoje otroke. Stanovanjske skupnosti po besedah tov. Tomšičeve niso samo vprašanje mesta, temveč tudi podeželja. Za naš povojni razvoj trgovine je značilno — je dejala lov. Vida — da imamo manj trgovin kot pred vojno, več kupcev, premalo skladišč in kamionov. V šolstvu, zdravstvu in povsod drugod imamo boljše organe upravljanja kot v trgovini. Ne smemo čakati na odločbe od zgoraj — takoj vzpostaviti potrošiške svete povsod tam, kjer jih še ni. Verjetno bomo v trgovinah s prehrambenmi artikli — je nadaljevala tov. V da — določili principe kot za konzumne trgovine ler odstotek od doseženega dob čka na koncu leta vrnili potrošnikom. Dobra bi bila tudi uvedba potrošniških knjižic, ker bi tako ustvarili sistem stalnih odjemalcev, ki bi b.li neposredno zainteresirani za poslovanje trgovine. Potrošniški sveti že sedaj lahko zahtevajo vpogled v materialno poslovanje trgovine, v zaključne račune, posamezne kalkulacije artiklov ter zahtevajo od okrajne in občinskih inšpekcij v primeru potrebe revizijo poslovanja. Po besedah tov. Vide je družbena kontrola potrebna, ker se ljudje brez občutka kontrole kvarijo. • Na koncu je tov. Tomšičeva govorila o raznih zunanje-poli-tčnlh vprašanjih in poudarila, da se Jugoslavija bori za mir, za enakopravne odnose med velikimi in malimi narodi, za nevmešavanje v notranje zadeve drug h držav in za politiko aktivne koeksistence. Govor tov. Vitle Tomšičeve so volivci pozdravili z do'gotraj-n'm ploskanjem. Radgonski pionirji so jo pozdravili ter ji podarili cvetje. Tov. Tomš'čeva je razen tega na izrecno željo volivcev odgovarjala na vprašanja o življenju in položaju v nekaterih drugih državah. POMURSKI VESTNIK, 27. III. 1938 2 Potovanje britanskega ministra Britanski obrarfibni minister Sandys se je iz Rima vrnil v London. Ob prihodu na londonsko letališče je izjavil, da so konkretni rezultati niegovega obiska sporazum o sodelovanju na področju raziskovanj in proizvodnje orožja. Ne bo pretirana domneva, da je britanskega ministra prignala v Rim zaskrbljenost zaradi vedno tesnejšega sodelovanja Francije, Italije in Zahodne Nemčije. Nobena skrivnost ni več, da te države niso zadovoljne s teorijo o takoimenovani "angloamc-'riški medsebojni odvisnosti", ki ima za podlago atomsko sodelovanje, ki je temeljni kamen britanske obrambne politike. Ta medsebojna »odvisnost* pa ima tudi svojo bolečo točko — — Mac Mahonov zakon, ki prepoveduje posredovanje ameriških atomskih tajnosti zaveznikom. V kolikor Američani tega zakona ne bodo 'spremenili, bodo Angleži ostali na tem pod-rnč:u osamljeni ter bodo zaostali v atomski dirki za ZDA in Sovjetsko zvezo, hkrati pa tudi izven oborožitvenega tri-kotn:ka Francija — Italija — Zahodna Nemčija. MOGOČNA MANIFESTACIJA PRIVRŽENOSTI NAŠI SOCIALISTIČNI SKUPNOSTI V LJUTOMERU Že pred 7. uro zjutraj je doseglo praznično razpoloženje v Ljutomeru svoj višek. Akordi mestne godbe so odmevali po metropoli Prlekije, ki se je to jutro predramila nenavadno zgodaj. Vsa tri volišča so imela med 7. in 8. uro zjutraj največji obisk. Dobro organizirana informativna služba je prejela že ob 7.30 uri prva poročila z volišč na terenu in veselo novico, da so v Branoslavcih zaključili z 98-odstotno udeležbo. Formularji sprejemnega centra in okrajnega volilnega štaba so se polnili s številkami. Tekmovanje med volišči je bilo vse bolj zanimivo. Iz Jeruzalema je pol ure po pričetku volitev prišla vest, da je glasovalo že 83 odstotkov volilnih upravičencev, iz Železnih dveri so javili 73-odstotno udeležbo, z ljutomerskih volišč pa 55-odstotno udeležbo. DECEMBRSKO VREME Nedelja je bila sveža, decembrska. Goričko je bilo še vso zasneženo. Zapahi snega so zastirali poti med borovimi gozdovi. Volišča so bila središča kroga tudi nad šest kilometrov v premeru. Volivci pa so bili tokrat bolj razpoloženi, kot ob jesenskih volitvah. Tisti, ki jeseni niso prišli na volišče, so tokrat bili skupaj povsod prvi. Nekoliko v zadregi zaradi tistega, kar je bilo pred meseci, so glasovali za Svojega kandidata. Sicer pa je bilo na voliščih skoraj povsod veliko ljudi, ki so po opravljeni državljanski dolžnosti razpravljali o svojih problemih. V Otovcih pa so imeli volišče v gasilskem domu. Majhna, prikupna zgradba, ki pa ima še videz cerkvice, dokler ne bodo zgradili pravega stolpa za su- šenje cevi namesto »tornjiča«, v katerem zvona čakata na čas. ko bo treba klicati na gašenje — na pomoč. Ta dom so zgradili iz lastnih sredstev, z majhno pomočjo okrajne gasilske zveze. Na tem volišču sem našel med drugimi tudi Agneš Ce-ner, ki nima ene noge in je vendar prišla volit, kljub slabim cestam. Podobno je bilo v Krplivniku, kjer je 87-letna Muta prišla prva na volišče in je še celo čakala volilno komisijo. V Ivanovcih pa je bil prvi na volišču 80-letni Jože Skrilec. Še več podobnih primerov je bilo. Množične organizacije jim čestitajo. Beli rudarji med prvimi Lepo okrašeno volišče v lendavskem naselju »Nafte« je navsezgodaj sprejelo prve, vedro razpoložene volivce, ki so prišli že ob petih zjutraj in opravili svojo državljansko dolžnost, potem pa se podali k vrtinam in strojem, da so svoje glasove za še večji gospodarski napredek socialistične domovine potrdili z novimi tonami nafte. Prvi glasovalci na tem volišču so bili torej beli rudarji. Kot vedno, so tudi tokrat s tega volišča med prvimi sporočili na občino: glasovali smo prav vsi! Kazalec na uri se je takrat bližal deseti. Kdo bo boljši ? Volilna komisija v Hrastju-Moti je napovedala vol. komisiji na Hrašenskem vrhu tekmovanje v volilni udeležbi. Ob 12,45 je manjkal na volišču na Hrašenskem vrhu samo še en volivec, v Hrastju-Moti pa kar dva. Hrašenci so bili prepričani, da bodo prvi, pa jim je, kot se je kasneje izvedelo, spodletelo. Volivca, ki ni volil, ni bilo doma. Tako so v Hrastju-Moti zaključili volitve nekoliko prej. Člani volilne komisije so bili zelo zadovoljni z rezultatom, pohvalili pa so tudi kurirja Ludvika Kranjca, ki je prav tako pripomogel, da so potekale volitve dobro. O NA VOLIŠČA SO PRIHAJALE TUDI VEČJE SKUPINE. Tako je bilo na volišču v Hrastju-Moti že pred sedmo uro zjutraj okrog 15 gasilcev in lovcev z lovcem Jakobom Do-manjkom na čelu. Pa tudi žene niso zaostajale, saj so prišle na večih voliščih volit v večjih skupinah. Gasilci v Hrašenskem vrhu so volili 100-odstot-no do 12. ure. O MRAZ TUDI STAREJŠIH LJUDI NI ZADRŽAL DOMA. Kljub temu, da je bilo v nedeljo v zgodnjih dopoldanskih urah precej mrzlo, tega ni bilo čutiti pri udeležbi na voliščih. Ivan Fras s Hrašenskega vrha, star 88 let. Franc Vrbančič, prav tako s Hrašenskega vrha, star 80 let in Marija Divjak z Račkega vrha, stara 81 let, so volili že ob osmih zjutraj. Takih primerov pa je bilo v vsej občini mnogo. V Radencih je volil v dopoldanskih urah tudi 81-letni Ivan Regaršek. Seveda ni zaostajala niti mladina. Predvsem tisti, ki so volili prvič, so se dobro odrezali. O Volivci, volilne komisije in tudi na občinskem ljudskem odboru so zatrjevali, da so bile te volitve še boljše kot volitve v občinske ljudske odbore. To je potrjevalo tudi razpoloženje na voliščih. Takoj po osmi url O Takoj po osmi uri so imeli v »glavnem štabu« na občinskem ljudskem odboru dovolj dela. Poročila so kar deževala od vseh strani. V vseh krajih radgonske občine so že v zgodnjih dopoldanskih urah volili skoraj vsi volivci. V Apačah so volili do desete ure 94, na volišču I. v Radgoni pa 95-odstot-no. Nekoliko slabše je bilo v Spodnji Ščavnici in v Lešanah, toda tudi tukaj je bila udeležba v opoldanskih urah boljša. O SREČANJA NA CESTI... Razumljivo, da so se na cesti največkrat srečali kurirji, ki so nosili v Radgono poročila. Ti so tokrat zamenjali običajen pozdrav kar s krilatico: »Kako pa je pri vas, ste že končali?« Takemu pozdravu je sledil navadno pritrdilen odgovor, ali pa: »Ne, samo trije še niso volili.« Volioec je po dobrem preudarku oddal svoj glas Prva izjava poslanca Korpiča V vaseh petrovske občine je bilo zelo živahno. Ves dan je krožila od ust do ust vest, da so bili skoraj ves čas prvi v okraju po volilni udeležbi. Pripovedovali so mi, da so v teh vaseh imeli vse zbore volivcev sklepčne pri prvem sklicanju in da so volivci resno razpravljali o najrazličnejših problemih občine. Da so bili zadovoljni z razgovori s predstavniki občine, bo potrdila ugotovitev, da so dosegli volilno udeležbo, ki je menda najvišja v okraju. Spotoma sem se pogovarjal s tov. Korpičem, za katerega smo že v poznih popoldanskih urah zvedeli, da je dobil ogromno večino glasov. Poudaril je, da je poleg problema, ki nastaja z velikim številom sezonskih delavcev, največja naloga: elektrifikacija občine. »Letos mora biti gotov daljnovod do Hodoša! Do šestdesetega leta pa elektrificirana vsa občina. V Ljubljani sem naletel na razumevanje in so mi zagotovili kredit za vaška omrežja za dobo petih let v znesku petih milijonov.« To seveda poleg ostalih sredstev, ki jih je mogoče drugod zbrati. Tako bo prebivalcem te občine olajšano plačevanje stroškov za elektrifikacijo, kajti ti predeli so siromašni. * Vsa ivanovska mladina se je zbrala na volišču. Trije mladi volivci, ki so tokrat prvič glasovali, so dobiili v spomin na ta pomemben dogodek državljana — knjige. Kot je ponovil tradicijo Karel Tomšič, Jože Koter, Geza Gerič in drugi vaščani, s katerimi smo se srečali na volišču v Kotu, so radostno vzkliknili: »Gotovi smo!« Mala vas s 45 hišnimi številkami in 135 volivci, približno pol Slovencev in pol Madžarov. Vaščani so na dobrem glasu, sar so bili dosedaj vedno na »čistem« pri izpolnjevanju državljanskih obveznosti. Tomšič je zarisal na porumeneli papir pred seboj vijuge, ki naj bi predstavljale Muro. »To je naš glavni problem« je podkrepil svoje ponazarjanje v slovenščini, ki ji ni manjkalo niti madžarskih izrazov. Rokav Mure se neusmiljeno zajeda v njihovo zemljo in jim odnaša dohodke. Ob večjih poplavah grozi nevarnost, da bo vodo predrla obramb- ni nasip pred rokavom in preplavila zemljišča vse tja do Petišovec. Tokrat bo škoda zlezla v težke milijone. Gre torej za 380 metrov dolg prekop, za katerega se že borijo od leta 1938, pa ga še vedno niso izkopali. V Kotu so prepričani, da bi to že dosegli, če bi jim šlo vodstvo vodne sekcije bolj no roko. V vas pelje slaba cesta. Popraviti jo bo treba. Pričukujejo elektriko. Sohe so že postavili. Kaj pa obljubljena pomoč občine? Predvolilna aktivnost je bila v Kotu pravzaprav v znamenju boja za nevidno pomočnico . . . Za vse to so glasovali v nedeljo. Zadnje besede pa kljub temu še niso izrekli, saj so pripravljeni za uresničenje svojih smotrov tudi sami prispevati kar največ: s prostovoljnim udarniškim delom. Tudi za ukrotitev muhaste Mure. Že pred sedmo uro se je zbrala pred voliščem množica ljudi. Volilna komisija je Imela sprva polne roke posla, potem pa je šlo kot namazano. Proti deseti je volil zadnji vaščan: mlinar Janez Kiralj. Na volišče je prišel iz oddaljenega mlina na Muri. Nič ni zamudil! V dobrovmškem kolu so tekmovali Enajsta ura. V dobrovniškem zbirnem središču brni telefon. V največji madžarski vasi čakajo samo še na štiri volivce! V Genterovcih je zadnji volivec spustil listič v skrinjico ob desetih. Dobre vesti tudi iz drugih volišč. Povsod: čakamo na redke zamudnike, sicer bi že lahko zaključili! V tem ugodnem volinem razpoloženju zbranih možakarjev sem se zapletel v pogovor z občinskim odbornikom Avgustom Matejem iz Dobrovnika in ga pobaral o stvareh, ki jih bo- do morali urejati skupno s svojim poslancem. Mate se je menda hotel ogniti večjim problemom, da je lahko obelodanil tiste, ki »žulijo« Dobrovnik. Naštel mi je štiri in jih nekako ta-loie razvrstil: O Radi bi imeli nazaj 16 ha zemljišč ob Ledavi, ki jih sedaj izkoriščajo zasebniki iz Turnišča. To je naša »varoška« zemlja, ki bi nam lahko vrgla denarja za popravilo cest itd. O Čimprej bomo morali odpreti otroški vrtec, za katerega se starši zelo navdušujejo. O Motorno gasilsko brizgalno po trebujemo, saj je naš okoliš velik in smo imeli tudi večje požare. Doslej smo že marsikje potrkali na vrata, pa ni bilo odgovora na drugi strani. O Brez novega stanovanjskega poslopja ne bomo obdržali živino-zdravnika, zdravnika in babico, brez katerih pa ne moremo izhajati. Za poslopje smo pripravljeni največ dati sami: vso delo, opeko, les in drugi material. Potrebujemo pravzaprav samo načrt in predračun, da bomo lahko dokončno sklepali o povečanju krajevnega prispevka v ta namen. Tako so se zadnjo nedeljo v vsej lendavski občini zlivali domači problemi s splošnimi družbenimi in živahni razgovori med volivci so bil samo vnanji znak globljega občutja in prioravljenosti, da bodo mnogi načrti postali v prihodnosti tudi dejanja. Na lendavskem volišču, kjer so se tudi pridružili tistim »ob desetih«, v Dolink kier so imeli menda najlepše okrašeno volišče — povsod, kjer je v nedeljo žuljava roka belega rudarja, kmeta in delavca zapisala še en bleščeč stavek v kroniko' svojih velikih dejanj. S. K. Adi in Vidonci V Vidoncih smo srečali zabavnega moža na mestu predsednika volilne komisije. Vsi ga poznajo pod nazivom Adi, torej Adi, ki mnogo govori iz preprostega veselja do govorjenja. Ko je bil še član okrajnega ljudskega odbora, je bil znan kot »obvezen diskutant«. Besede mu torej tečejo, zato pa mu včasih zmanjka podjetnosti. To so mi komentirali z oznako, da je volišče okrasil šele pred sedmo zjutraj na dan volitev. No, pa naj bo, volivci so po- časi dotekali in je bilo vse v najlepšem redu. Rekli so pa med drugim, da razpravljajo Volivci na enem izmed goričkih volišč na zborih volivcev že nekaj časa sem o cesti, ki naj bi jim jo zgradili skozi dolino. Ni dolga, vendar ... Ali se ne zgledujejo le preveč po Adiju, ker le govorijo, ne pokažejo pa potrebne podjetnosti. „KOVAčEVSKA“ šola, volišče! Kovačevci so imeli svoje volišče v osnovni šoli. Tekmovali so tudi v krasitvi volišča in je to bilo videti v velikem šolskem prostoru. Komisija, ki je sprejemala volivce, je bila nasmejana. Udeležba je bila v predpoldnevu, ko smo jih obiskali, že znatno boljša kot jeseni v takem času. »Glasujemo v Vidoncih« so se pomenkovali, ker je šola na teritoriju Vidonec (meja gre tik za plotom šolskega dvorišča), »toda mi pravimo tej šoli Kovačevska.« * Šola bi se lahko zares imenovala »kovačevska«, ker je bliže Kovačevcem kot pa Vi-doncem, toda v tej šoli se otroci obeh vasi enako vzgajajo in je zato prav vseeno, kakšno je ime pod napisom »osnovna šola«.- .Glavno je, da je tukaj šola. Marsikje nimajo take šole. Tega se volivci Ko-vačevec zavedajo in zato ne delajo iz tega problema. VOLIVCI O VOLITVAH Vsa tri volišča v Ljutomeru so volivci napolnili žc ob ?. uri. Med prvimi volivci I. terena sem srečal železničarju JOŽETA BRDNIKA. Stanuje sicer v M. Soboti, vendar svojega delovnega mestu v Ljutomeru ni mogel zapustiti, zato je volil tukaj. Tov. Brdnik, ki je član okrajnega in občinskega ljudskega odbora, ni več mlad, zato sem ga prosil, da obudi spomin na volitve v bivši Jugoslaviji. »E, dolgo je že tega«, je rekel zamišljeno tov. Brdnik. »Takrat sem bil še v Studencih pri Mariboru. Dobro se spominjam, da so nastopale tri stranke z rdečimi, belimi in zelenimi volilnimi listki. Pri nas je vedno zmagala socialistična stranka, čeprav sta se ostali dve posluževali vseh mogočih intrig in vseh sredstev, da bi dosegli svoj cilj. Volilni golaži in »špricerji« so bili po njihovem mnenju pač najmočnejše volilno orožje«, je rekel tovariš Brdnik. »Vrnimo se na našo stvarnost. Ali ste podrobno seznajeni z vsemi kandidati?« vprašam. »Da. Udeležil sem se vseh zborov volivcev in predvolilnega zborovanja, zato sem seznajen tudi z nalogami, ki jih bodo sprejeli izvoljeni kandidati«, odgovori tovariš Brdnik. »Vaša osebna željo v teh letih?« sem se pozanimal. »Verjamite, da sem od zadnjega govora tovariša Tita podredil svojo osebno željo smernicam, ki jih je nakazal Maršal. Samo ko bi se v redu izvajale.« KRALJ HELENA je telegrafistka na ljutomerski pošti. Bila je med prvimi volivci na II. terenu. Zapustila je svoje delovno mesto kot številni njeni delovni tovariši, ki so vsi opravili svojo dolžnost do 8. ure. »Dovolite, tovarišica, da vas vprašam, predno boste oddali svoj glas: ali ste se udeležili vseh zborov volivcev in kako se strinjate s kandidatno listo?« vprašam. »Bila sem domala na vseh zborih volivcev in sem torej aktivno sodelovala pri izbiranju kandidatov za oba zbora. Seveda se strinjam s kandidatno listo, saj smo imeli vsi volivci pravico izraziti svoje mnenje o predlaganih kadidatih.« »Ali mislite, da je glas vsakega posameznika važen prispevek pri utrjevanju socialistične demokracije?« vprašam. »V to ne dvomim. Jasno mi je, da je glos vsakega posameznika vužen prispevek v naših prizadevanjih za utrditev socializma in za boljše življenjske pogoje naših ljudi. Pričakujem, da bodo narodi tudi tokrat potrdili svojo enotnost, zato želim, da bi izvoljeni poslanci dobro zasto-puli naše želje in naša hotenja v najvišjih predstavniških telesih, kot so to delali do sedaj,« odgovori tovarišica Kraljeva. »Vaša osebna želja?« vprašam. »Moja največja želja se je že izpolnila. Želela sem postati telegrafistka, kar sc mi je uresničilo šele po osvoboditvi. Brez današnje stvarnosti pa bi brez dvoma bila moja željo še vedno neizpolnjena. Kljub temu, da imam naporno službo, jo izvršujem z nujveČjim veseljem in sem zadovoljna,« je skromno pribila tovarišica Kroljeva in se vključila v »rep« čakajočih volivcev. Najbolje so se odrezali na III. terenu, ki je imel volišče v Vajenski šoli. Med prvimi volivci sem srečal priletno gospodinjo ZADRAVEC KAROLINO iz Ljutomera. »Tovarišica«, vprašam, »ali mislite, da se je v zadnjih letih izboljšalo življenje pri nas?« »E, deset nas je pri hiši, deset. Služi samo mož, toda kljub temu živimo bolje kot v bivši Jugoslaviji, ko nas je bilo mnogo manj. Opažam tudi, da so lončki, ki jih pristavljam na štedilnik, zares že večji.« Tovarišica Zadravčeva se spominja tudi volitev v bivši Jugoslaviji. Takole mi je rekla: »Takrat so glasovali samo možje, me žene nismo imele volilne pravice! Kdo bi naštel dolgo vrsto volivcev, s katerimi sem načel pogovor. Prihajali so in odhajali in vsak je nosil v srcu prepričanje, da bodo novi ljudski poslanci upoštevali tudi njegovo željo, njegovo hotenje. Od svojega poslanca pričakujemo... ... da bo s svojim delovanjem med volivci vzbudil še večje zanimanje za sodelovanje madžarske narodne manjšine z ljudsko oblastjo; ... da bo dostojno zastopal interese naših ljudi v republiški ljudski skupščini; ... da bo redno prihajal med nas, kajti samo od stalnih stikov si obetamo, da bomo lahko zadovoljivo reševali skupne probleme, je izjavil na volišču Lakoš Franc Volgyi, po rodu Madžar, zaposlen pri lendavski »Nafti« potem, ko je opisal veliko zanimanje volivcev madžarske narodne manjšine za letošnje skupščinske volitve. Dejal je, da so bili v njegovem kraju vsi zbori volivcev in sestanki pred volitvami zelo dobro obiskani in da so ljudje živahno razpravljali o svojih uspehih in težavah. Volilno razpoloženje Lako-šancev je že v dopoldanskih urah potrdila velika udeležba ljudi na voliščih. V Dol. Lakošu so ob devetih našteli že 54 odst. oddanih glasov, a v Gor. Lakošu so se temu lepemu rezultatu krepko približali. Za dvig kmetijstva Kmetijsko gospodarsko šolo na Kapeli obiskuje 67 mladincev in mladink. To je precej, kar najbolj občutijo predavatelji. Povprečni obisk znaša 92 do 95 odst. Predavateljski zbor sestavljajo za splošne predmete učitelji tamkajšnje šole, strokovne predmete pa predavajo priznani strokovnjaki. Pri pouku jim zelo pomaga VG Ka- pela, ki jim nudi vsa sredstva za praktično delo. Učenci se udejstvujejo tudi v telovadnem krožku in dramski skupini, v okviru KGŠ pa prirejajo tudi zdravstvene tečaje. Zadnjega je obiskovalo 16 deklet. Stefan Gyofi — izvoljeni poslanec POMURSKI VESTNIK 3 Gospodarske investicije V POMURJU Iz splošnega sklada za gospodarske investicije je bilo odobreno v lanskem letu investicijskih posojil gospodarskim organizacijam na območju OLO Murska Sobota za uporabo v letu 1957 in sicer: 1. za kmetijstvo . . 156,046.000 din 2. za ost. gospodarstvo 421.909.000 din Skupaj . - . 557,955.000 din Jugoslovanska investicijska banka, ki vodi splošni investicijski sklad, pa je izplačala v istem letu: 1. za kmetijstvo • • 69,218.000 din 2. za ost. gospodarstvo 390.885.000 din Skupaj . . . 460.103.000 din V kmetijstvu je bilo odobrenih 37 posojil in izplačano med drugim za mehanizacijo 22 mi- lijonov dinarjev, za obnovo vinogradniških in sadjarskih nasadov pa 56,000.000 din. Za najemanje posojil je bilo od strani kmetijskih organizacij precej zanimanja, medtem ko je bila potrošnja sredstev slaba, saj je znašala le okrog 50 °/o. Od večjih posojilojemalcev ni moglo dobiti posojila zlasti VG Kapela, ki še ni imelo pripravljenih načrtov za novo klet. Od zneska 390,885.000 din, ki so ga dvignile gospodarske organizacije iz industrije in trgovine, je izplačala Investicijska banka »Nafti«: Lendava za raziskovalna dela 334,474.000 din, opekarnam Gornja Radgona, Lendava -in Ljutomer znesek 47,895.000 din ter ostalim trem podjetjem 8,516.000 din. Število podjetij iz področja industrije, trgovine, gostinstva in obrti, ki so prejela lansko leto posojila od Investicijske banke, je vsekakor nizko, k čemur pa je treba pripomniti, da vodstva podjetij niso predložila banki potrebne elaborate. Število zahtevkov, ki jih dobiva dan za dnem Jugoslovanska investicijska banka, zelo narašča ter močno presega možnost ugoditi ysem prosilcem, ki iščejo investicijska posojila. Gospodarsko nujno je, da dobijo sredstva predvsem ona podjetja, ki izkazujejo čim večji devizni učinek in ki prikazujejo čim večji dobiček ter lahko sredstva hitro vrnejo. Tudi takih prosilcev je zelo veliko. Ker zahtevajo organizacije več, kakor je razpoložljivih sredstev, banka razen posojil za domačo opremo ne bo mogla reševati prošenj sproti ter bo lahko odobravala posojila >za daljši čas vnaprej. Menim, da se bo lahko gospodarstvo okraja Murska Sobota dobro razvijalo le s pomočjo kreditov od Jugoslovanske investicijske banke, kar pa zavisi v precejšnji meri od sarm- iniciative vodstev že obstoječih gospodarskih podjetij, saj smo še daleč od tega, da bi se b:lo treba boriti našim bankam za plasman sredstev. 0”ekarne v okraju so se sicer že zelo dobro razvile, so pa še vedno možnosti za razvoj s krediti za nadaljnjo rekonstrukcijo in odpravo ozkih grl. Tovarni mesnih izdelkov v M. Soboti pripadajo prej ali slej sredstva, potrebna za sodobno usposobitev obrata. Zaradi potreb notranjega trga in možnosti izvoza mora priti do večjega izkoriščanja rmneralne vode v Radencih. V letošnjem letu velja prednost tako živilski, kakor tudi kemični industriji, v kateri je predvideno finansiramo naprav za proizvodnjo 6 000 ton metanola. Za proizvodnjo te-” orndukta se zanima tudi »Nafta« Lendava, ki bo v primeru, da dobi zaprošeno posojilo. sedanie gospodarsko 'tanje okraja temeljito izpremenila. Obstaja potreba za povečanje proizvodnje težke konfekcije, za kar ima že dobro osnovo »Konfekcija« Ljutomer. Tovarna dežnikov v Lendavi dela v težkih pogojih ter jo bo treba obnoviti in opremiti s potrebnimi stroji prej ali slej. Brez kreditov bo tudi nemogoče primerno razbijati zametke kovinske industrije. Potrebno bi bilo proučevati, kako predelati čimveč poljskih pridelkov in za kakšne nove živilske obrate so najugodnejši pogoji. Na področju kmetijstva daje Investicijska banka velika denarna sredstva za urejevanje voda, odnosno melioracije. Želeti bi bilo, da bi banki čimprej predložili elaborat za regulacijo ščavniške doline. Kar zadeva obnovo vinogradništva in sadjarstva, bo dajala banka le sredstva za veliki« komplekse. V lanskem letu je prodala Investicijska banka v Sloveniji izredno mnogo zapadnih in vzhodnih deviz in to 6,653.000 obračunskih dolarjev. Razen »Nafte« Lendava, podjetja iz okraja M. Sobota niso predlagala prošenj za devize. Banka prodaja devize tudi letos, s čemer daje veliko možnost podjetjem, da si nabavijo v inozemstvu potrebne stroje, katerih pri nas še ni. Investicijska banka daje kredite zlasti za nakup določene domače in uvožene oprem tako za potrebe industrije, kmetijstva, obrti, trgovine in gostinstva. Pod zelo ugodnimi pogoji odobrava posojila za opremo, ki jo uvažamo iz Madžarske. Tudi na ta. način je precejšnja možnost izboljšati tehnično stanje pri mnogih podjetjih. V letu 1958 ima Investicijska banka do gospodarskih organizacij v Pomurju do sedaj naslednje obveznosti: 1. kmetijstvo . . . 113,074.000 din 2. industrija in trgov. 319,842.000 din Skupaj . . . 432,916.000 din RADO PUŠENJAK CESTO BODO ASFALTIRALI V Lendavi so se podjetja odločila, da bodo prispevala za asfaltiranje ceste od mesta proti železniški postaji polovico potrebnih sredstev, polovico pa bo prispevala republiška uprava za ceste. Za to sodelovanje so se odločili že zaradi prihranka' na prevoznih sredstvih, ki jih je ta slaba cesta ugonabljala. Potem, ko bo cesta proti železniški postaji asfaltirana, se nameravajo lotiti asfaltiranja ceste proti Naftinemu naselju. Viktor Pintarič: "Sodolma opekarniška industrija" Da bi zadostili potrebam tržišča po opečnih izdelkih, bi se tovrstna industrija gradbenega materiala morala osredotočiti na odpravo ozkega grla v proizvodnji, ki je še vedno v ope-karniški industriji, ter z rekonstrukcijami doseči preusmeritev proizvodnje na izdelovanje votlih elementov. O V mestnih in industrijskih središčih bo potrebno pristopi ti h gradnji nove sodobne cpe-karniške industrije, s ka.ero bi podvojili sedanjo prc.zvodnjo, zlasti pa prihranil, na prevoznih stroških, saj je v letu 1958 planiran uvoz zidne opeke iz sosednih republik in sicer okrog 29 milijonov kosov, kar zelo podražuje gradnjo tanovanj. Opekarniška podjetja v Pomurju so že pristopila k rekonstrukciji in obnovi proizvodnih naprav Proizvodnja v letu 1959 v primerjavi z letom 1952 se bo podvojila, vendar bi morala isto storiti tudi podjetja izven Pon urja, ker prodajajo naša podjetja okrog 70% svoje proizvodlije v druge bazene. O ?o opravljei ih rekonstrukcijah bodo opekarniška podjetja v Pomurju izdelovala pred-i sem votle el emente, predvsem razne blokt in votlake Bh 4/1. o temi znatno pocenimo gradnjo, ker potrebujemo pri zidavi manj nelovne sile, porabimo manjše količine malte, pocenimo prevoze materiala in dosežemo ooljši izolacijski prostor. Tudi itropna opeka (Rapid), s kate-o nadomeščamo lesene stropo-/e, bo našemu potrošniku mnogo prihranila, obenem pa pri-aranila les, ki ga v Pomurju primanjkuje. PRED GRADNJO njeno delo plodno, je pokazal nedavni zbor volivcev, ki se ga je udeležil tudi kandidat za Republiški zbor tovariš Rudi Čačinovič. Med živahno razpravo je kandidat ob nabito polni dvorani odgovarjal na razna vprašanja. DRUŠTVO NAPREDNIH ŽENA TUDI V ROGAŠEV-CIH Za svoj letošnji praznik so rogaševske žene priredile daljši kulturni program. Udeležba na proslavi je bila tako množična, da je rogaševske žene ne pomnijo. Ustanovile so tudi društvo naprednih žena in sklenile, da bodo v bodoče bolj organizirano delale. Posebno se bodo morale uveljaviti v raznih odborih. K sodelovanju nameravajo pritegniti zlasti kmečke in mlade žene. Povečanje osebnih dohodkov VSO POMOČ RAZVIJANJU SOCIALISTIČNE POSLOVNE MORALE IN BOLJŠIH ODNOSOV MED PODJETJI Na nedavni seji predsedstva Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije so razpravljali o perečih problemih tarifnega sistema v gospodarstvu, o mednarodnem sodelovanju jugoslovanskih sindikatov, proučevali pismo Izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKJ in priprave na volitve v delavske svete. Ugotovili so, da se glede odnosov v tarifnih postavkah med gospodarskimi panogami in med podjetji iste gospodarske panoge ter znotraj podjetij velike neenakosti in povsem neupravičene razlike. Koristi kolektivov, posameznikov in vse skupnosti terjajo, da je treba revidirati in temeljito proučiti odnose tarifnih postavk v celotnem gospodarstvu. Za to so potrebne obsežne politične, tehnične in organizacijske priprave ter enotna akcija gospodarskih in družbenih organizacij ter drugih organov. Po sodbi predsedstva Centralnega sveta sindikatov Jugosla-cije je potrebno, da višji sindikalni organi skupno z zbornicami, združenji gospodarskih podjetij in komisijami za osebne dohodke določijo po pnoiz-vDdnih, ekonomskih in družbe-no-političnih kriterijev splošne okvire lestvice tarifnih postavk, in njihove odnose med gospodarskimi panogami in podjetji. To hi omogočilo podjetjem, da uveljavijo spremembe tarifnih pravilnikov in uvedejo pravilnejše odnose v plačah. V podjetjih je treba ustanoviti komisije, ki bodo začele proučevati sedanje tarifne odnose in osnove trafnih pravilnikov, da bi pomagale občinskim, okrajnim in drugim organom pri določa- nju splošnih kriterijev za tarifne pravilnike. Dalje predsedstvo sodi, da bi bilo treba nerealne norme spremeniti, ker v številnih podjetjih delovne norme niso pravilno postavljene; kjerkoli je mogoče, bi bilo treba uvesti tehnične norme. Predsedstvo je ugotovilo v sistemu premij hude pomanjkljivosti, ki so deloma rezultat ne- zadostnih izkušenj, pa tudi nepravilnega tolmačenja samih gospodarskih organizacij. Podpreti hi bilo treba povečanje osebnih dohodkov iz dosežene delovne storilnosti, povečati kontrolo javnosti nad delom podjetij, razširiti oblike sodelovanja med delavskimi sveti in pomoč v razvijanju socialistične poslovne norme in boljših odnosov med podjetji. Sindikalne organizacije in vodstva imajo važne družbeno-politične naloge z ozirom na uvedbo družbenih meril v razdelitvi čistega dohodka. J problemi V Pomurju delujeta dve enoletni kmetijski šoli: o Rakičanu in Podgradju pri Ljutomeru, ki ju obiskuje kmečka mladina iz pokrajine in tudi od drugod. Za te šole sicer ni mogoči trditi, da niso doslej opr.toiL hvaležnega poslanstva pri strokovnem in splošnem vzgajanju kmečkega naraščaja, čeprav se je bilo treba za opis učencev in učenk včasih ludi vztrajno boriti, kajti drugače bi ostale šolske klopi prazne, toda številne razprave (tudi c komisiji za kmetijstvo in zadružništvo Okrajne koherence ZKS) so pokazale, da a teh šolah vzgajajo kmečke mladince in dekleta predvsem za umno gospodarjenje na individualnih kmečkih posestvih, premalo pa o tem smislu, da bi absolventi lahko pozneje koristili predvsem kmetijskemu zadružništvu, katerega napredek je o znatni meri pogojen tudi s strokovnim kadrom, ki pa ga našim kmetij skim zadrugam še Dedno pri manjkuje. Z ustrezno reformo učnih programoo, ki naj bi bili prilagojeni predvsem potrebam kmetijskega zadružništva in sestavljeni tako, da bi te šole dajale kmetijskim zadrugam solidno izšolan in strokovno usposobljen kader (upravniki, oodje posameznih pospeševalnih odsekov Ud.), bi o dokajšnji meri izpopolnili to vrzel in premaknili težišče teh šol bolj o ospredje socialističnih smo-troo našega kmetijstva. Tako reformirani in poglobljeni učni programi bodo zagotovo terjali tudi podaljšanje šolske dobe na dve leti, kar pomeni, da bi dobili iz teli šol zares strokovno in tudi politično razgledane bodoče zadružne voditelje. Čeprav še nimamo dognanih izkušenj, kako se je pravzaprav doslej obnesla služba socialnega zavarovanja o večjih podjetjih, je vendarle znana prednost, ki jo imajo zaposleni o teh pooblaščenih podjetjih, namreč, da lahko takoj o začetku meseca uveljavijo sooje praoice iz socialnega za varovanja (oskrbnina potni stroški itd.) s tem, da podjetje začasno dotira sredstva o ta namen, pozneje pa jih dobi nazaj od pristojnega Zaooda za socialno zavarovanje. Kljub predvidevanju, da bi služba socialnega zavarovanja o nekaterih podjetjih sproa morda tehnično zašepa-Ia. bi kazalo ludi o naši pokrajini pooblastiti vsaj nekatera oečja podjetja za samostojno opravljanje posloo s področja socialnega zavarovanja, kajti s tem bi dosegli doa pomembna smotra: službo socialnega zavarovanja bi dokaj približali neposrednim proizvajalcem — plačnikom prispevkov — in vzbudili med njimi oec je zanimanje za družbeno upravljanje in načrtno uporabljanje namenskih sredstev socialnega zavarovanja, razen tega pa bi koristniki socialnega zaoarooanja lahko tudi časovno ugodnejše uoel jecljali sooje praoice o podjetju. V pomurskih gospodarskih organizacijah je bilo doslej premalo zanimanja za prevzem te službe, čeprav bi bilo lo p-edDsem d korist samim delornim kolektivom m neposrednim proizvajalcem. V nekem večjem podjetju, o katerem je zaposlenih oeč sto delavcev in uslužbencev, so na primer zatrjevali, da bi bilo to samo nooo breme za podjetje, ker bi morali zaposliti še doa uslužbenca, niso pa imeli nič proti prevzemu te službe, če bi uslužbenca plačal Zavod za socialno zavarovanje. Tak odnos do službe socialnega zavarovanja kajpak ni na mestu, saj bi moralo bili samo podjetje o prvi vrsti zainteresirano, da bi olajšalo uoeljaoljanje pravic svojim zavarovancem. V podjetjih bi morali posoe čati oeč pozornosti tudi pre-oentionim ukrepom: razen doslednega uveljavljanja higi-ensko-tehnične zaščite delavcev bi bilo tudi na mestu, če bi o vsakem podjetju vsaj enkrat na leto zdravniško pregledali ose zaposlene, kajti tako. bi pri marsikaterem delavcu pravočasno odkrili bolezen. ki sicer terja pozneje o končnih stadijih veliko oeč sredstev kot bi jili sicer, če bi jo pravočasno odkrili in tudi zdravili. Naše družbeno delovanje urejajo zakonski predpisi o taki pestrosti in obilici, da se preprost državljan pran težko znajde, ko hoče uveljaviti sooje praoice, zategadelj je primoran, da išče potrebne nasvete s pravnega področja. Pravna služba o naših občinah še oedno ni urejena tako, da bi lahko povsem zadostila zahteoam državljanov. Dokaj slabo je zlasti delovanje na področju pravnega nasoelo-oanja; ponekod še oedno posredujejo ljudem pravne nasvete stari žandarji, policaji ali druge osebe z nič kaj primernimi koalifikacijami. pri tem pa kajpada večkrat uveljavljajo tudi svoj reakcionarni oplio na ljudi. Naši ljudski odbori se pač ne bi smeli odpovedati svojemu političnemu vplivu na področju pravnega nasoetooa-nia zato ie pogrebno, kakor je priporočil tudi Spet za delo pri OlO M. Sobota, da bi vsaj Dečje občine o Pomurju imele stalne pravne posoetovalnice, o katere bi zahajali državljani in tam dobivali odgovore na svoja vprašanja s pravnega področja. Manjše občine naj bi to službo vpeljale z združenimi močmi. NOVO! NOVO! IZŠLA JE BROŠURA "SPOMENIŠKO POMURJE" Cena: broširano 200 din, vezano v polplatno 300din Dobite jo v vseh knjigarnah in pri OBMURSKI ZALOŽBI MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA ULICA 7, TELEFON ŠTEV. 53 POHITITE Z NAROČILOM, KER JE NAKLADA OMEJENA! Zanimiva in koristna pobuda To bi naredili tako, da bi Strehovčani, ki so zidarji, zidali, Kobiljčani, vas tesariev, bi opravili vsa tesarska dela, v Dobrovniku pa bi naredili opeko, ker imajo opekarno. Tako bi pridobili nekaj pomembnih prostorov za zdravstveno po-staio in bi imeli tudi priročno lekarno, ki je doslej ni. Vabimo vsa vodstva sindikalnih podružnic in osnovnih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva, da ugotove, če na področju vaše organizacije že dela POVERJENIK PREŠERNOVE DRUŽBE Kjer je. ga podprite v njegovih prizadevanjih, kjer pa ga še ni, najdite iz vrst odbora ali članstva tovariša, ki se bo s srcem zavzel za širjenje zabavnih, pohčnih in praktičnih knjig Prešernove družbe. Naslove novih poverjenikov pošljite Glavnemu odboru Prešernove družbe, Ljubljana, Erjavčeva c. 14/a. Storite vse, da bodo vsi vaši člani tudi člani Prešernove dražbe, ki bodo konec leta prejeli za minimalno članarino bogato knjižno zbirko. Kakor kaže, so se Skakovčani tokrat prebudili iz zimskega spanja še pozimi. Konec marca ali v začetku aprila bodo naposled le začeli z gradnjo dvorane, oziroma prizidavo k sedanjemu gasilskemu domu. Načrti so že končani in odobreni. D. E. PLODNO DELO Organizacija SZDL v Korov-cih ima nad 60 članov. Da je Franc Vida je revizor v lendavski občini. Njegova služba je terenska. Pol leta je zagotovo na kontrolah in pregledih po lendavski občini, ostali del časa pa porabi za posle v pisarni, kjer se mu v času odsotnosti delo kopiči. Poleg tega opravlja še nekatere posle inšpektorja, ki ga v tej občini nimajo. Stanuje nekaj kilometrov izven Lendave, ob nedeljah pa se ukvarja z radioamaterstvom, je pa tudi v avto-moto društvu. »Ta služba mi ugaja,« pravi Vida, Ni dolgočasna. Človek je vedno v neposrednem življe- V okolici Dobrovnika so na zborih volivcev razpravljali o zdravstveni postaji. V tej postaji je stanovanje zdravnika. Prebivalci tega okoliša pa bi hoteli večjo zdravstveno postajo. Predlagali so, naj jim občinski ljudski odbor' zagotovi sredstva v znesku enega milijona din. S temi sredstvi, so zagotovili, bodo zgradili stanovanjsko poslopje za zdravnika v vrednosti treh milijonov. Štirje roditeljski sestanki Nedavno so bili v Lendavi štirje roditeljski sestanki, katerih so se udeležili straši slovenskih in madžarskih učencev. Prosvetni delavci so za te sestanke pripravili primerna predavanja. nju. To pomeni stalen študij in razvoj na gospodarskem področju, kar je zanimivo in koristno zlasti v današnjem času. Upam, da se bom s časom usposobil za inšketorja in položil potrebni izpit.« O svojih načrtih mnogo ne pripoveduje. Kot večini državljanov mu je problem stanovanje. O tem problemu je takole povedal: »Družinsko stanovanje iahko dobijo samo poročeni in ne tudi tisti, ki se nameravajo poročiti. Poročiti se brez tega, da bi imel zagotovljeno družinsko stanovanje, pa je zopet problem, ki se cesto konča usodno za družino. Torej je to večni krog, ki ga človek težko preide.« Po kratkem premolku je poudaril: »S stanovanjskim problemom se rešijo vsi ostal' problemi«. Da. tako so zaključili že mnogi naši državljani, toda stanovanjski problem je v življenju, vsaj večini državljanov, najteže rešljiv. POMURSKI VESTNIK, 4 MALI OGLASI CENE MALIH OGLASOV: Beseda 10 din, med dve črti be-sedu 20 din. Ženitbeni oglasi beseda 50 din. Na oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, se pribije 50 din. OPOZORILO! Vsa obvestila in male oglase borna objavili le takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo. Stranke, ki za-btevujo pismeno naslove og asov ali kako drugo informacijo, naj priložijo. za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo govurjuli. Naslovov, ki so pod šifro, ne izdajama! Zu poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK ugodno prodani. Stiberc, Lendavska c. 10'IV., M. Sobota. RAZPRODAJA kmetijskega orodja dne 30. marca ob 13. ure v Polani št. 24. M-244 MALO RABLJEN KOMBINIRAN OTROSKF VOZIČEK prodam. Naslov v oglasnem oddelku. M-247 DENAR V ZNESKU OKOLI 12 009 DINARJEV sem izgubil od Rakičana do Sebeborec. Poštenega najditelju prosim, da mi ga vrne proti dobri nagradi na naslov » Franc Cervek, Rakičan. M-248 MALO POSESTVO .z gozdom ugodno in poceni prodam. Ana Topolnik, Stanetinci št. 5, p°šta Videm ob Ščavnici. M-249 IIISO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 6 ha zem’je vseh kultur v Vitomurcih, prodam. Vprašati pri Šprah, Vičovskn pot 14, Ptuj. M-250 1 ha GOZDA IN STAVBENO PARCELO PRODAM. Vprašati v gostilni SterniŠču, Slatina Rudenci. M-251 I SVINJSKE HLEVE in VINSKE SODE prodamo. M. Sobota, Kolodvorska ulica 5. M-523 IŠČEMO DEKLICO k triletnemu otroku, trikrat tedensko popoldne. Naslov v oglasnem oddelku. M-254 VEČJO PARNO LOKOMOBII O v dobrem stanju kupim. Franc Mnn-ko. Mezgovci, pošta Moškanjci pri Ptuju. M-255 IIIŠA Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in trije svinjski hlevi, hrastovi, skoraj' novi, ugodno naprodaj. Vprašati v Iljaševcih št 49. / M 256 DVOSTANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 2,30 ha zemlje prodam. Alojz H^n-ž«*kov<č. Veržej. M-25S SEME ČRNE DETELJE (prave), večjo količino, ugodno prodom. Vn-neri štev. ?. M-259 RADIO »PHILIPS«, 5-cevni. krasno ohranjen, prodam zn 28 000 din na dva obroka. Horvat, M. Sob-ita, Titova 11. M-275 KOVAČNICO Z IIISO in gospodarskim poslopjem ter nekaj zem'je ugolno prodam. Informacije v gostilni Kraner, Sv. Ana v Slovenskih goricah. M-261 IIISO z gospodarsk:m poslopjem (kmetija) s 3 ha njive in sadov-njuk v okolici Križevec pri Ljutomeru, prodam. Poizvedbe pri Ciril Cagranu, Banovci, p. Veržej. M-284 OTROŠKO VEČJO POSTELJICO, belo pleskano, produm. Naslov v oglasnem oddelku. M-269 16 ha ARONDIRANO POSESTVO z nekaj inventarja in gospodarskim poslopjem nu ravnini v bližini ceste ugodno produm. Urbančič, Ledinek 57, Zg. Ščavnico. M-270 ENOSTANOVANJSKO HIŠO, takoj vseljivo, ugodno prodam. Cena 700.000 din. Polovico na obroke po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. M-271 «/> VEČJE NOVEJŠE ZIDANE HIŠE (bivša gostilna Lutnrič, Gradišče), ob močno prometni cesti M. Sobota— Slutinu Radenci, 5 km od M. Sobote, prodam z 70 arov zemlje a’i brez nje. Vprašati: Evgen Lu-tarič, Gradišče 8, p. Tišina. MOTORNO KOLO »Jawa<< v od ličnem stanju s prevoženimi 4.300 km, prodamo! Na ogled je vsaki dan v opekarni Puconci. POSESTVO v izmeri 9 ha, vse aron-dirnno, sestoji iz prvovrstnega sadovnjaka, njive, pašnikov, gozda in celotno gospodursko poslopje s prešo ter na novo sezidani hlevi. Od ceste oddaljeno 10 minut v neposredni bližini znanih »Vuč-kovskih toplic«. Cena po dogovoru. Kupci, ne zamudite ugodne priložnosti. Mirko Stubičnr, Bukovec, p. Selnice, Medžimurje. POSESTVO *v Zb govcih z inventarjem. vpr°go, orodjem in sodi pri Gornji Radgoni (poleg Svetec) in 3 hu zem je z vinogradom, njivami, gozdom in sadovnjnkom. produm. Cena po dogovoru. Marija Wolf, Zbigovci 36. M-274 3 TRAVERZE, po 5 metrov dolge, in tesan les produm. Nuslov v oglasnem oddelku. M-260 25 q SLADKEGA SENA, 1 voz 15 q nosilnosti, 1 par konjske vprege, 1 čevljarski šivalni stroj »Pfaff«, prodam. Vprašati v Ljutomeru, Prešernova 4. M-277 POSESTVO, hiša krita z opeko in 3 ha zem'je z vsemi ugodnostmi prodam. Alojz Roškur, Bodisluvci 6, p. Bučkovci. M-278 POSESTVO, 4 ha zemlje, z novim gospodarskim poslopjem, na področju mesta Celja, ugodno prodam. Nadvse prkladno za tistega, ki bi imel veselje do prevozništva ali sadjarstva. Izredna možnost zaslužka. Vprašati: Ivan Žabot, G'bina, pri Razkrižju, p. Ljuto-mer. M -2“9 65-LETNI VDOVEC s premoženjem in obrtjo na vasi želi spoznnti žensko do 50 let v svrho ženitve. Vdove niso izk'jučeno. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod »Veselje do kmetije«. M 2S0 42-LETNA VDOVA išče prijatelju. Ponudbe na oglasni oddelek rod »Pom'ad«. M-281 KMEČKI FANT. star 32 let, z lastnim posestvom, želi spoznnti dekle do 28 let iz kmečke družine. ' Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Prijeten dom«. M-2^2 26-LF.TNA SIVIMA želi spoznati do 35-|etnega uslužbenca v svrho ženitve. Ponudbe poslati nn oglasni oddelek pod »Srečen zakon«. OBVESTILO Obveščamo vse čebelarje, da priredi Čebelarsko društvo v Murski Soboti TRIDNEVNI TE CA J Začetek tečaia bo v soboto, dne 29. marca 19*8. ob 8. uri v Obrtnem domu in ne pri Zvezdi, kot je to bilo prvotno javljeno Spored predavanj: V soboto o vzreji matic, v nedeljo o pripravi čebel za prevoz in v ponedeljek o čebelji bolezni Za člane udeležba obvezna! Vabimo pa tudi vse ostale čebelarje, da se predavanj udeležijo Zavedajmo se, da je uspeh čebelarstva dosti odv:sen od čebelarjevega znanja in sposobnosti. Zato, čebelarji, pri-, dite v čim večjem številu! TRANSIT-EXPORT Mil.VCHEM 13, Landwehrstr.44 veletrgovina s kuhinjskimi in gospodinjskimi elektrotehničnimi potrebščinami, radioapirati, televizijskimi aparati, novimi in rabljenimi av- tomobili in motornimi kolesi, obvešča vse svoje cenjene odjemalce in znance, da s 1. APRILOM 1938 ODPRE V AVSTRIJI DVE PODRUŽNICI: GR A Z, BAHNHOFSGURTEL 59 (bančni konto: Steirische Bauernkasse, Graz, Kto. Nr. 8036) RADKERSBURG, KAMNIKERSTR. 5 (bančni konto: Reiffeisenkasse, Radkersburg, Kto. Nr. 30/414) »VAŠKA KOMEDIJA« Pred kratkim so mladi cigani iz Zenkovec v Bodoneih uprizorili opereto »Vaška komedija«. Uprizoritev je režiral , šolski upravitelj Jože Kamenšček. Z njo so gostovali tudi v Brezov-c.h, gostovali pa mislijo tudi v bližini Murske Sobote. VREMENSKA NAPOVED za čas od 28. marca do o. api ila V roku med 27. in 29. marcem ponovna močna ohladitev z močnimi mrzlimi vetroii in mrazom ponoči. V začetku aprila v glavnem lepo vreme s hitro otoplitvijo, pozneje pomladansko toplo vreme. Nadaljnji izgledi: v roku med 8. in tl. aprilom zopet močna ohladitev s ucgoin do nižin. POMURSKI VESTNIK Iztluju Časopisno in založniško pod jel je »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Solioln. Štefanu Kovača 16 — — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 *— Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Štefanu Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100. poljet-na 200. celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunnlni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-I-2-365 — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 30. marca — Branimir Ponedeljek., 31. marca — Briua Torek, 1. uprilu — Boško Sreda, 2. aprila — Franc Četrtek, 3. aprila — Žarko Petek, 4. aprila — lzidorv Sobota, 5. aprila — Vinko KINO MURSKA SOBOTA — od 28. do 30. marca ameriški burvni »ciucmu-scope« film: »Do pekla in nazaj.« GORNJA RADGONA — od 2«). do 30. marca amer. barvni film: »Trombe opoldne«. SLATINA RADENCI - od 29. do 30. rnurca ameriški film: »Beg iz Gvajane«. LENDAVA — od 28. do 30. marca ameriški film: »Do zadnjega«. LJUTOMER — od 21. do 30. marca francoski film: »Oče, mama, služkinja in jaz«. 2. aprilu madžarski film: »Se živijo«. BELTINCI — 29. in 30. marca ameriški film: »Džips«. VERŽEJ — 29. in 30. marca ameriški film: »Ne bodo mi verjeli*' — 3. aprila ameriški film: »Bistre glave«. TURNIŠČE — 29. in 30. marca francoski film: »Ljubimca iz Toleda«. VELIKA POLANA — 30. marca ameriški film: »Streljuj prvi«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 29. iti >0. marca angleški film: »Ugrabitelja«. — 2. aprila ungleški film: »Žongler«. Zdravstveni dom Gor. Radgona razpisuje mesto babice • za okoliš Negova. Nastop službe s 1. aprilom 1958. Upravni odbor Zdravstvenega doma Ljutomer razpisuje naslednja delovna mesta: 1 ZDRAVNIKA — SPLOŠNE PRAKSE Pogoj: ustrezna medicinska fakulteta in opravljen staž 1 DELOVNO MESTO OTROŠKE NEGOVALKE Pogoj: šola za negovalke in opravljen strokovni izpit Nastop službe možen takoj Temeljna plača po uredb:, položajna plača po pravilniku za votla Upravni odbor tovarne perila »Mura« v Muiski Soboti razpisuje 2 DELOVNI MESTI PRIKROJEVALCA NA TRAČNEM REZILU Pogoj: izučen krojaški pomočnik z odsluženim vojaškim rokom Plača po tarifnem pravilniku podjetja Pismene ponudbe poslati do 15. aprila 1958 na upravo podjetja Upravni odbor mlinskega podjetja Murska Sobota razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE z ustreženo šolsko izobrazbo ter daljšo prakso v vodenju industrijskega au trgovskega knjigovodstva. FINANČNEGA KNJIGOVODJE z ustrezno šolsko izobrazb > ter daljšo prakso v finančnem knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj! Prošnje je poslati do 10. IV. na Upravni odbor podjetja. RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pri Elektro Maribor okoPca Maribor razpisuje na podlagi čl. 138 Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ 53/37) mesto INKASANTA pri obratu Murska Sobota Pogoji: da stanuje v'okolici Crenšovec (občina Beltinci) in da je vešč računanja. Prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja predložiti pri Elektro Maribor okolica — obrat Murska Sobota. Komisija za najemanje stale h delavcev pri Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, p. Murska Sobota, razpisuje delovno mesto , TRAKTORISTA na delovišču Petanjci Pogpji: Traktorist z opravljen'm ctrokovn:m izpitom in najmanj 5-'etno prakso z znanjem manjših popravil na traktorju. Plača po tarifnem pravilniku, družensko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe 1. maja 1938. Kmetijska zadruga Križevci v Prekmurju razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE-KINJE Pogoji: Strokovna izobrazba v knjigovodstvu ter opravljen strokovni izpit Nastop službe t. maja 1938. Prijave poslati do 15. aprila 1938 na upravo'Kmetijske zadruge Križevci v Prekmurju LAJOS ZILAHY: 24 SMRTONOSNA POMLAD Sedel sem na odprto teraso neke tretjerazredne kavarne in naročil konjak. Zdaj sem prvič skušal izračunati, koliko sem ponoči izgubil na kartah. Zgrozil sem se, kot bi me zajel vihar pogube. Imel.sem majhno posestvece, ki je bilo loceuo od glavnega in to je ponoči vse odplavalo. Naenkrat sem opazil pred seboj nizkega, rdečelasega mo-žlčka s šč.palnikom na nosu, ki me je radovedno opazoval. — Sluga pon.žen, — je rekel končno. - Spoznat sem ga. Bil je Mandel, kateremu sem dal predujem na ono parcelo v ulici Manyoki. To je bJa še Edit-na zamisel, di bi si tam zgradila vilo. — Dober dan, gospod Mandel! — P ros. m gospod, iskal sem vas že preko osrednjega prijavnega urada. Kaj nameravate z zemljiščem v Manyokijevi ulici? — Prodajte drugemu! Ne potrebujem ga več! — Toda izgubili boste predujem! — N.č za to! Rdečelasi človeček je strmel vame, potem pa je skomignil z rameni. Toda očitno je bil zelo vznemirjen, kajti to je zanj pomenilo odlično kupčijo. Prav gotovo je imel že drugega kupca, ki je ponudili višjo ceno. Ponud.l mi je roko in dejal: — Torej, sluga ponižen! Odšel je lahnih korakov, navidez miren, toda ko se je že nekobko oddaljil, si je porinil klobuk nazaj in mahajoč s palico pričel skoraj bežati. Hitel je za kupčijo. Ta večer sem dobiI na kartah dva tisoč forintov. Drugi dan sem jih izgubil osemnajst tisoč. Ta znesek je dobil Turkevey. Ostal sem dolžan, zato sem moral vzeti posojilo na posestvo. Plačal sem ogromne stroške, ker so iz banke telefonično zahtevali podatke katastrske uprave. Teb petdeset tisoč, forintov je bil prvi dolg, s katerim sem obremenil posestvo, ki mi ga je oče zapustil brez krajcerjn dolga. Pet dni pozneje od tega denarja nisem imel več niti prebite pare. Ko so mi v »Griffu« predložili tedenski račun, sem moral zapustiti prstan, ki sem ga svojčas ponujal Joži, a ga ni hotelasprejeti. Popoldne sem stopil k Joži. Zadnji čas sem imel že lasten ključ od njenega stanovanja — lahek, zložljiv aluinini- iasti ključ — ki sem ga vedno nosil v žepu telovnika. Cesto-:rat se je pripetilo, da nisem večerjal z Jožo, ampak sem ostal v klubu — to je bilo zaradi kart — toda ponoči sem odšel k njej in pogostoma tam tudi prenočil. Joža je ob takšnih prilikah vselej vstala iz postelje in mi ponudila žganja. Joža je videla na meni in vedela, da drvim v pogubo, toda z nekim čudovitim nagonom je zaslutila, da me ne bi mogla rešiti, če bi me z besedami-in rotenjem odvračala od brezumnega kvartanja, ker sem v tem kvartopirskem razburjenje bežal pred drugim strašnim nemirom. Resnično je trpela. Trpela je in me pomilovala. Postala je nenavadno molčeča, včasih se je zagledala nekatn v praznino in takrat sem čutil, da išče ono drugo, neznano dekle in da jo nemo, strašno sovraži. Ne vem, morda se je v svojih najbolj skritih mislih celo veselila, da omamljen in z neuravnovešeno glpvo drvim navzdol, kajti bil sem visoko nad njo, toda padajoč Vse globlje sem hitel naravnost v objem njenih razprostrtih rok. Zlomljen in prepaden bom nekoč morda položil svoio trudno glavo v njeno naročje, toda če bom še naprej ostal gospod in bogat človek, se bom prej ali pozneje moral ločiti od nje: Na poti proti njenemu stanovanju seru naenkrat dvajset i korakov pred seboj zagledal Jožo in Boška. Za trenutek me je nekaj zbodlo v srcu, toda v tem res ni bilo ničesar, če se ona z Boškom, s svojim starim zaupnim znancem, sprehaja po ulici. Nekaj časa sem šel za njima, potem sem obstal in ju pustil naprej. Izgubila sta se v množici. Zavil sem v neko kavarno. Sedel sem tam dobro uro in zdolgočaseno brskal po ilustriranih listih. Potem sem vstal in odšel. Menil sem-, da se je med tem časom tudi Joža že vrnila. Neslišno sem odpiral vrata predsobe in po prstih stopil proti spalnici. Ne vem zakaj, toda neka zla slutnja mi je šepetala, da bom Boška našel tam in da ju bom presenetil. " Razmaknil sein zaveso na vratih. Joža je v domači halji ležala na divanu in brala roman Selme Lagerlof »Gosta Ber-ling«, ki sem ji ga sam prinesel. Ko me je zagledala, si je pritisnila roko na srce. — Bože moj, kako sem se prestrašila. Nisem slišala, ko si vstopil. Odložila je knjigo, stegnila k meni svoje hladne, bele roke in mi potegnila glavo na svoje dehteče prsi. Sramoval sem se prejšnje svoje misli, ko sem jo sumničil zaradi Boška. Šla je v kuhinjo pražit kavo, sam pa sem tačas sedel k okno in listal po Vniigi. loža je bila srečna, če mi je lahko nudila takšna drobna zadovoljstva. Vedela je. da imam rad sveže praženo kavo z mandljevimi kolači. Oči so ji vsakokrat žarele, ko sva ob popoldnevih skupaj srebala kavo. Iz kuhinje je kmalu zavel prijeten duh po kavi in me mehko ščegetal v nos. Ta duh, topel, nekoliko grenak dob sveže pražene kave ob času malice je bil za mene vedno duh tistih popoldnevov. Ne vem za^ai. toda ko ie ta duh okrog mene napolnil sobo, je tudi m jemu srcu nudil nekakšno blagodejno toploto. Doslej sem v um d veti sobah videl le obsežno posteljo, čipke, dišavne stekleničke, skrbno čistočo in prefinjeno udobje ljubimke, toda zdaj mi je duh po kavi pričaral — dom. Pomislil sem, kako strašno — in še stra.šnejše — bi bilo moje življenje, če ne bi poznal Jože in bi se zdaj s svojim zgrešenim živUeniem mn-al s»m muč'*' •"•ed štirimi golimi, pustimi stenami svoje sobe v hotelu »Griff«. Joža je prinesla kavo na majhnem ovalnem srebrnem podstavku. K finim skodelicam je pristavila v trikot zložene majhne prtičke. Tudi te drobne stvarčice so kazale sledove njenega ukusa in redoliubno«+i. M°d nam ie postavila maih-no mizico in na njej pripravila malico. Sedela sva si nasproti in mešala kavo. Naenkrat sem jo yprašal: — Kdai si videla Boška? Najprej je vzela kolač, ga prelomila na dvoje in potem odgovorila: — Prejšnji teden. Z dvema prstoma je ravnodušno pomočila kolač v kavo. Zdaj sem zopet čutil, kot bi me nekdo z železno palmo od zada' udaril po glavi in bi mi od grozne bolečine počila lobanja. Enkrat sem že občutil ta udarec, nrav takrat, ko «ptn Edit vprašal, kdaj je videla Ahrenbcrga. Prvi hip niti misliti nisem mogel, toda prva misel, ki mi ie šinila v pridušenem, nemem besu, je bila: mar tudi ona? Tudi ta runia? S suhim grlom sem jo vprašal, toda ona ni opazila mojega razburjenja. — 8e danes nista popoldne skupaj sprehaja? — Ves popoldan sem bila doma, — ie rekla. In takrat se ie zgodilo nekai strasnogu. V razrvanib živ-r:b m: ie nekaj na':ln :n be« «e ie raztrešr’1 v men’ kakor strel, črni in rdeča kri mi ir pritisnila v možgane. miEiee na rokah so se mi napele od ieze, skočil sem pokonci in odrinil stol. "n katerem sem sedel. Dvignil sem roko in jo z vso močjo udaril v obraz. Trgovsko podjetje »ŽFLEZO«, Murska Sobota sprejme trgovskega pomočivka, izvežbanega ŽELEZNINA RJA Plača po tarifnem pravilniku Na«top službe 1. aprila ali po dogovoru Pismene ponudbe pošlilte na naslov: Trgovsko pcd:etje »ŽFLEZO«, Murska Sobota POMURSKI VESTNIK, 27. III. 1938 5 Popusti, da zmagaš JUDO — moderen šport. — Uveltavlia se v svelu in tudi pri nas. — Šport, ki se je razvil iz samoobrambe jiu-jitsu na Japonskem. — Goje ga vse naprednejše armade in policije — tudi pri nas. — Primeren šport za stare in mlade, ker ga lahko goje brez kakšnega predznanja — tudi ženske. — V Sloveniji je danes 8 judo-klubov, v Jugoslaviji 19. — Mariborski mojstri v judu bodo nastopili pri nas spomladi, kot so obljubili. V Mariboru sem si nekega večera ogedala borbo judistov. Na splošno to niso običajne borbe, kot pri boksu ali rokoborbi. Na videz se zde celo nezanimive. Tako vidiš, da se oba judoista držita za kimone in mirno hodita po blazinah in iščeta prilož-nost-za akcijo. Ko jo eden od obeh najde, se met opravi z bliskovito naglico in borbe je konec. Pri rokoborbi in boksu je na prvem mestu moč, pri judu ie važna tehnika, potem šele moč. Takoj sem se spomnila filmskih scen. kjer izvajajo judo-mete. Torej mora znati nasprotnik padati. Trening ie pač osnova vsakega športa. Pri judu je pogoj: znati padati iz vsakega položaja. Nekai podatkov o judu mi je dal mariborski trener juda Niko Vrabl. Sisteme JIU-JITSU (izgovori: džiu-džitsu = mehka umetnost) je združil v JUDO (= mehka pot) Japonec Jigoro Kano, ustanovitelj juda. Prva univerza za judo na svetuje od 1882 v Tokiu. Japonci goje judo predvsem iz vidika svoje življenjske filozofije: nopusti, da zmagaš. Goje ga na blaz nah in taki so tudi v življenju, zato pri nas ni povsem sprejemljiv. Ima pa dosti uporabljivih načel. Na primer čengav z manjšo močjo, premagaš močneišega. ker se udarcu hitro umakneš in ko ima nasprotnik na j bol i iztegnjeno roko, s katero je suni'; ga zanjo primes in potegneš v smeri njegovega sunka, bo padel, ker je izgub i ravnotežje. Princip juda, ko domala brez vsakega napora vržeš nasprotnika, seveda, če le ujameš trenutek, ko je nasprotnik najslabši. Pri nas je judo šport, ki je sprejel mnogo jamuskih načel, ne pa vseh. 'Vendar Ima prav tako pri nas judo psihični moment: samozavest judoista se poveča. Ljudje z manjvrednostnim kompleksom postanejo odločni v življenju. Da ne po- udarjamo fizičnega momenta: judo utrdi telo in ga vsestransko izuri. Pri judu se naučiš dobro anatomijo, celo pri samoobrambi, saj moraš vedeti, kje je treba nasprotnika napasti. Iz tega sledi pouk prve pomoči. Ni čudno, da je prva pomoč japonskega izvora; čeprav stara par stoletij, je presenetljivo uspešna. Zanimivo bi bilo omeniti Van der Vehena. S 35 leti je začel gojiti judo, čeprav je imel paralizo. Danes je star 48 let in je trener juda v Franclji, nosilec tretjega mojstrskega pasu. Kako je s temi pasovi, naj povemo, da je obleka judoistov bela kimona z barvastim pasom, da se spoznajo stopnje judoistov. Merilo za dosežene uspehe in obenem nagrade za judoistov trud je barva pasu. Sistem podeljevanja pasov, ki ga danes uporabljajo judoisti, je uredil ustanovitelj juda jigoro Kano. Glavna delitev judoistov po pasovih: šolski pasovi (japonsko Kyu) in mojstrski pasovi (jap. Dan). Šolskih pasov je šest in najnižji je 6. beli, potem 5. rumeni, 4. oranžni, 3. zeleni, 2. modri in najvišji Kyu je 1. rjavi. Mojstrskih pasov je 12. Od 1.—6. pasu je črna barva, od 6.—11. je rdeč pas in 12. Dan je beli pas. Naslov »Doktor juda« je časten in ga prejme nosilec 12. mojstrskega pasu. Od 6. šolskega pasu se razlikuje po odtenku barve in širine pasu, so svetlejši in širši. Ob svečanih nastopih so ob'ečeni slednji v črne kimone. Dekleta in žene nosijo enake barve, pasove, le bela črta sredi pasu jih loči od moških. Naslov »Doktor juda« je imel le Jigro Kano, umrl leta 1939. Na vprašanje: »Kdo je zmagovalec judo borbe?« je tovariš Vrabl, mojster s črnim pasom, dejal: — Zmagovalca judo borbe določimo po točkah, ki se dobijo za uspel met, davljenje s kimono (ne z rokami), vzvod na sklepe in končnmi prijemi, če drži nasprotnika 30 sekund pod kontrolo na tleh. Na sliki poglejmo mariborske mojstre pri judo-borbi. Na sliki 1 in 2 pa primer davljenja od spredaj iz JIU-JITSA. (Vendar opomba: nejudolsti naj ne bi poskušali nevarnih priiemov, ker ne poznajo niti prve pomoči, niti ne znajo padati itd.). DRAMA NA OTOKU SVETE HELENE MALI OTOK SVETA HELENA, NA KATEREM JE UMRL NAPOLEON, JE PREJŠNJI MESEC DOŽIVEL NENAVADNO DRAMO. NEKI DOUGLAS WILLIAMS, OCE ŠESTERIH OTROK, SE JE OKUŽIL S TETANUSOM. TUDI 14-LETNA DOROTHY THOMAS JE POSTALA ŽRTEV TRENUTNE NEPAZLJIVOSTI. Po čudni igri naklučja sta se cba prebivalca Svete Helene, katere giavno mesto Jamestovvn šteje okoli 4 tisoč prebivalcev, okužila istega dne. Oseminslir deset ur kasneje so k Wiliiumu in Dorothy, ne do bi vedeli drug za drugega, poklicali zdravnika Gjofreja L mrka, ker sla dobilo bolnika visoko temperaturo in prve znake te smrtonosne bolezni. V obeh primerih je bolezen že tako napredovala, da brez seruma ni bilo misliti na ozdravitev. Na nesrečo pa ni bilo no otoka niti čne ampule serumu proti tetanusu. Kaj storiti? blo vprašanje je vsebovalo trugiko in obup, kajti Sveta Helena je eden izmed najbolj osam.jenih krajev na svetu. Deset-tisoč km je oddaljena od Londona, do najbljujega kopna — afriške obale — pa je okoli tisoč km. Po drugi strani leži o.ok izven glavnih pomorskih poti in v pris.aništu Jamestovvn pristajajo ladje le enkrat ali dvakrat na leto, ko pripeljejo hrano ali pošto. Na Sveti Heleni nimajo niti enega rad jskega oddajnika in ne telegrafskih zvez. Nedavno so vzpostavili telefonsko zvezo z Londonom, toda zaradi velikega števila relejnih postaj in zato, ker pošta dela samo določen čas, dr. Clark ni mogel po telefonu zahtevati pomoči, ker je šlo za dragocene ure. Prisebni doktor pa se je spomnil, da bi lahko izkoristil neposredno zvezo, ki veže Sveto Heleno z malim otokom Ascenson. To skupino granitnih sten imenujejo »Vrata pekla« in to ime docela zasluži. Otok leži okoli 1300 km severozapadno od Svete Helene. Naselili so ga šele v drugi svetovni vojni, ko so zavezniki tam zgradili pomožne baze za svoja leto^, ki so letala iz ZDA proti Bližnjemu vzhodu. Morda bi bil danes spet zapuščen, če se nebi Pentagon od’očil po vsem svetu posejati ameriških baz za nadzorstvo nad vodenimi iztrelki. Na tem ska^atem otoku je zato okoli 300 tehnikov, ki premorejo zelo močan radijski oddajnik, ki ima neposredno zvezo z ameriško bazo v Pernambucu v - Braziliji, 2000 km vstran. Ta baza stalno spremlja oddaje radiskega oddajnika otoka Ascension. Dr. Clark je poskušal storiti nemogoče: da bi se preko Ascensiona povezal z bazo v Pernambucu! Imel je srečo. Seveda niti ni imel pojma, da so prav ta dan vzpostavili zvezo med Florido, Antili, Pernambucom in tem otokom. Razlog iz baze v Cnnnvera!u bi morali izstreliti medcelinsko raketo »Snark«. Radiotelegrafisti v Pe'rnambncu so bili presenečeni, ko so slišali poziv na pomoč, ki je prišel preko radij-skegn oddajnika z otoka Ascensiona. Takoj so obvestili predstojnike, ki so preko radia sporočili vest letalskemu oporišču v Južni Karolini v ZDA. Prav v tem hipu je bilo na letališču veliko štirimotorno letalo »Globmaster« pripravljeno na poM proti Bernambuen, da bi opazovalo let vodenih izstrelkov. Namesto tega so poveljniku leta-la ukazali, naj odleti z dragocenim tovorom — škatlo seruma proti tetanusu — proti otoku Svete Helene. Enajst ur kasneje je letalo preletelo otok Ascension in tri ure kasneje že Sv. Heleno. Leta ni moslo pri-stati, zato se je pilot spustil proti zein’ji in i višine 100 metrov odvrgel dragoceno zdravilo s pada'cm. Na domenjenem kraju je že čakal rešilni avto, ki je takoj prepeval zdravilo v bolnico. Dr. Clark je lahko takoj nudil svojmi bo’n;koma pomoč. Navzlic temu je Williams podlegel bolezn mula Dorothy Thomas pa ozdravele. in danes spet teka po klancih Jamestovvna. To je verjetno doslej edini in na žaloost osamljeni primer, ko je obstoj smrtonosna medcelinske rakete pomagal rešiti človeka- Novi mineral. V Uzbekistanu so odkrili doslej neznani mineral črne barve. Mineral so imenovali »avice-nit« po znanem filozofu Avidcenu, ki je živel v 11. stoletju. Ugotovili so, da novi mineral vsebuje antimon, kositer, železo, vanadij, aluminij in nekatere druge elemente. Predstavnik vzhodnonemškega trgovinskega ministrstva je izjavil, da so vzhodnonemške tovarne v prvih dneh sejma v Leipzigu sklenile za več kot 230 milijonov mark pogodb. ELEKTRIKA NAMESTO GNOJENJA Po štiriletnih poskusih Je ang’eški vrtnar Goril'Tl L'nd-field iz Sussexa ugotovil, di njegov paradižnik ebredi mnogo bolje, če ga izpostavi električnm tresljajem. To je sporočil angleškim botanikom in jih tudi prepričal o koristnosti svojih poskusov. Lindfieid se je začel ukvarjati z idejo, da bi gnojil para-d.žnike z eiektr.čnlmi tresljaji potem, ko je preč.tal v nekem znanstvenem časopisu članek, kjer je pisalo, da dozori pšenica “v polarnem krogu Finske mnpgo prej kot pa v zmernem podnebju. To so pripisovali dejstvu elektrike, ki vpliva na rast rastlin bl_že tečaju. Lindfeld se je zamislil. Zakaj ne bi elektrika vplivala dobro tudi na paradižnik? Izbral si je sadike in jih razdelil v dve skupini. Ene je gojil na ob ca-jen način z gnojem, druge pa je izpostavil električnemu toku, ki ga je dobil iz navadne bate-rlje za kolesa. Ugotovil je, da so te rastline rasle hitreje in da so imele bolj zelene liste od ostalih. Tudi korenine teh pa-rad žmkov so bile mnogo bolj močne. Vrtnar je skrbno zapisoval, kdaj so paradižnki dozoreli in koliko plodu so dali. Medtem je baterijo zamenjal z elektriko iz mestnega omrežja, ki pa jo je prej zn žal skozi transformator na napetost 4 voltov. Če se je dotaknil paradižnikov, somu skakale Iskre pod prsti. Posebno rad je imel. če je ob temn h zimskih večerih veter zganil liste rastlin, ko je odprl vrafa v rastlinjak. Tam, kjer sta se dva lista dotaknila, so skakale iskre. Rezultat je bil zelo dober. Že prvo leto so naelektrizirane rastline dale za 50 odst. več plodov kot ostale. Naslednje leto se je odstotek še povečal. Tretje leto je ponovil poskus še z boljšim uspehom. Vsaka na- elektrizirana rastlina je dala povprečno 25 kg paradžnikov, ostale pa le povprečno po 16,7 kilogramov. Na vprašanje novinarjev, ali bi lahko to metodo uporabili tudi drug: vrtnarji, je Lindfieid odgovoril, da je to mogoče, le da bi morali paziti pri rokovanju z elektriko. Lindfieid je uporab i svojo metodo tudi pri solati in ugotovil, da je šb v glave deset dni pred nenaelek-triziranimi rastlinami in da je 1'stje bilo večje ter bolj ze"eno. Zan-mivo je tudi, da na tak:h rastlinah nikdat ni bilo listnih uši. Po Lindfieldovem mnenju je moč to metodo še razširiti. MRKI 58. V primerni razdalji je sledil Mrkemu. Skrival se je med grmovjem, da ga neznanec ne bi opazil. Ko je čez nekaj ča^a zagledal, kako je izginil v bunkerju, mu je zaprlo sapo od začudenja in močnega vznemirjenja. Vrat na nos je zbežal, od koder je prišel. Doma ga je pokaral oče: »Kje se potikaš? Za nobeno rabo nisi pri hii. Klical sem te. a se nisi oglasil. Ti nesrečni otrok, samo jezo imam s teboj in skrbi.« Toneka očetovo zmerjanje ni prizadelo. Preveč je bil razburjen od tega. kar’je videl v gozdu. »Oče, jaz sem pa videl, kie ima gozdni mož stanovanje,« je hitel pravit očetu. »To je zato, ker vedno bereš pravljice,« je odvrnil kmet in odšel. 60. Končno j m je uspelo vzpostaviti zvezo s taboriščem. Halo, tukaj Miška, halo, tukaj Miška,« je Mrki ponavljal dogovorjeno geslo. »Ali me slišite?« Cez čas so se mu razlezle ustnice v nasmešek. Iz aparata je slišal odgovor: »Halo, tukaj Mačka, halo, tukaj Mačka. Sliš mo vas.« Vsem so se zrskrle oči in od veselja so se objemali. »Zmagali smo,« je vzkliknil Silni in si pomel roke. »Sedaj bomo vel tali neka j ve" med našima« je rekel Sloki. »To je šele začetek,« je menil Mrki in si prižgal cigareto. Nato je dejal: »Opravili smo za danes. Moramo zopet čez Muro.« Skrbno so zaslonili izhod in odšli v noč. POMURSKI VESTNIK, 27. III. 1958 6 MODERNIZACIJA Pripadniki afriškega plemena Bantu ne daje;o svojim otrokom več imen kot so Grom, Kačia koža itd. Zdaj imaio bolj moderna imena: Džip, Kamera, Čokolada, Pivo, Puška itd. Kot v kriminalnem romanu V mestu Norfolku v ZDA je prišla na policijsko postajo neka starejša žena in zahtevala dovoljenje za nakup revolverja. Uradnik ji tega dovoljenia ni mogel takoj izstaviti in ženska je vsa nesrečna odšla. Nekemu detektivu se je zdela sumljiva, zato jo je na skrivaj spremljal. Na poti do doma je ženska stopila v trgovino in kupila nož. Policist jo je spremljal da hiše in v stanovanje. Prišel je pravi čas. kajti ti ženska je planila z nožem v roki nad moža in ga hotela ubiti. USPEH S JMA V LEIPZIGU 59. Odslej Tonček ni več imel miru. Venomer je mislil na bunker v gozdu. Sklenil je, da si ga bo ogledal od bliže. ' danes še ne bo odšel tja, pjpčakal bo jutrišnji dan. — Medtem so Mrki, Silni in Sloki montirali oddajno in sprejemno posti jo. Mrki je stražil pred vhodom in se dolgočasd. Priganja! ie spremljevalca k delu in ju po nepotrebnem spraševal, kdaj bqsta opravila. N:sta mu odgovarjala. Sklanjala sta se n°d '1-dajnik in ga preizkušala. Toda naprava ni dala glasu od sebe. Drug drugega sta zmerjala zaradi nesposobnosti, naprava pa je molčala.