List 49
Gospodarske stvari.
______—                                                                             *
Kako trgati in vlagati sadje v zaboje.
Sadjarji pogosto tožijo, da ne morejo svojega sadja spraviti v denar. Vsled tega zanemarjajo sadjarstvo, manj vredne sorte pa kar po slepi ceui prodajajo, o posebno dobrih letinah jim celo brezkoristno strohne. Zviti trgovci pa to porabijo sebi v dobiček. Oni kupijo sadje od sadjarja ter mu plačajo, koliko/ *.e jim zdi, občinstvu pa to nič ne hasni, ker ceno potem določujejo tržci, kakor sami hočejo. Bi li ne dalo se tukaj pomagati? Mislimo, da se da pomagati. Dobra roba ima sebi primerno ceno; vendar ne smemo čakati, da jej nastavi ceno tržeč, marveč sadjarji sami se morajo potruditi, da pridejo s kupci v dotiko. Kmalu se bodo prepričali, da je možno dobiti vrlih cen dobri robi. Naj posnemajo sadjarje ob Renu, na Avstrijskem itd., ki pošiljajo sadje v zabojČKih po pošti ua ogled.
Ako pa naši sadjarji želijo dobre cene, morajo zavedati se tudi svoje dolžnosti; dolžni so namreč sadje brez vsake hibe dopošiljati. V tem oziru so dolžni 1.) razumno ravnati pri izbiranji sadja, 2.) pri shranjevanji in 3.) pii vlaganji v zaboje, katere potem odpošljejo.
Pri nas navadno drevesa otresejo, sadje pa pome-čejo ne voz, da ga doma v kleti nakopičijo. Tako ravnati je silno napačno. Kar se ni skvarilo uže na drevesi, skvari se v kleti. Ljudje se pa potem jezijo, da jim tržci obetajo slabe cene, ker je sadje mnogovrstno oškodovano.
Sadje hoče, da ga varujemo in opazno z njim ravnamo, kakor z jajcem. Razumen sadjar toraj ne bode dreves otresaval, marveč utrgal bode vsak sad posebe ter ga varčno položil v košano, katera je s prtom pokrita. Kadar je polna, položi se slehami sad varčno na
voz na slamo; kadar je ena plast polna, pokrije se s slamo, na katero se polaga druga plast sadežev in tako dalje. Na gornjo plast, pokrito seveda zopet s slamo, denejo se deske, ki se trdno privežejo k vozu, da sadeži ne drgnejo drug drugega. Ko je voz domov pripeljan, odbrati je jabolka previdno, in sicer zelo nepokvarjena vkupe, na dalje malo skvarjena in naposled hudo oškodovana vkupe. Prva se posebe odpošljejo in posamezna prodajajo, druga pojedo doma, tretja prodado za tolčenec, ako doma ne delajo, tolkle. Vsled tolike marljivosti so nekatere okolice zaslovele daleč po sveti, na pr. okolica mesta Bozen na Tirolskem. Vendar to ni še zadosti. Treba tudi o pravem času sadu iti pobirat. Jagodičast sad treba pobrati, kadar je popolnoma dozorel, drugače je pri koščičastem in peškatem sadji, to dozoreva tudi pozneje po shrambah. Kdor hoče ko-ščičast sad na prodaj pelati, ne sme čakati, da mu na drevesu popolnoma dozori, ampak mora ga poprej obrati, sicer bi na mesto, kamor je namenjen, došel že ves po kvarjen. To znajo ogrski kmetovalci prav dobro ter se ravnajo tako, kedar pošiljajo slive v severno Nemčijo, takisto delajo kmetovalci v Torinskem gozdu, kateri svoje sadje pošiljajo sveže v Holandijo, na Švedsko in Angleško. Sadje obirajo, kedar začne barvo dobivati, dobro vedoč, da bode dozorelo, kedar pride na določeno mu mesto. Pri peškatem sadji moramo razločevati po-letnji sad od zimskega sadu. Prvega je treba kolikor mogoče rano obrati, ako hočemo, da ostane poraben in trpežen; dozoreli strati se kmalu. Zimski sad pa naj ostaja kar mogoče dolgo na drevesu.
Kar se dostaje shranjevanja, vemo, da še celo žlahten sad hranijo po kleteh. Toda ravno kleti sodijo najmanj za shrambo žlahtnemu namiznem sadju. Zatoraj shranjujejo sedaj žlahtni sad, koder ga prideljujejo veliko
za prodaj po suhih, nezmraznih izbah in dvoranuh. Vsaka klet daje sadju neprijeten duh.
Tudi zastran vlaganja v zaboje nahajamo še mnogo pomankljivega. Po sadnih trgih velikih mest zapazimo pogosto veliko sodov, natlačenih z jabolki. Ljudje so jih nametali v sod, zavečili ga in zabili. Nasledke taašnega napačnega ravnanja vidimo, kedar sod odpremo; polovica sadja je skvarjena; za slabo sadje pa ni kupcev, ko bi jabolka Bog vedi kako po ceni ponujali. Tirolski sadni tržci dajejo pa lep vzgled. Kar je namiznega sadja, ovijejo sleharno jabolko, vsako hruško prav opazno v svilnat papir — Seidenpapier. Tako ovitih jabolk vložijo po 50, 100 ali 250 vkup v posebne zaboje na trdno, da jih nič ne pregane. Cenejše sadeže vlagajo tudi v sode, ki so pa za četrtinko manjši od naših.
386