3. štev.
V Kranju, 27. prosinca 4900.
T. leto.
Gorenjec.
Političen in gospodarski list.
l/h-.ja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik, pa dan poprej. —Velja po posti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt, leta 1 krono. Za Kranj brez pofiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. — Na naročbe brez inlodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska
dvakrat, čc se tiska večkrat, pa po degovoiu. — Dopisi naj se izvolijo frankirati.       Hokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo se nahaja v jr. Florjana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvn naj se blago volijo pošiljati naročnina,
leklamac ije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice.
Iz učiteljskih krogov.
(Popis.)
Z veseljem pozdravljamo Te, ljubi «Gorenjee% kot sotrudnika na polju narodnega probujenja. A kdo bi bil pričakoval, da bode Tvoje rojstvo toli razburilo duhove <od gotove strani. Nič jim ni bilo všeč: jedneinu je bil papir preveč fin, drugemu tisk preslab, tretjemu ni bilo všečr da se bodeš potezal za učiteljstvo; pri vseh pa se je pokazala izredna bojaželjnost. Ko bi bil Ti, « Gorenjec*, v svoji prvi številki objavil kak ostrejši članek, takoj bi bili križem sveta vpili, da kališ mir; ker sj pa mirno stopil v svet, pišejo v svodih listih, da jih hočeš «farbat», da ne pokažeš krempljev i. t. d. Vsak pošteno misleč človek mora piiznati, da tern ljudem ni za drugo, kakor za «kšeft», kajti kar se ne liska pod njihovo streho, Je brezversko, torej že v naprej prokleto. To je dandanašnji te v ste ljudem prva in zadnjaj verska resnica.
Ker pa na izjavo, «da hočeš braniti slovensko učiteljstvo«, nek list ni drugega mogel odgovoriti, izvlekel je iz stare šare že davno obrabljeno frazo o šolskih palačah, ki ^o s krvavimi žulji zidane.
Vprašamo vas, gospoda: «AIi so davkoplačevalci zidali cerkve zaradi vas duhovnikov?« Ne, zidali so jih, da se v njih opravlja potrebna služba božja.
Ravnotako ne zidajo šol zaradi nas učiteljev, ampak edino zaradi tega, da jih pohajajo otroci, da se v njih uče, česar jim bode v življenju neobhodno potreba.
Navedite nam le en kraj, kjer so sezidali ali vsaj razširili šolo edino zaradi učitelja. Za vsak tak slučaj \am pa lahko navedemo sto slučajev, v kaleiih se je izdalo tisoče in tisoče za župnišča. ker niso ugajala rrovo-tlošlim duhovnikom. A Bog varuj, da bi vam to očitali.
Duhovnik mora imeti dostojno stanovanje, zatorej tudi vi duhovniki ne zahtevajte, da bi učitelj s svojo t!fužino stanoval v kakem podrtem svinjaku. Kar pa zadeva krvave žulje, o tem pa bodite lepo tiho.  Šole, a
tudi cerkve, župnišča, kapelanije, mežnarije in celo gospodarska poslopja župnišč in mežnarij vzdržujejo davkoplačevalci, po vašem « krvavi žulji*. Ker se pa držite načela, «šola, to je učitelj* tira kmeta v prepad, dovoljeno nam bodi, da rečemo po vašem tudi cerkev, župnišče i. t. d., to je z eno besedo »župnik, oziroma duhovnik«.
Oglejmo si sedaj malo bolj natančno oba in število krvavih žuljev, ki jih povzročata vsako leto.
Učitelj: Duhovnik:
plača povprečrm*. .... loTK) K    plača s štolnino..... 2200 K
vzdržava šole...... 400 »     vzdržava cerkve..... 200 »
šolarji porabijo povprečno »      župnišča ....   200 »
2 kroni, torej 100 šol   200 » »      mežnarije ingo-
tedaj za . . . 2100 K       spodarskih poslopij . .   200 »
krvavih žuljev. davki........... 52 »
svečava.......... 400 »
vino za maše...... 48 »
pa ramen ti in drugo ...   200 »
organist.......... 200 »
cerkovnik......... 200 »
skupaj . . . 3900 K krvavih žuljev.
izdatke za šolo računil sem po lastnih izkušnjah, a one za cerkev po cerkvenih računih, kateiih sem videl precejšnje število.
Gospoda, oglejte si koneeni številki! V drugi rubriki so krvavi žulji skoro še enkrat tako debeli, dasi nisem navedel nraisikakih izdatkov, ki so stalna rubrika v cerkvenih računih.
Mi pač priznamo, da zidajo šole davkoplačevalci, med katerimi smo tudi mi, a tudi župnišča in njih gospodarska poslopja zidajo ravno tisti davkoplačevalci, D oči m Ima vsak duhovnik prosto stanovanje, bodisi na deželi ali v mestu, je polovica učiteljstva brez stanovanj in hi bila vesela, če bi se le polovica tistih krvavih žuljev, s katerimi se zidajo hlevi in svinjaki pri župniščih, porabila za njihova stanovanja.
Posamezne številke veljajo 8 vinarjev.
In kadar umrje kak /upnik, tedaj trobite v svet, da jo sezidal cerkev, župnišče i. t. d., kakor da l»i bil doiičnik VS6 to izvedel z lastnim denarjem, ne pa s krvavimi žulji. |)a pa ne bodeto vpili: «še cerkev hočejo od-praviti,« zatrjujemo slovesno, da pripoznamo. da so izdatki /a bogočastje potrebni. Nasprotno pa bodite tudi vi vsaj toliko pošteni, da pripoznale, da je šola ravno tako potrebna. Privoščite ljudstvu to, kar je vam omogočilo, da lahko in dobro živite. Vampir.
V Kranju dne 27. prosinca.
Izprememba v ministerstvu. Že zadnjič smo na kratko omenili, da je cesar VSprejel odstop VVitUkovega j ininisterstva in poveril sestavo novega ministerstva našim čitateljem že znanemu dr. pl. KOrberjU. Finančni minister je dr. pl. Bohm-Bawerk, naučni minister vitez Hartel, pravosodni baron Spens-Booden, poljedelski baron Giova-i clli. Železniški dr. vitez VVittek, domobranski grof VVelsers-lieiinb. Ministra brez portlelja sta Čeh dr. 1 težek in Poljak »V. 1'Mak. Glavna naloga novega minististva je sprava med Cehi in Nemci, s čemur si je že marsikdo glavo zastonj ubijal.
Nov jezikoven zakon. Korber ima baje že pripravljen načrt novega jezikovnega zakona in hoče s tem pridobiti zaupnike /. obeh stranij, da si podajo roki; v spravo, -lednim obljubuje to, drugim ono. Tudi se govori, da so nekateri odlični možje od obeh stranij že poučeni o triu novem jezikovnem zakonu, da namreč ved«), kako daleč smejo iti s svojimi zahtevami, da jih bo moglo ministerstvo uvaževati. Da si; potem doseže vsaj nekaj i sporazumljenja, tO bo namen spravnih pogajanj. Na to misli vlada takoj sklicati državni zbor- ter ga potem precej razpustiti. Jugoslovanski poslanci naj bi delali na to, da da se resi jezikovno vprašanje ob jednem za celo Avstrijo, torej tudi za naši; dežele.
Za poštarje.  Sedaj imamo dražje dopisnice, dražja priporočena  pisma  i. t. d.,   tudi  poštarji   več.   ne  po- | hirajo dostavnine.   Zatrjevalo se je, da se porabijo zvi- i sane pristojbini! za nadomestitev dohodkov, ki odpadejo s tem,  ta se je odpravila na deželi dostavnimi in pa za zvišanje plač že itak slabo plačanih poštarjev. A glej, za
PODLISTEK. Doktor Silvester.
Povest Spisal Tod k ruski.
H.
Silvester- je končal svoje študije in dobil časten naslov: »doktor prava«. Poprijel se je svojega poklica z vsemi močmi. Najprej je vstopil za koneipijenta pri nekem odvetniku, kjer se je ve/bal v svojem poklicu in si pridobival izkušnje (prakse). Odvetnik ga je jako čislal, ker doktor Silvester je bil delaven mož, kije svojemu gospodu (šefu) izdatno pomagal. Doktor Silvester, tako so ga j kratkoma imenovali, postal je pa jako otožen, ker je njegova mati že dlje časa bolehala ter konečrro popolnoma zbolela. Dasi je Silvester storil, kar mu je bilo mogoče ter ji preskrbe] najboljšega zdravnika, se je bolezen vedno hujšala.  Silvester prebdel je cele noči poleg materine j
poštarje se ni zgodilo ničesar, korist ima le vladni .uošnji-ček. Poštarji na deželi imajo veliko izg.ibo, nekateri cel« oil 000 do 201)0 kron. Mnogim je obstanek pri pošti onemogočen. Nova ureditev poštarskih plač. je sicer določila poštarjem stalne plače. A kakšne so te plače? V prvem razredu je določena plača na 2400 kron, za poštne sluge pa letnih 600 do 800 kron. Mnogo poštarjev je bilo prej mnogo na boljem, kakor sedaj. Umevno je torej, da poštarji gledajo tako uravnavo svojih plač malo po strani. Na Dunaju, v Pragi in v drugih večjih mestih se vrše vsled tega veliki protestni shodi poštarjev.
Na Bolgarskem bi se radi tako pišejo razni listi — otresli turškega pokroviteljstva ter postali samostojni in neodvisni. Vlada je baje storila že vse potrebne korake. Verjetna ta vest seveda še ni. Vprašanje je dalje tudi, ali bo mogla revna Polgarija do živega Turčiji, ki bo prejkone krepko zarožljala s svojo krivo sabljo.
V Južni Afriki prodirajo Angleži dalje, loda za njimi je bojišče pokrito z nebrojom ranjencev in ubitih. Glavno taborišče je sedaj okrog mesteca Ladismita. katerega Buri tako tesno oklepajo, da se oblegana posadka ne more ganiti. Angležev je sram, da njihova vojska ne more tako hitro ukrotiti upornih Burov, zalo pošiljajo med svet lažnjiva poročila o velikih angleških uspehih.
Dopisi.
Iz Kranja. V. redni občni zbor telovadnega društva »Gorenjski SokoU se je vršil v soboto dne 20. t. m. ob tako muogobiojni udeležbi, kakor doslej še nikdar. Navzočih je bilo nad 00 čhurov, izmed teh jako mnogo v društveni opravi. Z radostjo smo pa še opažali, da se tudi nečlani živo zanimajo za našega »Sokola*, posebno nežni spol, ki je bil zastopan v lepem številu. Starosta brat Gnil Pire presrčno pozdravi navzoče člane ter se jim zahvali v imenu odbora za izvanredrro mnogo— brojrri posel. Povdaija, da so s tem najbolj pokazali, kako se zanimajo za svoje društvo, in da se navdušenost, s katero se je zasnoval pred petimi leti »Gorenjski Sokol*, ni ne le polegla, temveč da ista le še raste, katero dejstvo mora navdajati vse z opravičeno nad o, da se bo 'Gorenjski Sokol* razvijal v bodoče le še lepše. Starosta pohvalno omenja telovadcev, ki so s svojim dvakratnim javnim
postelje, čeravno ga je mati opominjala, rraj si privošči počilka in da naj skrbi za lastno zdravje. Bolnica je vidno hirala. Zdravnik je izpr*»videl, da tukaj ire pomaga več človeška pomoč, in da se ji bliža — smrt. Naznanil je to tudi Silvestru, katerega je ta vest še bolj potrla. Svoje življenje bi bil rad dal za materino. Toda Bog je drugače hotel. — Ivo je Silvestrova mati izprevidela, da se ji bliža zadnja ura, je poklicala sina in mu rekla:
«Moj Silvester! Radaumrjem sedaj, ko vidim, da si preskrbljen. Imela sem vedno največjo veselje; s teboj. Doživela sem še, da sem te odgojila; moja druga želja se pa rri izpolnila . . . Rada bi bila še videla tvojega — očeta . . . Nikoli ti nisem mnogo o njem povedala, zato pa sedaj poslušaj!
Mladoletna sem še bila, ko so me omožill moji staiišL Dobila sem uradnika, katerega nikoli prej nisem videla. Alož je bil že prileten, zato sem se ga težko privadila. Nekaj let po poroki je umrl. Dobivala sem redno pokojnino in s to sem povoljno izhajala.
nastopom dokazali, da ume jo 'rojiti pravo telovadbo — prvi in glavni smoter sokolstva. Navaja važnejši' dogodke izza pretekle društvene dobe in se spominja umrlega brata FY. Ks. Srca. Nadalje poroča, da sta z bratom podstaroslo nabrala tekom leta 240 kron za novo društveno zastavo, da je sedaj v ta namen že naloženih 400 kron, tako da bo že letos lahko «Gorenjski SokoU razvil svojo zastavo. Želeč, da bi se občni zbor vršil na korist in v prospeh • Gorenjskemu Sokolu«, zakliče navzočim članom biatski »Nazdar!«, kateremu pozdravu so se sokoli navdušeno odzvali. Na to prečita tajnik brat Janko Sajovic zapisnik O lanskem občnem zboru. Le-ta se brez ugovora odobri, in tajnik poda svoje poročilo o društvenem, oziroma odborovem delovanju. Iz tistega posnamemo, da se je odbor zbral dvanajstkrat k sejam. Društvo ima 97 tukajšnjih in 2.*> vnanjih članov. Sokoli nastopili so javno devetkiat, in sicer pri pogrebu brata Franca Ksav. Sirca, pri izletih ha sv. Jošt, v Podbrezje, Tižič in Kokiico, pri dveh jour-liksih. povodom pozdrava Čeških visokošolcev t.a kranjskem kolodvoru in slednjič o priliki praznovanja petindvajset-letnice županovanja gospoda cesarskega svetnika in župana Karola Šavnika. — Blagajnik poroča, da je imelo diuštvo 7.-J1 kron 78 vinarjev dohodkov, troškov pa 657 kron 80 vinarjev, tako da je preostanka 7a* kron 92 vinarjev. To poiočilo se vzame odobruje na znanje in se izvolita soglasno pregledovalcem računov brata LavrenČiČ in Majcen. Iznova se izvolita: starostom brat Ciril Pire s 60 in podstarostom brat Ivan Rakovec s 55 od 58 oddanih • lasov. Ivo oba izjavita, da sprejmeta častni mesti, so ju sokoli z navdušenimi «Nazdai»-klici nklamira,:, Na predlog brata Kokalja 89 z vskiikom stari odbor iznova izvoli z dodatkom, da naj se k vsem sejam povabi tudi predtelovadec brat Konrad Geiger. Ko izreče brat starosta še najiskrenejšo zahvalo čitalniškemu pevskemu zboru tor njega pjvovodju bratu Vilku Rusu, ker je pri vseh sokolskih veselicah vedno in drage volje sodeloval, in ko 6e vsem bratom še enkrat zahvali za mnogobrojno udeležbo, zaključi V. redni občni zbor «Gorenjskega Sokola*. — Zborovanju je sledila prosta zabava. Napi t niča se je vrstila za napitnico, vmes so zapeli vrli Čitalniški pevci Več zborov in čitalniški godbeni klub sviral je neumorno točko za točko. Da se je morala zlasti sokolska koračnica večkrat ponavljati, je pač samo ob sebi umevno. Pozno v noč je trajala lepa zabava. «Gorenjski SokoU je lahko
V tistem kraju pa sem se seznanila s tvojim očetom ... Dovršil je takrat gimnazijo in rad bi bil šel na Dunaj v zdravniške šole. Toda njegovi stariši riiso hoteli o tem nič slišati: hoteli so, da postane »gospod*. Ko je videl, da nič ne opravi, poskusil je t zvijačo. In posrečilo se mu je!
Obljubil jim je. da gre v semenišče, in stariši so mu Vsled tega dali precejšnjo svoto za priboljšek.
Odrinila sva na Dunaj ... Ko je denarja zmanjkalo, podpirala sem ga s svojo pokojnino, s katero sva se živila in oblačila ... Ko pa je prestal zadnji izpit in dobil službo, opomnila sem ga, naj me vzame. On so je pa izgovorjal, Češ, da z njegovo plačo Id ne moreva izhajati. Kako se začudim, ko izgine nekega dne z Dunaja . . . Dan pozneje dobim od njega pismo, v katerem mi poroča, da se ne povrne nikdar več, ker bi ne mogel biti srečen z menoj ...»
Ttfkuj neha žena pripovedovati. Zelo se je bila utrudila.  Ko ne nekoliko pomiri, nadaljuje;
ponosen na ta večer, na katerem so je pokazalo, koliko simpatij uživa v našem mestu to prt potrebno narodno društvo. Brez dvoma je bil to nnjpomenljivejši in najlepši občni zbor 'Gorenjskega Sokola*. Le tako pogumno naprej!
Iz Šenčurja so nam poroča, d i se je v jedni zadnjih občinskih sej sklenilo, da bode občina storila primerne korake, da se vas Šenčur izloči iz občine Šenčur in tvori lastno občino. — Pri nas sr.uje se tudi hranilnica in posojilnica z neomejeno zavezo, podobna cerkljanski, Na čelu ji bo gospod kapelan Ti a ven. Da bi imela uspeh, se jako — dvomi.
Novičar.
Na Gorenjske in.
Cenjenim naročnikom! Današnja številka «Gorenjca» je še izšla popoldne. Naslednje številke bodemo izdajali šele ob 7. uri zvečer, ker hočemo, da bode »Gorenjec« prinašal najnovejše vesti od celega tedna, torej tudi od petka in sobote, kar nam seveda sedaj ni bilo mogoče storiti. S tem bo postal »Gorenjec* res pravi tednik. Dosedanjim naročnikom in podpornikom se iskreno zahvaljujemo za doslej nam izkazano naklonjenost ter jih prosimo, da razširjajo »Gorenjca« ter nam pridobivajo novih naročnikov. Čim večji bo krog naročnikov, tem lažje bo mogel naš »Gorenjec- izpolnjevati svojo nalogo.
Občinski odbor kranjski je v svoji seji od dne 19. t. m. med drugim odobril račune prostovoljnega gasilnega društva in naročil stavbenemu odseku, da se pogaja z načelništvom napominanega društva glede popravo gasilno shrambe. — Na poziv c. kr. deželnega sodišča, i da naj odbor izreče svoje mnenje z ozirom na nameni-vano upeljavo jednotnega najemnega in selilnega reda za mesta in trge na Kranjskem, sklene odbor, pridružiti se prošnji občine Tržič, li želi imeti t'sti najemni in felitli red, kakor ga ima Ljubljana že od leta 1890.
V cenilno komisijo za osebno dohodarmo za politični okraj Kranj so bili dne 25. t. m. pri dopolnilni volitvi izvoljeni naslednji gospodje: od prve volilne skupine gospod Karol M a11 i, tovarnar v Tržiču, udom ; od druge volilne skupine gospod Franc Dolenc, trgovoc v Kranju, udom in gospod Anton Globočnik, tovarnar v Tr.;iču, name stnikom; od tretje volilne skrpine g. slk d Gašper Carman, posestnik in gostilničar v Sko'ji Loki,
•Kam se je odpeljal, ne "vem. Kmalu na to si se ti rodil. Da bi pozabila, kar se je bilo zgodile, obračala som vso skrb nate. Da ti nisem o tvojem očetu nikoli mnogo povedala, je bilo vzrek, ker nisem hotela, da bi svojega očeta sovražil. Sedaj, ko si dovolj pameten, ti lahko povem, kar prej ni bilo mogoče.
Dragi moj sin! Ako me hočeš uslišati, imam Še jedno do tebe.
Ne sovraži svojega očeta! — Ko bi se kdaj videla, povej mu, da s-eni mu že zdavnaj odpustila. Odpusti mu tudi ti! Silvester, obljubi mi to!«
In sin je s solznimi očmi molče materi podal roko.
Bolnici je postajalo vedno slabejše. Silvester je bil ves izven sebe. Ko je pa videl, da mati še jedva diha, sklonil se je naglo k nji, ji poravnal vzglavje in ji obrisal mrzel pot raz čelo. Sire so mu je krčilo, ko je videl, da mati umira ... Še enkrat se je milo ozrla po njeni in potem izdihnila svojo dušo ... ge nadaljuje
udom in gospodj« Ferdinand Pollak, trgovec v Kranju, in Andrej Rozman, trgovec v Tržiču, namestnikom.
Redni občni zbor bo imein dne 11. svečana t. I. <> poli 9, uri zvečer podi užnicn »Slovenskega planinskega dtultva* za kranjski okraj v prostorih Narodne čitalnice v Kranju, dne 4. svečana pa islolam svojega -Slovensko bralno di uštvo» v Kranju.
Nedeljski počitek pri trgovinah v Kranju. Pise se nam: Dne (i. prosinca 1. I. smo SC sešli trgovski pomočniki v gostilni gospoda Petra Maierja na skupen pogovor. Govorilo se je na tem sestanku med drugim tudi o dopoldanskem počitku ob nedeljah in (cerkveno posvečenih) praznikih. V to svrbo sta se podala dva trgovska pomočnika okoli vseh gospodov trgovcev s spomenico, Katero naj bi vsak. kdor je s tem zadovoljen, tudi podpisal. Gospodje trgovci so bili tako prijazni in so nam
drage volje to dosegli. S tem se je ugodilo že davni želji trgovskih pomočnikov, in se tem potem vsem tistim, ki so do uresničenja popolnega nedeljskega počitka kaj pripomogli, zahvaljuje .leden v imenu Vseh,
Plesni venček priredita, in sicer jutri v nedeljo, dne 98. t. m., »Slovensko bralno društvo« v Kranju in v četrtek dne 1. svečana t. 1. kranjski sanici.
V Vogljah bodo postavili letošnjo pomlad nov gasilni hram. /a stavbo darovalo je že mnogo posestnikov potrebnega lesa in pričakovati je, da prispevajo po svojih močeh tudi še oslali občani: vsaj je na korist cele občine, če je gasilno orodje pod dobro streho in v lepem rt a in stanju.
»Sokol« v Škofji Loki!? Piše se nam: Pogosto se sliši tožita, da masa naioda pri nas Slovencih še ni tako prebujena, kakor pri naših bratih Cehih. Kaj pa je povzroč lo, da se češko ljudstvo tako zaveda svoje narodnosti? V Cehih je skoro v vsaki večji vasi telovadno društvo »Sokol-, in ravno sokolska ideja je vzbudila pri naših severnih bratih narodno zavest v toliki meri. K,rij pa pri nas na Kranjskem? Borih pet sokolskih društev imamo v celi deželi, in sicer v Ljubljani, Novem mostu. Idriji. Postojini in Kranju, Pri nas v Skorji Loki imamo sicer Čitalnico in nekaj drugih društev, a da bi 90 Ustanovil «Sokol», zdi se nt katernikom nemogoče. — Le malo požrtvovalnosti treba in imeli bomo jedno najpotrebnejših društev. Pred nekaj časom govorilo se je o snovanju »Sokola«, a sedaj je vse utihnilo. Morda vendar niste zadeli na nepremagljive ovire!? Na noge. rodoljubi! Dasi nas je malo, vendar lahko premagamo vse ovire, da ne bodemo samo po imenu zavedni rodoljubi. Ni se treba ustrašiti prvih neprilik, kajti le s pogumnim srcem in vstrajnosljo pridemo do zaželjenega smotra. Ker sem vaš rojak, znane so mi zapreke in težkoče, ki bodo v prvem času ovirale »Sokola*; prepričan sem pa, da marsikomu tak napredek ne bode po volji, a ne brigajmo se za tO, Sedaj bi bil že lahko »Sokolv v Školji Loki razprostrl svoje poroti, pod katere bi bil že marsikdo prihilel. Nadejam se. da moj glas ne bo glas vpijočega v puščavi, da bo vzdramil vse prave rodoljube in da bodemo prav kmalu praznovali pravi narodni praznik — ustanovitev »Sokola« v Škof ji Loki.
V Škofji Loki napravi jutri ondotno "Slovensko bralno društvo* zabavni večer, — Dne 2. svečana 1.1. priredi ondotni kolesarski klub svoj plesni venček,
V Radovljici je dne 22. t. m. vršeča se volitev v dohodninsko cenili,.. komisijo ga radovljiški okraj, o kaleri smo le Zadnjič omenili, ugodno Iztekla za slovensko stranko, katere kandidat je so bili z veliko večino izvoljeni.
( Ponesrečil je 1,8 lot stari kajžar Jožef Dacar iz Laz. občina Zgornji Tuhinj, Dne 21. t. m. so je okrog lo. n e bonoci vračal iz gostilne domov, a padel tako nesrečno
čroz kameni te stopnico, da je takoj nezavesten obležal in kmalu un to umrl. - Dvanajstletni Janez, Giler iz Zgornjih Pirnič p id Šmarno goro se je te dni igral z nabasano pištolo, ki se je sprožila in dečka lako hudo ranila na roki. da so ga marali prepeljati v deželno bolnico.
Kamniški salonski orkester priredi s sodelovanjem pevskega društva «Lira» V dvorani zdravišča v nedeljo dne 28. prosinca I. I. koncert v Kamniku. Vspored obsega samo odbrane skladbe.
Pobotnice za učitelje v kronski veljavi se dobivajo v novi tiskarni v Kranju.
Na Kranjskem sploh, Državni poslanac Josip Kušar je bil dne 20. t. m.
izvoljen deželnim poslancem in predsednikom trgovinske in obrtne zbornice kranjske namesto umrlega Ivana Perdana.
Ljubljanski ulični napisi. (!. kr. ministerstvo za notranje stvari je razveljavilo sklep občinskega sveta ljubljanskega, vsled katerega naj bi naše stolno mesto dobilo samoslovenske ulične napise. Stvar se sedaj vleče celih šest let. a do končnega rezultata ni mogoči; priti. Vedno nnpravljanje novih tablic stane Ogromno denarja, in nagajivi nemčurčki ljubljanski z vlado vred hočejo tem pdtem vsiliti slovenskemu mestu dvojezične napise, katerih se drugod z vsemi štirimi branijo.
Na š t a j ers k o m, Štrajki. Rudarji v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku so bili sklenili ustaviti delo. dokler se jim ne poveča služnina. Radi tega se je vršil dne 22. t. ni. v Celju shod rudniških delničarjev in zastopnikov delavcev. Prišli so do tega, da se zviša plača za pet odstotkov, da se določi 03emumi delavnik za delo v jamah, tri do štiri krone doklade za stanovanje oženjenira delavcem in dobivanje olja za lastne nabavne troške.
Na Koroškem. Samomor.  V Celovcu siUbujoči infanterist 17. peN polka Franc Zupan seje obesil na Križni gori pri Celovcu.
Na Primorskem.
Dopolnilna državnozborska volitev na Goriškem
bo dne 29. t. m. namesto odstopivšega grofa (loroninijn. Roj bode hud, ker se potesajo trije kandidatje za poslanstvo,
Najnovejše vesti.
Tržič. Izid volitve v občin--ki zastop je, izpadel zi Tržičane povoljno. Tudi nekaj narodnjakov je izvoljenih. Da smo pogoreli v prvem razredu, krivi so gospodje uradniki. Nemškim ftacijohalcem je prišel pomagat celo Luk man iz Ljubljane. Voljeni so sledeči gospodje, in sicer v prvem razredu: dr. Mano Jagodic, Vdibald Svobodo., Lutgi Bartololi, Vinko Eggenberger) v drugem razredu: Viljem Polak, Ludovik Polak, Jožef Belhar, Jurij Barteltj v tretjem razredu: Stanislav Polak, Atllon Globočnik, Karol Ruech in Anton Jeglič.
Dunaj. Državni zbor je sklican na i% svečana.
London. Buri so Angležem vzeli v četrtek ponoči Spionskop.
Pretoria. Vsa armada generalu \\arena je pop liioma poražena, 800 mri vili in ranjenih, 1500 /jetih, 17 kationov vplenjenih. Buri so podili Angleže do glavnega tabora generala Bullerjt Ta zmaj a Umov     odlofi'laega pomenu.
Gospodarske stvari.
Cene govejega mesa na Gorenjskem znašale so v preteklem mesecu povprečno za eno kilo, in sicer: v Klanji; in Radovljici po 1 krono, v Kranjskigori in na Bledu po 1 krono s vinarjev, na Jesenicah 9(3 vinarjev, v Kropi 02 vinarjev, v Kamniku, Skorji Loki, Mengišu in v Krašn,i 88 vinarjev, v Tržiču 1 krono 4 vinarje.
Kmetijska družba kranjska je sklenila poslati prošnjo na državni zbor, da se prepove uvoz perutnine, jajec in perja iz Italije, ker se je ondi med perutnino pojavila kolera. Ob jednem naj se tudi merodajne oblasti opozotijo na pretečo nevarnost, ki utegne mnogo škodovati reji naše perutnine.
Novi bankovci kronske veljave po deset kron, ki pridejo v promet namesto dosedanjih državnih in bančnih not po pet in deset goldinarjev, bi se imeli izdati že tekom tega leta. Vsled tehničnih priprav pa, ki jih povzroča tiskanje novega denarja, pridejo, kakor je sedaj slišati, v promef šele meseca velikega travna leta 1901. Izdalo se bode bankovcev po deset kron za 160 milijonov kron. Bankovci po deset in dvajset kron izroče se prometu že koncem tega leta.
Zaloge soli. Finančno ministrstvo je odredilo, da se s 1. BUšcem t. 1. ustanovita v Ljubljani in v Celju zalogi soli. Istrska sol se bode prodajala 100 kilogramov po 18 K 80 h, živinska sol po 10 K. ,
Tedenski sejem v Kranju dne 22. t. m.
Prignalo se je 158 glav goveje živine, 2 teleti, 110 prašičev. Pšenica 100 kilogramov 17 kron 88 vinarjev, rž 100 kilogramov 17 kron 20 vinarjev, oves 100 kilogramov 16 kron 20 vinarjev, proso 100 kilogramov 11 kron 4 vinarje, slanina (špeh) kilogram 9G vinarjev do 1 krono S vinarjev.
Najrenomiranejša in najstarejša trgovina
(poprej C. Flei .veiss)
27—1
priporoča p. n. slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo manufakturnega, platnenega in svilnatega blaga po najnižjih cenah.
Osobito pa opozarja krojače in šivilje v
mestu in na deželi na najbogatejšo zalogo raznih v njih podroČaj pripadajočih drobnjav.
urar v Kranju
prej SPRACHER, zraven lekarne priporoča svojo
največjo zalogo vseh vrst žepnih in stenskih ur, zlatnine in srehrnine, za neveste bogato izbir prstanov, brošk, uhanov i. t. d. 23—2
Zaloga optičnega blaga. — Darila za vsako priliko, orodje
iz china-srebra, kakor tudi jedilno orodje. CENIKI" poštnine prosto. — Poprave se točno in ceno izvrže.
Domača knjižnica.
Uvod v narodno gospodarstvo, uredil Vckostar KukoveC, Knjiga, ki je ravnokar izšla, se naroča v Mariboru pii M. Neratu, Kokoši nek strasse, ter stane 1 krono, s pošto 10 vinarjev več. Knjigotržcetn se daje .'M odstotkov popusta. — Ta knjižica jt* jako zanimiva ter jo za narodno gospodarstvo se biigajočiiu pni v toplo priporočamo.
Enajsto letno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolee na Dunaju nam je došlo. Iz njega posnamemo, da je imelo društvo v minulem Šolskem letu vseh dohodkov 6054*58 kron, trolkov pa 3317*83 kron. Z zadovoljstvom smo odložili knjižico, ker smo opazili med podporniki tako veliko število požrtvovalnih In radodarnih rok, zlasti z naše (lorenjske. Naj bi ostali temu prekoristnemu društvu tudi v bodoče mik I (»njeni!
Listnica uredništva.
Prošnja do cenjenih gospodov dopisnikov!- Vsi d»sedaj nam
poslani dopisi, meil drugim <»ni iz Šenčurja, Radovljice, Dolenjskega, pridejo v kratkem na vrsto, in prosimo gospode dopisnike, da nam hitro sporočijo vse novice, ker le tako je mogoče.* ds ustreza list svoji nalogi in postane zanimiv.
Listnica upravništva. -
Gospod L. K. v Medvodah I Po pošti prejemali list slane štiri krone za celo leta.   Val snio vpisali ta ti i četrt leta.
Odda se stanovanje
(po domače) v Vrbenovi   lii«i  v Krarajti-Natančneja pojasnila daje Viktor Omersa v Kranju.   28 1
Primož Košnik
izdelovalec cementa in zidarski mojster
v Britofu pri Kranj ut
izdeluje cement vsake vrste in barve, strešnike m tlak
ter se priporoča za mnogobrojna naročila. 25 i
m
i i
i
I i
!
I S 1 1 1
i i i i
i
Naznanilo.
Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu si ušojam javiti, da sem prevzel 2 1
zastopstvo c. kr. priv. vzaj\ zavarovalnice proti požaru v Gradcu
in prosim, da se blagovoli v zadevi zavarovanja, name obračati.
Z velcjmoštovanjeaa
Ferdinand Hlebš
trgovec in   posestnik na glavnem trgu v Kranju.
V preteeenem letu so se izplačale naslednjim posestnikom brez ovire polne zavarovalne svote; Kopač Mariji na Mlaki   .   .   ,    800 kron Bol ki Janezu iz Poženika   .   .   1500 » Likozarju Fr. na Primskovem .   1200 » Rehpergar Mariji na Klancu .    300 » Trii ar ju Matiji iz Drulovka.   ,    800 •
Neža
«c iskreno zahvaljuje vsem tistim gospodam, kateri so ji dne 21. prosinca t. I. poklonili časlitko & tako slovesnim naotopom, ter jim kliče: 2(>
,ena krepka živija' celi op... f...!
VILJEM KILLER v Kranju
trgovini z žefczom, kubinjskim orodjjem in špecerijskim biagom.
Velika zaloga Roman- in Portland-cementa, železniških sin, storja, dratu, žebljev ter sploh vseh potrebščin
za zidanje. 16—3 Raznovrstno orodje za rokodelce, kot žage, pile, kladiva, nože, sekire i. t. d. Prodaja vsakovrstne železne, cinkaste, pocinjene, medeninaste in pakfongaste pločevine (pleha). —= Vsakovrstne železne peči in štedilnike, ee—
Zaloga zri ban i h  in   suhih barv.
C. kr. priv. avstrijska zavarovalna družba
r\£A O urici j ti
zavaruje najceneje in najsigirrnejse proti škodi po požaru pri premičnem in nepremičnem imetju, proti škodi pri prevažanju blaga, nadalje za življenje na razne načine.
Natančnejša pojasnila daje
RUDOLF KOKALJ
19  3   glavni zastopnik «Dunav» -a v Kranju.
zcztavzcicijo „y>zi lizoni"
21 -2
cof to -po j tre;-to o? jaWi.
trgovina z mešanim blagom tik župnijske cerkve v Kranju y Jj
pfiporoca
svojo zalogo raznovrstnih tkanin, zlasti X^ o o  o  domačega platna  o  o o stavnemu občinstva v mestu in na deželi.
14  8        ()i> jed nem opozarja n;i svojo nO barvarijo v Kranju, Savsko predmestje št. '-27.
Učenec
ki ima veselje do tiskarstva, se sprejme v novi tiskarni nasproti mestni hranilnici v Kranju. Zahteva se vsaj par srednjih šol. katci e so tiskarskemu vajencu neobhodno potrebne.
ANA LANDT v Kranju
priporoča častitemu občinstvu svojo veliko zalogo     22 -i vsakovrstne prekajene mesnine, zlasti raznovrstnih klobas, <ff Zaloga vsakovrstnih delikates, rib in likerov.
cm y
■fi tiučavničaz v cKt-aniit
priporoča V3<x v njegovo stzofio apa?ajoca 3t(a po tiajni*jt C4
KAltOL FLORUN
trgovina s knjigami, galanterijskim blagem, muzikalijami in godbenim orodjem
v Krarju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) in galanterijskega blaga,
Tudi sem preskrbe! veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14- ;»
Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta.
Zahvala.
Dne 1. listopada sem jaz podpisani, zavarovan pri Dunajski zavarovalni družbi, pogorel in sem dobil vso zavarovalnino popolnoma izplačano. Pri cenitvi (šacvanju) se je posebno gospod Fran Ks. SajOViC iz Kranja zame potegnil in pripomogel, da sem vso zavarovalno svoto prejel, zato se mu tu javno zahvaljujem.
Ob enem to pošteno in dobro družbo, katero gospod Fran Ks. Saj o vi c („pri Mubiju*) v Kranju zastopa, vsakemu gospodarju najtopleje priporočam. a—2
V Srednji Vasi pri Št. Juriju.
Andrej Fende po f!(!ina"e J iin" ek.
Potrjuje resnico: Matevž Barle, župan.
Franc Okorn, svetovale« Jože Kristane
ptica. ptiča.
Tudi se naznanja, da ta družba sedaj najceneje postreže, in da daje vse nalanke svete gospod Frane Ksaver Sajovic («pri Mubiju*) v Kranju.
Izdaja iti zalaga konsoreg ■Gorenjca*
Odgovorni urednik Gafper Eržen.
Tisku tiskalna v Kranju".