Leto7/štl44-145 22.6.1999 -S 4.00 Sydney - Australia_http://www.glasslovenije.com.au 25. junij Dan državnosti Republike Slovenije U.S. President Bill Clinton in Slovenia Ljubljana /World - Internet/ - U.S. President Bill Clinton on Monday 21.6. 1999 toasted Slovenia as an example of what a democratic Balkan region could become. "Dober dan," Clinton said, wishing the audience (Kongresni trg- Ljubljana) good day in their own language. "You have certainly provided for me a welcome to Slovenia that I will never forget." In his speech, Clinton said: "The whole world admires Slovenia's success in building freedom and prosperity and now we look to you to play a crucial role as we build a better future for all of Europe." Addressing a key wish of Slovenian leaders to join the military alliance that pushed Milosevic's forces out of Kosovo, he said; "You are an excellent candidate for NATO." The crowd cheered heartily. Slovenia is already a member of NATO's Partnership for Peace. /All photos from Slovenia - Reuters/ Melbourne/Gus Slovenije/- Avstralija podeljuje vsako leto priznanja - Order of Australia - najzaslužnejšim Avstralcem. Na praznik rojstnega dne angleške kraljice Elizabete II je letos prejelo to priznanje 276 moških in 129 žensk. Med njimi je prejela medaljo Order of Australia tudi naša rojakinja, specialistka biokemije Jožica Paddle-Ledinek. Priznanje ji je bilo dodeljeno za zasluge pri medicinskih znanstvenih raziskavah - vzgoji nove človeške kože po opeklinah - ter za njeno delo v avstralski in slovenski skupnosti. Pobudo za priznanje so dali njeni avstralski slovenski rojaki.Več na str. 12 in 13 Vsem Slovenkam in Slovencem v Avstraliji, Sloveniji in po svetu ob dnevu slovenske državnosti iz sporočila Milana Kučana, predsednika RS, ki ga je napisal Slovencem po svetu leta 1991: "Za dosego ciljev moramo združiti vse narodove moči!" Str. 3 Deset let Maj niške deklaracije Maja 1989 je na Kongresnem trgu v Ljubljani Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo, ki je postala kasneje skupna listina Društva slovenskih pisateljev in novih slovenskih strank. Majniška deklaracija je predstavljala mejnik na poti slovenskega naroda k slovenski državnosti. Ta pot seje začela leta 1848, nadaljevala s prvo majniško deklaracijo (1917), končala pa z osamosvojitvijo leta 1991. Avstralski Slovenci izgubili v treli dneh dva aktivna rojaka IVANKA. BULOVEC iz Sydneya, stara 61 let, je umrla v nedeljo, 30. maja; od nje smo se poslovili v sredo, 2. junija. Žaro s posmrtnimi ostanki je družina položila na pokopališče v Sloveniji (v Rodnah na Gorenjskem) v ponedeljek, 21. junija. Več na str. 14 MARJAN PERŠIČ iz Gold Coasta, je umrl v torek, 1. junija. Pokopan je v Mel-bourneu 21. junija. Več na str. 14 informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world Slovenska država THE VOICE OF SLOVENIA SLOVENIJE Bill Clinton: "Ves svet občuduje uspeli Slovenije..." Ljubljana/STA/- Ameriški predsednik Bili Clinton, soproga Hillary in hči Chelsea so prispeli v Slovenijo na letališče Brnik v ponedeljek, 21. junija 1999. Clintona sta pričakala predsednik države Milan Kučan s soprogo in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek; poleg njih pa tudi predsednika državnega zbora in sveta, zunanji in notranji minister, ministrica za gospodarske dejavnosti, predsendiki ustavnega, vrhovnega in računalniškega sodišča ter načelnik generalštaba Slovenske vojske Iztok Podbregar. Po pregledu častne čete na letališču so visokega gosta odpeljali v predsedniško palačo v Ljubljani. Popoldne je imel ameriški predsednik na Kongresnem trgu javni govor Slovencem in mednarodni javnosti, pred tem sta udeležence nagovorila tudi Kučan in Drnovšek. Zvečer je bila na Brdu pri Kranju slavnostna večerja za 120 povabljenih gostov. Več na str. 4 Za uvod voščilo Milanu Kučanu Washington /Delo fax/ - Za uvod v obisk Slovenije je ameriški predsednik Clinton slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu poslal čestitko ob Dnevu državnosti, 25. juniju. V njej je Slovenijo ocenil kot partnerko ZDA, ki s svojim poznavanjem razmer, razumevanjem in strokovnostjo lahko prispeva k blaginji in stabilnosti Evrope. Poslovila sta se dopisnika Glasa Slovenije Ivanka Bulovec in Marjan Peršič Popotnik, si - kmalu boš - le še senca... Odhajanja so boleča. Mislim na življenski konec, na odhajanja naših avstralskih rojakov. Za njimi nič več ne bo kot je bilo! Čeprav bo prav po njihovih zaslugah zgodovina avstralskega slovenstva vstopila v leto 2000 - v novo tisočletje - potomcem v dar, v spomin in opomin. Občutek izginevanja je morda zame težji prav zaradi močne vpletenosti v avstralsko slovenstvo. Čutim ga kot izginevanje celotne skupnosti, kot njeno počasno a sigurno smrt. Težko seje sprijazniti s tem, saj za rojaki, še posebej za tistimi s katerimi si bil delovno ali duhovno povezan, ostaja praznina, vrzel... To čutenje je drugačno od bolečine svojca. "Smo generacija, ki umira! in tu se ne da nič pomagati!" me pred dnevi po telefonu postavi na realna tla prijatelj iz Melbourna. Morda nas prav zaradi izoliranosti avstralskega kontinenta slovenstvo bolj veže kot bi si mislili ali čutili. In morda nam prav ta izoliranost vliva neki posebni strah, strah, ki ga Slovenci v domovini ne čutijo, saj so med svojimi, ostajajo med svojimi in ne tako kot mi - popotniki na tujih tleh. Moje slovo od Ivanke Dalekovidni oziroma jasnovidni ljudje imajo to nesrečo, da žalujejo večkrat: takrat ko slutijo konec, takrat ko začutijo da prihaja in takrat, ko vedo, da je zares prišel. Pravijo, da slutnje naraščajo z leti, starejši ko so ljudje, bolj so dovzetni za videnje nečesa kar se bo zgodilo. Toda čemu ta uvod? V sredo, 2. junija smo pospremili na zadnjo pot Ivanko Bulovec iz Sydney a. Ko mi je pred nekaj tedni po telefonu razlagala da ima le še tri tedne življenja in da bo morala na koncu, ko se bodo pojavile nevzdržne bolečine, v bolnico na morfij da bi lažje umrla, so mi šli lasje pokonci. Morda se mi je zatresel glas, morda sem tiho zaihtela, ne vem, toda Ivanka me je pričela tolažiti: Tako mora biti! Takšna, korcijžna je bila skoraj vse leto odkar je prenašala posledice zahrbtne levkemije. Ko so prišli v Avstralijo novinarji RTV Slovenije smo se skupaj z njimi napotili do Ivanke. Pogovor z njo je bil poln želje in hrepenenja po Sloveniji ter sporočila rojakom naj se vendarle spoprijateljijo. Potem je prišel trenutek slovesa. Od nje smo se za vedno poslovili novinarji iz Slovenije in Florjan in jaz. Lepo urejena, pokončna in trdna me je objela za ZBOGOM, in vzdihnila: "Oh, Stanka! Toliko imam še za postoriti preden odidem; moj mož Tone, pa sin Toni... skrbita me, kako bosta brez mene." Morda le clan preden se je pričela uresničevati prognoza zdravnikov in so nastopile bolečine, me je poklicala po telefonu, se pritoževala nad groznim slovenskim filmom na SBS-u in me prosila naj vendar izsledim kdo take filme pošilja v Avstralijo oziroma kdo jih sploh ponudi SBS-u. Delovala je tako močno in zdravo, da sva se zapletli v močan pogovor in si na koncu rekli enostavno: lahko noč! Ta ostri občutek njene moči ni dal niti slutiti na neizogibnost njenega konca, ki se je začel že naslednjega dne... začutila sem ga šele v noči od sobote na nedeljo. Bilo je točno ob pol enih ponoči, gledala sem televizijo... vame je dobesedno butnila misel: Ivanka umira! Naslednjega jutra sem slišala žalostno novico, mož Tone pa je potrdil, da se je vse začelo točno ob uri mojega čutenja. Zato torej gornji uvod o človeški jasnovidnosti. Še nekaj besed o Ivanki: poleg drugih dolžnosti, kijih je vestno dolga leta opravljala v Slovenskem društvu Sydney in še kje, je bila tudi sodelavka Glasa Slovenije, oprijela se je priprave priloge Slovenskega društva Sydney, pisala pa je tudi druge članke. Pred leti je tudi urejala glasilo SDS Avstralski Slovenec. Ivanka Bulovec se je rodila 22. junija ¡938 v Mostah na Gorenjskem. Za seboj je zapustila ožaloščene: moža Toneta, sina Tonija, hčerke Milenco, Gitto in Majdo z možmi ter sedem vnukinj in vnuka. Ivanka sije pred smrtjo neznansko želela še enkrat videti Slovenijo. Kaj ji je pomenila je izrazila v svoji pesnitvi O tihi želji, ki jo je na pogrebu prebrala Danica Petrič in ki smo jo sicer že objavili v Glasu Slovenije pred dvema letoma: Vse bolj težko se vračam zdaj v deželo nove domovine. V mladost prelepo vračajo nazaj se misli mi, tja vračam mile mi spomine - zakaj sem zapustila raj? Vse bolj želim, da pot domov bi pripeljala me v ljube drage hoste ob Savo,v moj domači kraj -v moje ljube Moste. Tam, kjer Triglavske visočine se v zarji jutranji bleste, in Stola tam mogočnega strmine vabijo otožnega srce. Zakaj sem zapustila raj? Srce je ostalo zvesto moji domovini. Po dolgih letih iz mesta v mesto nikjer ne najdem prostor korenini. Ivankino žaro s pepelom bo položil v objem domovini Sloveniji mož Tone in tako bo Ivanka le našla prostor svoji korenini. Z žalostjo v srcu pa jo bomo pogrešali v Avstraliji. Vaša Stanka /1 111. VOKUll MlllF.su— 22.6.1999 Pismo predsednika Republike Slovenije, ki gaje leta 1991 naslovil Slovencem po svetu PREDSEDSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE PREDSEDNIK Dragi rojaki rad bi se vam iskreno zahvalil za vašo podporo v težkih in odločilnih trenutkih boja za slovensko samostojnost in neodvisnost. Vaša podpora ni bila le moralna, zelo neposredno ste pomagali pri uresničevanju ciljev, ki so bili opredeljeni z vseslovenskim plebiscitom. Naš glavni cilj je doseči samostojnost in neodvisnost slovenske države, imeti vzvode svoje usode v svojih rokah in pri tem zase ne terjamo nič več, kar priznavamo tudi drugim. Slovenija bo odprla in demokratična država, sestavni in enakopravni del skupnosti evropskih narodov. Za dosego teh ciljev moramo združiti vse narodove moči. V prelomnih trenutkih, ko je jugoslovanska vojska skušala s silo orožja pokoriti Slovenijo, smo enotno in brez omahovanja pokazali, da smo pripravljeni naše odločitve braniti z vsemi močmi, četudi si vojne ne želimo. Prepričani smo, daje danes mogoče vse spore reševati po mirni poti, ki spoštuje in upošteva interese in enake pravice vseh narodov in držav. Slovenija je že uspela doseči določeno mednarodno priznanje, predvsem zahvaljujoč dejstvu, da smo pripravljeni spoštovati in uveljavljati evropske standarde v odnosih med državami in narodi. Prepričan sem, da ni več daleč čas, ko bomo tudi formalno mednarodno priznani in sprejeti kot enakopravna država v skupnost evropskih državnih narodov. Doseganje tega cilja pa je vendarle v precejšnji meri še vedno odvisno od'reševanja jugoslovanske krize, urejanja odnosov med narodi in republikami, ki so na ozemlju sedanje Jugoslavije. Prav zato si Slovenija prizadeva prispevati svoj delež za mirno urejanje te krize, katere posledice na zelo boleč način čutimo tudi sami. V preteklih tednih sem od mnogih med vami dobil veliko prijateljskih in ohrabrujočih sporočil. Verjemite mi, da so ne le meni pomenila tako spodbudo kot tudi zavezo vztrajati na poti k ciljem, ki smo jih skupaj opredelili. Ob tem pa se mi zdi pomembno poudariti, da bo naša neodvisnost na bolj krhkih nogah, če ne bomo dosegli tudi gospodarske uspešnosti. Pri tem pa nam lahko z znanjem in sredstvi veliko pomagate tudi vi, ki živite v tujini. Vem, da si velika večina med vami želi, da bi bila Slovenija ne le samostojna in neodvisna, temveč tudi demokratična in gospodarsko uspešna država. Prepričan sem, da nam boste v prizadevanjih za dosego teh ciljev še naprej pomagali, kolikor je v vaših močeh. Še enkrat se vam iskreno zahvaljujem za vaš prispevek in podporo - moralno in materialno - k uveljavitvi naše samostojnosti in upam, da boste tudi v prihodnje pripravljeni k temu prispevati svoj delež. rj GLAS SLOVENIJE - THE VOICE OF SLOVENIA - PUBLISHER-ZALOZNIK Florjan Auser - TISK Glas Slovenije Sydney g GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorič - TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR Florjan Auser Z Ustanovljen - established in 1993 - Ustanovitelji - founders: Stanka Gregorič, Alfred Breznik, Dušan Lajovic, Štefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen pj časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje -J ^ prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani) - Vse pravice pridržane - Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v O O časopisih i" revijah) dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije) - Letna naročnina S50.00; polletna - S 30.00; letalska letna naročnina v prekomorske držrne "j S 100.00- Sponzorji: od S J 00.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed S 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 c/3 GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 559 - Round Corner Dur al - NSW 2158 Australia- telefon: (02) 98991131 - Fax: (02) 9S9929S1 E-mail: ovenia@zeta.org.au Prijazno vas pozdravljam, ' SLOVENIJE Illl. KHCf op si. 22.6.. 1999 NOVICE Slovenija brez osrednje proslave in ognjemeta ob Dnevu državnosti Republika Slovenija letos prvič po osmih letih ne bo priredila osrednje državne proslave v Cankarjevem domu ob Dnevu državnosti 25. junija. Vzrok je po besedah Marjana Podobnika, podpredsednika vlade RS pomanjkanje denarja. Tudi tradicionalnega ognjemeta ne bo, saj bi ta stal 2,500.000 SIT. Slovenija v enem stavku Tudi Slovenija uvaja davek na dodano vrednost (DDV) in sicer od 1. julija letos. Najvišja organa Peterletovih krščanskih demokratov in Podobnikove ljudske stranke sta ločeno sprejela skupno izjavo obeh strank, v kateri sta izrazili voljo, da na naslednjih parlamentarnih volitvah (konec prihodnjega leta) nastopita kot enotna stranka. Slovenija je na prestižnem sejmu Vinexpo v Bordeauxu osvojila devet odličij, pet srebrnih in štiri bronaste. V soboto, 19. junija je prišlo na Brezje okoli 6000 bolnikov, invalidov, ostarelih in njihovih spremljevalcev - romanje je pripravil radio Ognjišče iz Kopra. V Ilirski Bistrici je prišlo do hude ekološke nesreče, med mostom pri kraju Rečica in mostom pod vasjo Smrje je zaradi zastrupitve poginilo okoli 2,5 tone rib. Izlačani so pred kratkim postavili svetovni rekord - čakajo le še na potrditev uredništva Guinnessove knjige rekordov - namreč v neprekinjenem 24 urnem igranju tenisa, na katerem je bil glavna zvezda župnik Janez Miklič, zagrizeni teniški igralec. Mariborsko nogometno moštvo Teatanic je že tretjič zapored osvojilo državno prvenstvo Slovenije. Generalni sekretar Nove ljubljanske banke Ivan Rudolf je postal častni konzul Južne Koreje; konzulat je v isti stavbi kjer ima konzulat Avstralija (častni konzul Viktor Baraga). Novosadski popevkar Djordje Balaševič je skupaj s člani svoje glasbene skupine vložil prošnjo za pridobitev slovenskega državljanstva in se namerava nastaniti v Portorožu. Bili Clinton v Sloveniji Ljubljana /STA, Delo - Bili Clinton seje mudil v Sloveniji v okviru turneje po Evropi in takoj po sestanku G-8 V Kolnu. Obisk v Sloveniji je bilo delovno srečanje, program spremstva in Clintonove soproge pa govori tudi o prijateljskem obisku. V Sloveniji je bila tudi Madeleine Albright, državna sekretarka. Slovenija in ZDA sta v Vili Podrožnik v Ljubljani podpisale štiri sporazume: - sporazum o sodelovanju pri preprečevanju širjenja orožij za množično uničenje - konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja - sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju - sporazum med Slovensko izvozno družbo EXIM banko Pred prihodom v Slovenijo je ameriški predsednik Bili Clinton izjavil: "Veselim se obiska v Sloveniji. Zaradi zavezanosti Slovenije svobodi, demokraciji, človekovim pravicam in tržnemu gospodarstvu je Slovenija vzor za druge države v regiji." Prišlo je tudi do sestanka s črnogorskim predsednikom Milom Džukanovičem, ki gaje Clinton povabil v Slovenijo na predlog slovenskega predsednika Milana Kučana. Ogromno spremstvo /Delo/ - Clinton je zagotovo edini državnik na svetu, ki ga na turnejah po drugih državah vedno spremlja izredno številčno spremstvo, z njim je namreč več kot tisoč ljudi. Tako tudi v Sloveniji: gre za njegove sodelavce, varnostnike, uradnike Bele hiše in različnih ministrstev, šoferje, novinarje in druge, v to število pa niso vključeni vsi, ki skrbijo za njegova potovanja, denimo vsi agentje ameriških varnostnih in obveščevalnih agencij, ki že več mesecev pred napovedanim obiskom začnejo v državi s predhodnimi varnostnimi pripravami. Skupno število ljudi, ki tako ali drugače sodelujejo pri predsednikovih turnejah v tujini, je lahko tudi čez dva tisoč. Iz Clintonovega govora * Ves svet občuduje Slovenijo pri gradnji svobode in blaginje * Od vas pričakujemo ključno sodelovanje pri graditvi nove, boljše Evrope brez meja, etničnega in verskega sovraštva * Sloveniji se zahvaljujemo za podporo NATU in pomembno pomoč ubežnikom s kriznih območij; za vse to sem vam zelo hvaležen * Slovenija je lahko na čelu teh prizadevanj; ZDA ji bodo pri tem pomagale * Sloveniji želimo omogočiti tudi večjo varnost. Podpirali ste nas na Kosovu; uspelo vam je zgraditi sodobno vojsko, ustanoviti sklad za odstranjevanje min v Bosni in Hercegovini in pomagali žrtvam tega orožja; ste dober partner in izvrsten kandidat za NATO * Vaša himna, uglasbena na besedilo velikega pesnika in domoljuba Franceta Prešerna, zgovorno priča o tem, kakšne prihodnosti si želite: takšne, v kateri bodo ljudje živeli kot sosedje, ne sovražniki; v kateri bo vojna za vselej pregnana z obličja zemlje Na slovesni večerji na gradu Brdu pri Kranju; * Vaša preteklost je v tem gradu, prihodnost pa je v mladih, ki so danes stali na dežju, jutri pa bodo oblikovali vašo prihodnost Kaj je jedel Clinton v Sloveniji? /Večer/ - Slavnostna večerja na Brdu pri Kranju se je začela z zelenjavno terino in dimljeno brdsko postrvijo s hrenom, ob njej so pili sivi pinot barrique letnik 1996 iz Kristančičeve kleti Moravia v Goriških Brdih. Pojedina se je nadaljevala z dvojno močno juho s špinačnimi kroglicami. Glavna jed: telečje ribice s suhimi slivami, goveji zrezek z jurčki in sestavljena solata - vse so gostje poplaknili s kraškim teranom iz Lisjakove kleti v kraškem vinorodnem okolišu. Za sladico je bila prekmurska gibanica, zraven pa Vinagov laški rizling iz mariborskega okoliša. Vpliv Clintonovih besed /Delo/- Kako razmišlja po Clintonovih besedah tipičen ameriški poslovnež? Ali se splača vlagati v to državo - Slovenijo? Richard A. Johnson, glavni direktor podjetja Sava Tires je edini Američan, ki direktoruje slovenskemu podjetju. Njegov odgovor je bil: "Edini možni odgovor je samo da! Obisk ameriškega predsednika je zelo pomembno priznanje Sloveniji in njeni vladi za uspeh, ki gaje v zadnjih letih dosegla na vseh področjih, tudi v gospodarskem razvoju. To je tudi pozitivna spodbuda ameriškim poslovnežem, daje Slovenija zanimiva država za naložbe in da j i je treba dati priložnost pokazati, kakšne so prednosti vlaganja v njeno gospodarstvo. Na žalost je v očeh ameriškega poslovnega sveta Slovenija še vedno kategorizirana kot ena od držav nekdanje Jugoslavije ali pa jo zamenjujejo z vzhodnoevropskimi državami, ki niso dosegle takšnega razvoja, kot gaje Slovenija. Ameriški predsednik Clinton je v Ljubljani počastil slovenskega študenta ameriških zračnih sil v Colorado Springsu Slavka Majcna iz Gornje Radgone ter Leona Stuklja Program Hillary Clinton v Sloveniji Ljubljana /STA/- Del programa Hillary Clinton je bil ločen; s soprogo slovenskega predsednika Štefko Kučan je obiskala Inštitut RS za rehabilitacijo (center Soča) v Ljubljani ter se srečala z županjo Viko Potočnik in skupino Slovenk iz političnega in poslovnega življenja. Madeleine Albright, ameriška državna sekretarka, povezana s Slovenijo /Delo/ - Vedno bolj se odkriva povezanost Madeleine Albright s Slovenijo; namreč Slovenko Fanči Mencinger, kije bila nekje z Bleda ali okolice, je Madeleinin oče leta 1948 odpeljal s seboj v Ameriko kot varuško otrok in gospodinjsko pomočnico njihove družine. Iz zdravice predsednika RS Milana Kučana na slovesni večerji prirejeni na Brdu pri Kranju, v čast Billa Clintona /Večer/- "Močno si želim, da bi začutili vso iskreno naklonjenost, mojo in vseh nas, naše prijateljstvo in spoštovanje do vas, do vašega dela, do ljudstva Združenih držav. Pa tudi hvaležnost vam in vašim sodelavcem za razumevanje in podporo, ki ste jo dali injo izkazujete Sloveniji.Trikrat v tem stoletju so ZDA odločilno pomagale evropskim narodom zavarovati demokracijo. V preteklosti predsednika IVilson in Roosevelt, zdaj vi, spoštovani predsednik Clinton, ste z globokim demokratičnim prepričanjem prevzeli nase veliko odgovornost za usodo evropskega miru in demokracije..." NOVICE " SLOVENIJE ""22.6. Tm Nemčija še vedno ne priznava zločinov nad Slovenci Maribor /Večer/ - Medtem ko se Nemčija izogiba izplačilu vojne odškodninejo od Slovenije zahtevajo potomci Nemcev, nekdaj živečih na slovenskih tleh. Sedmega junija 1941 je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi vlak s slovenskimi izgnanci, so povedali 4. junija na spominski slovesnosti Društva slovenskih izgnancev v Mariboru. Okupator je med drugo svetovno vojno v več kot 500 taborišč na Nemškem, Hrvaškem, v Srbiji in drugod izgnal več kot 63 tisoč Slovencev, od katerih je živih le še okoli 20 tisoč. Izgnanci so v posebni poslanici ostro protestirali, ker Nemci ne priznajo, da so bili ti Slovenci žrtve nacističnega preganjanja. Nemški parlament je letos maja spet zavrnil njihove zahteve po izplačilu vojne odškodnine. Delegacija izgnancev seje obrnila tudi na premierja dr. Janeza Drnovška. Slovesnost v spomin na Žrtve Kočevskega Roga Kočevski Rog /STA/- Pri Breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila obletniška maša za vse po vojni pobite domobrance in nasprotnike tedanjega režima. Ob maševanju duhovnikov jo je daroval ljubljanski nadškof ¡11 slovenski metropolit Franc Rode. Slovesnosti se je udeležilo okoli 5000 udeležencev. Franc Rode je dejal, da se ni mogoče več sprenevedati, da teh žrtev ni bilo. "Tako le žrtve, namesto da se ob njih še naprej razhajamo, lahko združijo in povežejo na temelju čiste in preproste človečnosti ter ustvarijo med nami novo enotnost. Dajo nam možnost, da se ob njihovi strašni usodi sami prečistimo, zavržemo sovraštvo, kijih je peljalo v smrt ter obnovimo skupni narodni spomin in najdemo pot do narodne sprave, "je še poudaril Rode. Predrage nepremičnine za tujce? Ljubljana /Delo/- Od 1. februarja, ko je stopil v veljavo pridružitveni sporazum med Slovenijo in EU, je bilo vloženih le enajst prošenj za potrdilo o triletnem bivanju v Sloveniji - pogoj za nakup nepremičnin za tujce. Na Gregorčičevi 25 z zadovoljstvom ugotavljajo, da ni bilo organiziranega sistematičnega nakupa nepremičnin tujcev v Sloveniji. _ Katarina Srebotnik iz Pariza za Glas Slovenije Družina Srebotnik, naši naročniki iz Velenja, in njihova hči Katarina, ta čas najboljša slovenska teniška igralka, se večkrat spomnijo na nas avstralske Slovence. V uredništvo Glasa Slovenije prihajajo Katarinine razglednice in E-mail sporočila z vseh koncev sveta. Njeno najlepše sporočilo pa je prišlo pred dnevi iz Pariza, kjer je skupaj s soigralcem Južnoafričanom Pietom Norvalom zmagala v turnirju mešanih parov na odprtem teniškem prvenstvu Francije na stadionu Roland Garros. Tako je osemnajstletna Katarina za Mimo Jaušovec druga Slovenka, ki ji je uspelo zmagati na grand slam turnirju.Veliko uspeha v Wimbledonu! Begičev papež Janez Pavel II Maribor /Večer/ - Akademski kipar Mirsad Begič, ki je avtor reliefnih vrat na ljubljanski stolnici, kjer je upodobljenih šest ljubljanskih škofov, je pred časom oblikoval doprsni kip Janeza Pavla II in ga postavil v obnovljeno cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Te dni je naredil drugo oprsje, kije drugačno (ima mitro) in je namenjeno Mariboru in septem-brskemu obisku papeža. Kip bo morda postavljen v prostor škofijskega ordinariata ali pa bo stal ob Slomškovem grobu, morda pa tudi v Andreanum. Delo je financiralo Ministrstvo za kulturo Obnovljena evangelistič-na cerkev v Ljubljani dobila ime Trubarjeva cerkev Ljubljana /Delo/- Evangelistič-no cerkev v Ljubljani so na bogoslužju 6. junija 1999 slovesno poimenovali po začetniku slovenskega protestantizma Primožu Trubarju. To je prvi primer v slovenski zgodovini, daje neka evangelistična cerkev imenovana po nekom, in tudi prva javna ustanova v Ljubljani, ki nosi Trubarjevo ime. Katarina Srebotnik Na seminarju arhivarjev kar osem avstralskih Slovencev /Glas Slovenije/ - Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja z Arhivom RS seminar z naslovom "Varovanje arhivskega gradiva slovenskih društev po svetu". Seminarje namenjen vsem, ki se ukvarjajo z ohranjanjem gradiva o Slovencih po svetu, začel pa se bo 28. junija, končal pa 5. julija. Vse stroške bivanja, izobraževanja in prevoza krije organizator. V obsežnem programu so predavanja o pomenu društev v slovenski zgodovini, o arhivskem gradivu kot vir za zgodovino, predstavitev slovenskega arhivacijskega sistema, ogled laboratorijev za konservacijo in restavriranje arhivskega gradiva na pergamentu in papirju Arhiva RS, predstavitev mikrofilmanja in računalniškega skeniranja arhivskega gradiva; pravno varstvo arhivskega gradiva društev, pisarniško poslovanje društev, roki hranjenja dokumentarnega gradiva, varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, kako pišemo kroniko društva, predstavitev arhiva in vrst arhivskega gradiva, ki nastajajo v župnijah, škofijah in drugih cerkvenih ustanovah, predstavitev matičnih knjig Rimskokatoliške Cerkve od 16. stol. do danes, ogled slovenskega filmskega arhiva in slovenski dokumentarni in igrani filmi, ogled izbora starejših slovenskih dokumentarnih filmov, fotografije kot arhivski vir s predstavitvijo fotografij Arhiva RS, evidentiranje in zbiranje arhivskega gradiva slovenskih društev v Kanadi intd.Udeleženci seminarja si bodo med ekskurzijo po Sloveniji od 3. do 5. julija ogledali tudi zgodovinske arhive v Ljubljani, Kopru in na ptujulz Avstralije se bodo udeležili seminarja: Milena Bergoč iz Melbournea, Veronika Ferfolja iz Ad-elaide, Leopold Jauk iz Pertha, Joe Vohar in Mirko Cuderman iz Queenslanda, Ivan Kobal iz Sydneya ter Marija Grosman in Ivo Klopčič izNewcastla. Program Svetovnega slovenskega kongresa -Slovenske konferences Ljublajna /SSK-KS/- Od 27. junija do 4. julija 1999 v Šentjurju pri Celju Kulturno-ekološki tabor mladih Od 20. do 23. oktobra 1999 Mednarodno srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu Od 21. do 23. septembra 1999 v Ljubljani in Kopru Srečanje gospodarstvenikov po svetu. v Na Taboru učiteljev v Škofovih zavodih prebran tudi avstralski referat Ljubljana, Melbourne/Draga Gelt/- Izseljensko društvo Slovenija v svetuje priredilo 20. junija 1999 v Škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani Tabor slovenskih učiteljev. Iz Avstralije so poslale referate o slovenskem šolstvu Draga Gelt, Veronika Smrdel in Lidija Lapuh iz Melbournea. Na srečanju sta bila prisotna Tone Gorjup in p.Metod Ogorevc, ki seje te dni vrnil v Avstralijo z dopusta v Sloveniji. Naslov: Art Dekor Breda Moškrič Cesta v Pečale 44 Ljubljana-Črnuče, telefon/telefax: 371 420 E-mail: breda. moskric@siol. ne t Art Dekor izdeluje unikatne spominke L j ublja na-Črnuče /A r t Dekor za G t as Slovenije/ - Art Dekor je mlado perspektivno slovensko podjetje, ki želi Slovencem doma in po svetu posredovati unikatne spominke. Podjetje ponuja: ročno izdelane lutke narodnih noš - vseh slovenskih regij, klekljane, kvačkane in vezene prtiče raznih dimenzij, ročno tkano laneno platno (potrebno za izdelavo narodnih noš), medičarske in svečarske izdelke (lectarska srca in voščeno okrasje), panjske končnice - ročna poslikava, ročne umetnine na steklu, platnu in lesu, miniaturne maske prekmurskih korantov in ostalih pustnih mask, ročne izdelke sakralne vsebine (božične jaslice, božji liki in svetniki v različnih izvedbah, velikonočne pisanice in butarice), suho-robne izdelke ter manjše košarice in jerbase ter ostale izdelke po željah in potrebah. Tečajnica Banke Slovenije Srednji devizni tečaj (1. junij 1999) Država (enota) tolarjev EMU (1 EUR) 194,2611 Avstrija (1 ATS) 14,1175 Francija (1 FRF) 29,6149 Italija (100ITL) 10,0327 Nemčija (1 DEM) 99,3241 Avstralija (1 AUD) 122,6938 Hrvaška (1 HRK) 25,6278 Japonska (1 JPY) 1,5364 Kanada (1 CAD) 128,1744 Švica (1 CHF) 121,6641 V. Britanija (1 GBP) 298,5417 ZDA (1 USD) J 87,4564 St- John's Park Community Club 'SLOVENIJE 216 j 999 Kultura Slovenija Boljši od nekaterih svetovno znanih baritonistov Ljubljana/Delofax/- Ferdinanda Radovana pozna vsa svetovna javnost. Po rodu je iz Reke, njegova mama pa je doma in živi v Ilirski Bistrici, kamor tudi sam rad zahaja. Gostoval je po vseh znanih opernih hišah, vključno z Metropolitansko opero v New Yorku. Je tudi pedagog in vzgojitelj mladih pevcev. Kdor se spominja ljubljanskih nastopov Ferdinanda bo priznal, da tako polnokrvnega pevca Ljubljana zlepa ni imela; njegove vloge so zlasti iz italijanskega romantičnega in verističnega repertoarja, pa tudi iz ruskega in nemškega. Dosegel je svetovno raven, o tem pričajo kritike v mednarodnem tisku. Ko bodo njegovi posnetki dostopni širši javnosti, bo treba priznati, da so nekatere njegove interpretacije celo boljše od svetovno znanih baritonistov, kot so Nucci, Bruson ali starejša Gobbi in Bastianini, je zapisal v Delu Marijan Zlobec. Ferdinand Radovan je svoboden umetnik in tedni praznuje svoj visoki jubilej. Zakladi tisočletij -Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov Ljubljana /Delo/- Izšla je knjiga Zakladi tisočletij, ki jo je napisalo enajst slovenskih strokovnjakov. Za več informacij pri Založbi Modrijan, telefon (061) 200 3600 Tone Kuntner Kuntnerjeva Moja jablana Ljubljana /Delo/ - Založniška družba Kmečki glas je natanko na 56. rojstni dan Toneta Kuntnerja -slovenskega pesnika, dramskega umetnika in izrednega profesorja na AGRFT ponudila v branje rrpcpjD cte^tm^b ±mto A loja jablana. L etošn ji festivali v Sloveniji - Od 25. junija do 11. julija bo ob Dravi v Mariboru tradicionalni festival Lent '99 - Od 1. do 31. julija Primorski poletni festival na Obali -gledališka in plesna umetnost - Od 17. do 24. julija Festival stare glasbe v Brežicah, Kostanjevici na Krki in v gradu Mokrice - gre za festival vrhunskih mojstrov stare glasbe in glasbil iz Evrope, Izraela in ZDA; letos ga že drugič dopolnjujejo s festivalom študentov glasbenih akademij od 6. julija do 6. avgusta na gradovih Bogenšperk, Rajhenburg, Pišece in v Novem mestu - Julija bo v ljubljanskih Križankah letos že 47. mednarodni poletni festival Kozinova nagrada Društva slovenskih skladateljev Ljubljana /Delo/ - Društvo slovenskih skladateljev podlejuje vsako leto tradicionalno nagrado, letos skladatelju Maksu Strmi-čniku za sakralni opus, kije nastal v zadnjih štirih letih in bil izvajan doma in na tujem. Večer posvečen slovenski gledališki in filmski igralki Miri S ar do č Ljubljana /Delo/ - Ne zgodi se ravno pogosto, da dobijo slovenski igralci priložnost v filmih tujih režiserjev. Mira Sardoč je ena od izjem. V evropskem, še posebno v italijanskem se ni nikoli slabo počutila, nastopala paje tudi v jugoslovanskih in slovenskih filmih, čeprav so bile njene filmske vloge v primerjavi z gledališkimi nastopi maloštevilne. Te dni je bil v Slovenski kinoteki poseben večer, posvečen tej igralki, predvajali so Soldinijev film Akrobatke, v katerem igra tretjo glavno vlogo. Poletje v knežjem mestu Celje /Delo/- Poletje v Celju se bo začelo s predpremiero Shakespearovega Sna kresne noči v izvedbi ansambla Slovenskega ljudskega gledališča. Predstava bo konec junija na celjskem Starem gradu. Od junija do septembra se bo zvrstilo skoraj 130 dogodkov za vse okuse - kulturne in družabne prireditve za vse generacije. Tridesetič ubrani glasovi v Stični Stična /Delofax/ - V Šentvidu pri Stični seje končal jubilejni 30. tabor slovenskih pevskih zborov. Nastopilo je 262 zborov._ Klub Triglav Sydney organizira tekmovanje na diatonično in klavirsko harmoniko SLOVENIAN POLKA DOWN UNDER od 14. do 15. avgusta 1999 Zmagovalec bo prejel naslov KRALJ HARMONIKARJEV AVSTRALIJE in ZUPANOVO DIATONIČNO HARMONIKO (posebej narejeno za to priložnost in vredno AUD 6.700; hsarmonika je prispela v Avstralijo te dni) Seje čas za prijavo! Klub Triglav obvešča, da bo v soboto, 3. julija ob 19.30 uri PROSLAVA SLOVENSKE DRŽAVNOSTI s članskim plesom Igrajo The M aster s Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au 19 Brisbane Road St. Johns Park, NSW Sü VSrfSLO\ fc.MJL Slovenija, moja dežela Postopek o zakonu o pokrajinah pravkar poteka /Večer/ - Je res za vstop v Evropsko Unijo nujno potrebno, da Slovenija oblikuje pokrajine? Bo razdeljena na 12 ali 15 pokrajin? Ali pa celo na 23 ali 25? Dr. Igor Vrišer je izdal zbornik Pokrajine v Sloveniji, v njem sodelujejo strokovnjaki z različnih področij, ki imajo različna stališča. Med predlogi je tudi opcija 8 pokrajin. Prednost te je močnejša gospodarska moč, lažje reševanje prostorskih, infrastrukturnih in ekoloških problemov, primerljivost z evropskimi regijami. Vprašljiva pri tej delitvi pa je predvsem notranjska regija, katere središče Postojna ni dovolj močno, da bi obvladovalo ozemlje med Ljubljano in Koprom. Problem je tudi idrijsko-cerkljansko območje, razpeto med Ljubljano in Novo Gorico. So tudi predlogi, da naj država oblikuje velike pokrajine, majhne pa naj potem nastajajo znotraj njih na podlagi prostovoljnega združevanja občin. Montažna hiša, nova tehnologija gradnje v Sloveniji Ena, dve, tri, hiša že stoji! Ljubljana /Delo&Dom/ -Zanimanje Slovencev za montažne hiše se povečuje. Marles in Jelovica sta podjetji z najdaljšo tradicijo izdelovanja montažnih hiš. Po zgledu iz tujine, so podjetja Jelovica, Lumar in Marles skupaj z Gradbenim centrom v Ljubljani v Dimičevi ulici postavila naselje vzorčnih montažnih hiš, ki so povsem opremljene. Na hišo iz Jelovice je treba čakati od 45 do 60 dni od podpisa pogod- SLOVENIJA BO RAZDELJENA NA POKRAJINE Delitev Slovenije na 15 pokrajin ? I-i Gravitacijsko neopredeljena Poseben status Delitev Slovenije na 12 pokrajin ? Pokrajina Središče Prebivalstvo 1. 1996 Zapo- • sleni 1.1994 Bruto dodana vrednost v milijon SIT 1996 Bruto dohodninska osnova v milijon SITI. 1994 1. Primorje Koper 103027 30519 58042,6 69172,9 2. Notranjska Postojna 50343 16010 17004,6 29728,6 3. Goriška Nova Gorica 120862 37948 70568,3 78482,5 4. Gorenjska Kranj 195372 66645 103675,2 120228,1 5. Osrcdnjesloven. Ljubljana 517312 174357 416297,5 387196,3 6. Zasavska Trbovlje 46901 15086 23860,3 27727,8 7. Dolenjska Novo mesto 105868 31689 63067,2 60673,6 8. Spodnjeposavs. Krško-Brežice 70298 19513 27361,4 36552,4 9. Savinjska Celje 256456 88553 124832,3 144585,8 10. Koroška S.Gradec-Ravne 73818 23858 29821,9 39293,4 11. Podravska Maribor 394.179 101.815 156.387 203.847,0 12. Pomurska Murska Sobota 126224 33363 38862,2 59702,5 SLOVENIJA 1986989 640546 1099960,5 1212170,0 Povprečje 165582 53378 91663 101014 MONTAŽNE fflSE V SLOVENIJI be in zagotovitve plačila.Cene se gibljejo"od 40.000 do 50.000 tolarjev za kvadratni meter stanovansjke površine, pri hiši na ključ pa od 100.000 tolarjev naprej. V katalogu je okoli dvajset različnih hiš. Marlesova hiša stane od 50.000 do 60.000 tolarjev za kvadratni meter, za hišo na ključ pa je treba odšteti približno 130.000 tolarjev za kvadratni meter stanovansjke površine. Letošnja Marlesova novost je, da kupec hišo lahko sam dokonča. V tem primeru stane za 20 do 25 odstotkov manj. Montažna hiša podjetja Kager stane približno 80.000 tolarjev (faza '"zgrajen objekt"), za hišo na ključ p~a 130.000 tolarjev za kvadratni meter stanovansjke površine. Hiša na ključ je vseljiva v treh mesecih, za "zgrajen objekt" pa potrebujejo le en teden. Letošnja novost je sistem K 16, ki omogoča boljšo izolacijo hiše. Kagerjeve hiše si lahko ljudje ogledajo na več koncih Slovenije. Pred tremi leti so prvo tako hišo postavili v Mariboru, največ kupcev paje iz Ljubljane. Kager hiša d.o.o. Ob Dravi 4/a, Ptuj, telefon: (062) 783 820 Montažna hiša podjetja Lumar iz Gomilskega je samo letos prodala že 24 hiš. Pred dvema letoma so v Celju postavili vzorčno hišo, zdaj pa jih je že veliko po vsej Sloveniji. Montažna hiša do četrte podaljšane faze, kar pomeni, daje zunaj povsem zaključena, stane okoli 80.000 tolarjev za kvadratni meter (stopnišča in podobni prostori niso všteti). Za hišo na ključ (dokončana je zunaj in znotraj, kupec mora montirati le luči in jo opremiti, pa se lahko vseli) pa je treba odšteti od 120.000 do 125.000 tolarjev, telefon: (062) 229 4770 OKTET SUHA & TRIO LIPUS iz Avstrijske Koroške bo gostoval v Avstraliji Organizacija Avstralska slovenska konferenca in Slovenski narodni sveti PROGRAM Sreda, 28. julija - prihod v Sydney Četrtek, 29. julij - prost dan Petek, 30. julija - Ogled Sydneya in koncert v Klubu Triglav Sobota, 31 .julija - Pgled Sydneya in koncert v Slovenskem društvu Sydney Nedelja, 1. avgusta - Maša v Merrylandsu in koncert Ponedeljek, 2. avgusta - Izlet v Canberro in predvideni koncert Torek, 3. avgusta - Ogled Canberre in koncert v Slovenskem društvu Canberra Sreda, 4. avgusta - Ogled Brighta, Mount Hothama in Albury Cluba Četrtek, 5. avgusta - Izlet v Milduro s postankom v Cobramu Petek, 6. avgusta - Ogled Mildure in koncert Sobota, 7. avgusta - V Adelaide skozi Barossa Valley in koncert v Slovenkem klubu Nedelja, 8. avgusta - Maša v Hindmarshu in koncert Ponedeljek, 9. avgusta - Ogled Adelaide Torek, 10. avgusta - Potovanje skozi Hahndorf, prenočitev v Mount Gambiern Sreda, 11. avgusta - Ogled muzeja in pot do Melbournea Četrtek, 12. avgusta - Ogled Melbournea in koncert v organizaciji Slovenskega narodnega sveta Viktorije Petek, 13. avgusta - Ogled Melbournea in koncert v organizaciji Slovenskega narodnega sveta Viktorije Sobota, 14. avgusta - Ogled Melbournea in koncert v organizaciji Slovenskega narodnega sveta Viktorije Nedelja, 15. avgusta - Maša v Kevv in koncert Ponedeljek, 16. avgusta - odhod iz Avstralije iz Melbournea Proslava ob 50-letnici emigrantskega kampa Greta Posebna izdaja porta v steklenicah slo ve it s k egtt vin ogra tln i k a Ne\vcastle/Marija Grosmas/- Ob 50-letnici Grete bo v nedeljo, 22. avgusta 1999 na športnem igrišču Greta osrednja prireditev. V soboto in nedeljo bodo na sporedu ples v oblačilih iz tistega časa, kulturni program fotografska razstava, prodaja knjige Greta, slovenski vinogradnik Josef Lesnik pa bo ob tej priložnosti ponudil tržišču posebno izdajo ustekleničenega porta. Za več informacij: Miha Ulcej (02) 4968 4332 promocija slovenije v svetu Po svetu LONDON /Delofax/ - Revija Diplomat, ki izhaja dvomesečno v Londonu je na svoji prvi strani junijske številke objavila sliko Marjana Šetinca, slovenskega veleposlanika v Londonu. V reviji pa je posvetila Sloveniji kar devet strani. ČEŠKA /Večer/ - Dr. Tomaž Subotič je verjetno edini Slovenec, ki so ga v kaki državi razglasili za najboljšega tujega podjetnika leta. To laskavo priznanje je dobil na Češkem, kjer živi že od leta 1988 in vodi podjetje Intertrade CS, ki zlasti skrbi za trgovinsko izmenjavo med Češko in Slovenijo. Poleg tega je direktor mešane družbe Moravia Steel v Celju. Je med redkimi doktorji ekonomije, ki so šli preizkusiti svoje znanje v prakso. Ko so mu podelili visoko priznanje mu je dekan češkega menedžerskega centra, sicer Kanadčan, dejal, daje vesel, daje zmagal prav on._kajti Slovenija je zanj slovanska Švica. Toda svetu ne zna ponuditi niti Bleda, ne Portoroža in ne Zlate lisice (smučarskega tekmovanja na mariborskem Pohorju). Dr. Tomaž Subotič pa je v pogovoru z novinarjem Večera med drugim dejal: "Če bi bil jaz zunanji minister Slovenije, bi od naših diplomatov po svetu zahteval naj bo njihova plača odvisna od števila objavljenih člankov o Sloveniji v tamkajšnjem tisku, in to o kakovosti, uspešni, lepi in ekološko čisti Sloveniji. Tako bi naše diplomate prisilil da bi bolj skrbeli za imidž Slovenije... Slovenija kot država nima imena, ki bi siga glede kakovosti produktov in splošni nivo razvitosti zaslužila...Zamenjujejo jo s Slovaško, pa s Slavonijo... Če bi vložili dovolj denarja v slovenske blagovne znamke in imidž slovenske države, bi tudi več iztržili. Začeti je treba pri sosedih, nato pa zlasti v Evropski uniji, kamor izvozimo kar 70 odstotkov blaga in je to svojevrsten svetovni rekord. " TRST /Delo/ - Sredi junija je posebna komisija pokrajinskih svetovalcev v Trstu pri popravkih statuta pokrajine črtala vse člene, ki so se nanašali na Slovence in rabo slovenščine; kot subjekt politične realnosti pa je vanj uvrstila istrsko-dalmatinsko skupnost. Tržaško pokrajino vodi koalicija Nacionalnega zavezništva in gibanja Naprej, Italija! V vseh njenih občinah so Slovenci pomemben delež prebivalstva. Rimski parlament pa obenem začenja proučevati predlog, po katerem bi vsi potomci italijanskih državljanov v Istri, rojeni po letu 1947, avtomatično dobili italijansko državljanstvo. SARAJEVO /Delo/ - Med pripadniki Mednarodnih sil za ohranjanje reda in mira (MSU), elitnih enot Sforja. je tudi vod posebne enote vojske Slovenije, ki je pravkar končal zadnje priprave za tekmovalni pohod v okolici Doboja. V oporišču MSU Butmir II., v bližini črte, ki loči srbsko Sarajevo od ostalega dela mesta, je zdaj okoli 500 pripadnikov oklepne konjenice Sforja. Poleg Slovencev so v njem še vojaki iz Argentine, Romunije in Italije. ALBANIJA /Delo/- Slovenija sodeluje tudi v humanitarni operaciji Nata Zavezniški pristan (Allied Harbour) v Albaniji s sanitarnim kontingentom Slovenske vojske. Kontingent sestavlja 15 vojakov, osem podčastnikov in dva častnika. Šest častnikov je še vključenih v poveljstvo sil Nata v Albaniji -Afor. Pomoč je namenjena civilnemu prebivalstvu in tudi pripadnikom mednarodnih sil v operaciji. BRUSELJ /Internet/ - Avtorji študije o Sloveniji pri Svetovni banki so prepričani, da se bo Slovenija kot vodilna država med kandidatkami iz sedanjega kroga širitve vključila v Evropsko Unijo. Prejeli smo za objavo m SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - Zakaj je Slovenija v svetu še osem let po osamosvojitvi neznana država? - Kdo je umaknil lipov list -razpoznavni znak Slovenije? - Zakaj se je ukinilo geslo: Slovenija - dežela na sončni strani Alp? Dr. Jože Bernik, predsednik SSK in Jure Šterk, član SSK in znani slovenski pomorščak sla slovenskim politikom in državni upravi, ki skrbi za promocijo Slovenije preko medijev zastavila kar nekaj vprašanj in dilem o spremembah nacionalnih simbolov, ki jih je slovenska politika po osamosvojit vi preprosto ukinila. "Dežela na sončni strani Alp" je bil slogan, ki je Slovenijo geografsko pa tudi politično opredeljeval. Po tej oznaki jo je bilo le stežka zamenjati s Slovaško, Slavonijo, Estonijo ali celo Irsko. Slogan je označeval tudi temperament slovenskega človeka. Po njem je bilo spoznati njegovo trnost, ki že tisočletja kljubuje vsem "viharnikom" na sončni strani vzhodnih Alp. Slogan "Slovenija, moja dežela" je potrjeval oboje, odločnost in pogum vseh, ki se niso bali takratne jugoslovanske oblasti in ne življenja v samosotjni državi. Lipov iistje postal simbol sloven- stva še pred osamosvojitvijo.Slovenci po svetu so v prizadevanjih za mednarodno priznanje uporabljali omenjeni simbol in geslo. Nove "rožice" pa se pravzaprav niso "prijele" razen tam, kjer so j ih oglaševalci plačali. Ker sedanji turistični simbol -šopek cvetja - ne označuje nacionalne prepoznavnosti Slovenije v svetu, SSK predlaga, da slovenske nacionalne institucije, ki so kakorkoli povezane s promocijo Slovenije, vrnejo v javno rabo simbol lipovega lista in geslo "Dežela na sočni strani Alp", ki jih uprablja na predstavitvenih in promocijskih gradivih ter jih tudi mednarodno zaščitijo. MED NAMI Mednarodno uredništvo pesnikov nagradilo pesnitev avstralske Slovenke Stane C ep us Sydney /Glas Slovenije/ - Stana Cepus pesnikuje v angleščini in v slovenščini. Nedavno tega je pe^zaaoppeaan God' Traffic Lights, objavljeno v knjigi Portraites of live nagrado mednarodnega društva pesnikov v ZDA - Editor's Choice Award. God's Traffic Lights GOD created...........................................................me JESUS saved........................................................... me THE HOLY SPIRIT blessed....................................me HEAVEN loves....................................................... me THE BLOOD STAINED CROSS forgives...............me CALVARY washed me............................................. me THE TEN COMMANDMENTS protect..................me THE LORDS wisdom guards.................................. me THE EMPTY TOMB resurrects..............................me THE HOLY POWER can take................................me LORD when 1 come to a crossing ofthe big Hume Highway of life help me to choose the road without darkness but with all the lights on. That my soul can see where to waltz through the galaxy past the stars in to my master divine arms. The heavenly traffic lights that GOD commands Yelloe to slow, Green to go. But a full stop on red of life and death but its up to you my friend. Nothing will harm you when I 'cun around you CHRIST whispered Just because I love you. Ob tednu starejših občanov priznanje Mariji Grosman Maria Croatian Newcastle /Gus Slovenije/ -Faye Lo Po M.P., minister (for Community Services, for Ageing, for Disability Services and for Women NSW) je izročil Mariji Grosman, dolgoletni tajnici slovenskega društva Tivoli za njeno delo in skrb za ostarele priznanje Premiers Award. THE ACADEMY OF FINE ARTS LJUBLJANA SLOVENIJA STUDENT WORKS ON PAPER 30 June - 17 July 1999 At Kudos Galery, 6 Napier Street, Paddington, Sydney The College of Fine Arts, Students Association invites you to the opening of Works on Paper by students from The Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. To be officially opened on Wednesday 30 June 6.00 PM to 8.30 PM 4 SLOVENIAN ARTISTS Metod Frlie Natasa prosenc Dusan KirbiS Mojca Osojnik 26 June-24 July 1999 The President and the Board of Directions of The University of Sydney Union invite you and your gust to the Preview of 4 Slovenian Artists at The Sir Hermann Black Gallery ¿¿Sculpture Terrace, Level 5, Wentworth Building, University of Sydney Union To be opened by Marko Zorko, respected Slovenian Journalist Friday, 25 June at 6.00 PM-8.00 PM Knjiga Ivana Kobala bo predstavljena avgusta /Glas Slovenije/ - Uradna predstavitev Kobalove knjige The Snowy - Cradle of a New Australia bo v Canberri v torek, 17. avgusta 1999. Predstavil jo bo Tim Fisher, podpredsednik avstralske vlade. Avstralski Slovenci v gledališki predstavi muzikla Oklahoma Melbourne /Glas Slovenije/ - Konec maja je amatersko gledališče Harlequin Theatre Company v dandenongskih hribčkih Melbournea imelo zaključno predstavo muzikla Oklahoma. Po nekajletnem predahu je odrska aktivnost v Monbulku, kjer so pred nekaj leti imeli svoj koncert tudi naši stari znanci Štajerski 7, ponovno zaživela. Med veselo druščino nastopajočih je bilo tudi nekaj naših avstralskih Slovencev. Bojan Rizmal si je nabiral prve izkušnje pri zakulisnem delu. Odlično je odigrala, odpela in odplesala svojo vlogo Zalika Rizmal in s svojim žarečim nasmehom dala vedeti, da je res v "elementu", zlasti ob zaključni predstavi, kije sovpadala z njenim rojstnim dnevom. Vinko Rizmal je že stari znanec gledališkega odra v predelu Melbourna kjer živi družina Rizmal. Gledališka skupina ima še veliko načrtov, za konec oktobra 1999 je že najavljenih devet predstav muzikla My Fair Lady. CANBERRA COBRAM Phone: 02- 6 295 1222 Phone: 03-58722115 Zalika in Vinko Rizmal v muziklu Oklahoma Simon tiskar Slovenski tiskar v Mel-bourneu SIMON ŠPACAPAN. Verjetno ga ni Slovenca v Avstraliji, ki ga ne bi poznal. Kdo ve koliko plakatov, publikacij in knjig (tudi za Slovence) je natisnil... predvsem pa sta si dolga leta ostala zvesta Simon in uredništvo mesečnika za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Misli. Dela natisnjena v njegovi tiskarni nosijo naslov DISTINCTION PRINTING PtvLtd. Med bivanjem v Svdnevu, ko se je kot podpredsednik Slovenskega narodnega sveta Viktorije udeležil občnega zbora Avstralske slovenske konference, sem ga povabila v uredništvo Glasa Slovenije. Med pogovorom sem "zali-stala" po preteklih Simonovih letih, po zgodbah njegove družine, ki je znana zgodba primorskega človeka nasploh in kljub dolgemu časovnemu zamiku še vedno zanimiva. Skupaj sva pobrskala po časih, ko je bil del Primorske izpostavljen raznim političnim pritiskom italijanske države in dveh svetovnih vojn. Zgodbe, kijih piše življenje... Simon Špacapan pripoveduje: "... Moja mamaje bila poročena z Antonom Budinom, ki je imel velik kamnolom. V času prve svetovne vojne so morali v begunstvo v Mozirje na Štajersko in tam ji je mož umrl. Ko se je vrnila v Miren po vojni je bilo vse razrušeno, tudi kamnoseška delavnica, odkoder so izvozili kamen s Krasa celo v Egipt in na Dunaj. Kmalu sta se spoznala z mojim očetom Ludvikom, kije bil tudi vdovec in iz tega zakona je imel dva otroka, mama pa iz svojega osem. Oče je bil najprej direktor Združene tiskarne v Pazinu, kjer so tiskali samo v hrvaščini. Nekega dne so prišli fašisti in razbili tiskarno. Tiste čase so poganjali tiskarske stroje na roko in tudi razsvetljava je bila plinska. Fašisti so odprli gas, ker so mislili, da bo prišel oče s svečo in da bo vse skupaj razneslo, toda oče je pravočasno zavonjal gas. Tiskarno so tako lahko popravili vse dokler niso fašisti ponovno prišli in dokončno razdejali tiskarno. v Spacapan Simon Spacapan sej z rodil letci 1929 v Mir nit pri Gorici materi Rozctliji Nemec, kije po prvem zakonu ostala vdova z osmimi otroki in očetu Ludviku, ki se je ukvarjal s tiskarstvom. Očeta so aretirali in zaprli a seje čez čas rešil in pripeljal tiskarske stroje in črke v Miren, kjer je leta 1934 odprl svojo lastno tiskarno. Po šestih mesecih dela, ko je imel še dolgove na stroje, ki jih je kupil v Firenci, so prišli ponovno fašisti in zaradi podobic, ki jih je tiskarna tiskala v slovenščini, so zaprli tiskarno za dva meseca. To je bilo za nas, petnajstčlansko družino takrat nekaj groznega. Namreč, ko sta se oče in mama poročila sta v zakon pripeljala otroke iz svojih prvih zakonov, mama osem, oče dva, v njunem zakonu pa se nas je rodilo še pet otrok (najstarejši mamin sin Tone je študiral in ni bil več z nami). Kasneje, ko so odprli katoliško tiskarno v Gorici je oče postal tiskarski vodja vse do leta 1935. Tam je tiskala Mohorjeva družba, kije bila takrat zelo močna in uspešna. Vsako leto so natisnili za to družbo 36.000 izvodov koledarjev, pratik in dve knjigi. Oče je bil zelo pobožen človek, vsako jutro je hodil k maši, za tem pa s kolesom v službo v 5 km oddaljeno Gorico. Umrl je leta 1936, ko mi je bilo komaj pet let in pol. Spominjam se, daje bil njegov pogreb v zgodovini naše vasi do takrat največji. Tiskarno so prevzeli moji bratje, toda pod Italijo so morali v vojsko. Delo pa je bilo treba narediti in tako smo vodili tiskarno sestra, brat in jaz. To je bil začetek mojega tiskarstva. Simon - tiskar Natisnil prvi slovenski koledar na Primorskem Ko je razpadla Italija je naša tiskarna natisnila prvi slovenski stenski koledar. Natisnili smo 30.000 izvodov. Ker je nemška okupacija še vedno trajala, smo morali dati en stroj partizanom za tiskanje partizanske propagande. V Zgornjih ali Spodnjih Trbušah je moj brat z Simon Spacapan Foto: Florjan Auser drugimi tiskarji razširil tiskarno in pričel seje tiskati dnevni časopis. V Avstralijo, v novo življenje... Prva slovenska knjiga iz Simonove tiskarne Za Avstralijo sem se odločil leta 1951 zaradi prijateljev pa tudi zaradi mojega takratnega dekleta Miriam, ki seje z družino preselila v Avstralijo. Tukaj sva se poročila in imava sina. Prva leta priseljeniškega življenja niso bila lahka; najprej sem nakladal superfosfat na vagone v Tasmaniji. To je bilo težaško delo in sem ga moral opravljati, saj smo podpisati dveletno pogodbo, da bomo delali to kar nam bodo ponudili in odšli tja kamor nas bodo poslali. Ker sva se z Miriam poročila, sem se lahko preselil v Melbourne. Sedem let sem delal v tiskarni pri J.J. Davis Company s svojo tiskarno pa sem pričel leta 1958. Prva slovenska knjiga, ki sem jo natisnil je bila pesniška zbirka Berta Pribca "Bronasti tolkač", izdalo jo je Slovensko društvo Melbourne. Natisnil sem še okoli deset slovenskih knjig. Misli tiskam od tistega časa, ko je postal urednik pok. pater Bazilij. O delu Slovenskega narodega sveta Viktorije Najprej sem bil predsednik Slovenskega društva Melbourne in to trikrat po eno leto. Ko je bil leta 1990 ustanovljen Slovenski narodni svet Viktorije sem postal njegov prvi predsednik, po dveh letih pa sem prevzel dolžnost podpredsednika in to sem še danes. Moram povedati, daje bila glavna pogonska sila pri ustanovitvi Slovenskega narodnega sveta Stanka Gregorič, pater Bazilij pa nam je ponudil pisarno in seveda tudi vso svojo podporo. Stankaje postala tajnica in to zelo delovna. Za njeno uspešno delo, za vse njene odlične ideje in predanost bi seji rad to pot zahvalil, javno pa morda še kdaj drugič.Veliko idej za sodelovanje in nadaljnje delo je prišlo pa tudi od Alfreda Brežnika iz Sydneya. Odbor Narodnega sveta se je redno zbiral na sestankih, celo po enkrat tedensko, in včasih smo "zasedali" tudi do enih zjutraj. Ta trenutek mi pridejo na misel tiste pozne nočne ure, ko nas je v kuhinji Verskega središča Kevv čakala pok.sestra Ema in nam ponudila topel čaj in pecivo. Spominjam se kako sta se žrtvovala Elica in Vinko Rizmal, še posebej takrat ko sta morala pripeljati s seboj hčerkico Zaliko, ki je utrujena zaspala kjerkoli dokler ni bilo konec sestanka. Pa požrtvovalnega dela Stanka Prosenaka (kot predsednik) in Anice Markič (kot tajnica). Še veliko bi lahko naštel takih in podobnih primerov žrtvovanja -vse zaradi slovenstva! Seveda so bili naši takratni uspehi plod celotnega tirna. Tu so bili torej pok.pater Bazilij, Stanka Gregorič, Stanko Prosenak, Anica Markič, Helena in Ivo Leber, Lucij a Srnec, Elica in Vinko Rizmal, Milena Merzel, Draga Gelt, pok. dr Jure Koče, pater Niko, Pavle Česnik, Tone Tomšič, pok. Jože Golenko, Karlo Strancar, Anton Brne, Tone Urbas, Tine Šuštarič, Vlado Godec, Kamica Satler, Lenti Lenko, zakonca Ostoja in drugi. Za obstoj in uspešno delo vsake organizacije je potrebna solidna finančna osnova, v SNS-ju je za to odlično skrbel Štefan Merzel. K tem imenom bi seveda moral prišteti še tiste člane SNS, ki so se nam pridružili kasneje. V Verskem središča Kew v časa, ko je SNS obiskal Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov; z leve Simon Spacapan, Lojze Peterle, Stanka Gregorič in Štefan Merzel Naša takratna edina želja je bila gaj iti slovensko zavednost med nami in pomagati Sloveniji. Dosegali bi še večje uspehe, če bi nam pristopili tudi drugi, žal pa ni bilo tako. Ne samo da niso hoteli z nami sodelovati, celo nagajali so nam. Narodni sveti so bili takrat potrebni, saj se slovenska društva niso hotela ukvarjati s takšnimi vprašanji kot smo se mi. Celo pisali so nam, da se nočejo ukvarjati s 'politiko'. Jaz pa imam še danes člansko izkaznico Slovenskega društva Melbourne, v kateri piše, da seje ustanovilo z namenom da pomaga Slovencem v Avstraliji in političnim beguncem v Evropi. Ne morem mimo obiska takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše, ki ga je v Avstralijo povabil SNS Viktorije. Janše takrat ne bi Slovenci nikoli videli v Avstraliji, če ne bi za to dala pobudo Stanka Gregorič in prepričevala upravni odbor o pomembnosti takega obiska. Slovesna akademija, v organizaciji SNS Viktorije, na kateri je bilo prisotno veliko število visokih politikov iz raznih držav vključno iz Avstralije, častni gost pa je bil poleg Janeza Janše še melbournški nadškof dr. Little, je bila v velikem Malvern Town Hallu (dvorana je bila nabito polna). Takšnega programa kot ga je takrat pripravila Draga Gelt -kulturna referentka SNS z drugimi sodelavci, slovenska Avstralija še ni videla. Večerje posnet tudi na video kaseti. Na koncu naj bralcem Glasa Slovenije priporočim knjigo Naša bitka za Slovenijo -Avstralija (izdal jo je Slovenski narodni svet Viktorije, uredila in pripravila Stanka Gregorič, koordinator Vinko Rizmal), v kateri lahko bralec najde delček zgodovine naših aktivnosti in časov v začetku devetdesetih. Seveda moram ob tem poudariti tudi velik doprinos drugih Narodnih svetov, tako v Sydneyu, Canberri, Brisbanu kot v Adelaidi. Brez vseh nas bi današnja avstralska politika in javnost nasploh vedela precej manj o Slovencih in Sloveniji. Moral sem omeniti vse to, saj Slovenci v Avstraliji nismo nikoli delali bolj zagnano in s tako visokimi patriotskimi čustvi kot tista leta, ko seje kalila slovenska država. In prav te dni slavimo njeno osmo obletnico. Morda sem želel govoriti o našem delu prav zaradi tega - saj je primerno govoriti o "naši bitki za Slovenijo" ob tako pomebnem prazniku kajne? Čutim poseben ponos, da sem bil tudi jaz kamenček v mozaiku tistih časov." Ob petih na kavi ŠTEFAN MERZEL v našem uredništvu Piše Stanka Gregorič 22.6.1999 Pater Filip Rupniko.F.M. slavi 40-letnico posvetitve v duhovnika Letos oktobra bosta minili dve leti odkar službuje v Avstraliji pater Filip Rupnik. V Verskem in kulturnem središču sv. Rafaela v Svdnevu ga lahko najdemo, skupaj s p.Valerijanom Jenkom, vedno nasmejanega in pripravljenega na pogovor in pomoč. V mašnika je bil posvečen v ljubljanski stolnici 29. junija 1959. skupaj s patrom Ber-nardinom Sušnikom. Novo mašo je imel naslednjo nedeljo, na praznik sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1959 v Stari Oselici. Ker je bil posvečen v duhovnika po četrtem letniku bogoslovja, je naslednji dve leti obiskoval ljubljansko bogoslovje. Po končanem bogoslovju je zbolel in se skoraj devet mesecev zdravil na Golniku. Nato je bil nastavljen za dve leti na Sveti gori pri Gorici. Naslednja postojanka je bila Strunjan, kjer je bil šest let župnik in predstojnik božjepotnega svetišča. Za tem so mu predstojniki zaupali odgovorno službo učitelja frančiškanskih novincev, ki jo je opravljal devet let na Kostanjevici pri Novi Gorici. Že takrat mu je bila zaupana skrb za Frančiškov svetni red, tako imenovani tretji red sv. Frančiška. Najprej je bil provincialni asistent za te Frančiškove skupnosti, potem pa narodni asistent z rezidenco v Kamniku in delokrogom po vsej Sloveniji. V tej službi je obiskoval župnije po Sloveniji. Ko je prišel v Avstralijo in tu srečeval naše rojake, je pogosto srečeval ljudi iz župnij, ki jih je obiskoval. Naslednja služba je bila štiri leta kot gvardijan in rektor božje-potnega svetišča na Sveti gori. Leta 1986 so mu zaupali božjo~pot na Svetih Višarjah. ki jo je opravljal kar devet let. Leta 1995 je prišel drugič za predstojnika k Marijinemu svetišču v Strunjanu, kjer je bil do lanskega leta, ko je prišel klic iz Avstralije, kateremu se je pater Filip rad odzval in prišel v Merrvlands 15. oktobra. Vsi so ga z veseljem sprejeli, ker sreča vsakogar s prijaznim obrazom. - Iz božičnega Rafaela 1998 Štefan Merzel A Foto: Florjan Aigjjffigh ŠTEFAN MERZEL-predsednik Slovenskega narodnega sveta Viktorije je po občnem zboru Avstralske slovenske konference v Sydneyu v uredništvu Glasa Slovenije govoril o delu in ciljih njegove organizacije pa tudi o sebi. V bodoče se bodo pri SNS V1C lotevali področij kot so narodnostna politika, slovenska identiteta, kultura, gospodarstvo in promocija Slovenije, je povedal. Uspešno nadaljujejo tudi s televizijsko oddajo, kije na programu kanala 31 vsakih štirinajst dni. Pred kratkim so dobili veliko lepega materiala od VTV Velenja oziroma direktorja Rajka Djordjeviča, ki ga je v Avstralijo prinesla Kamica Satler. Kar za šest-ur predvajanja humorističnih oddaj in glasbe je. Uprava postaje je tako navdušena nad slovenskimi oddajami, da jih redno in brezplačno ponavlja. Navdušeni pa so tudi gledalci in to ne samo slovenski, oddaje radi gledajo celo Avstralci in pripadniki drugih narodnosti. SNS mora sicer za vsako oddajo plačati postaji S 400.00; zato morajo vedno iskati nove sponzorje, če teh ni mora stroške pokriti sam SNS. Z oddajami sta začela Elica in Vinko Rizmal, zadnje čase pa je pri pripravah oddaj aktiven Matija Cestnik. SNS se trenutno pripravlja na gostovanje okteta Suha iz Avstrijske Koroške, tudi za tekmovanje harmonikarjev, ki ga v Sydneyu organizira Klub Triglav. SNS bo finančno podprl oziroma sponzoriral nekaj harmonikarjev iz Viktorije. Pripravljajo se na tradicionalno proslavo ob Dnevu državnosti Republike Slovenije in so še vedno edini v Avstraliji, ki na ta praznični dan priredijo slovesni dvig slovenske zastave. Štefan Merzel seje leta 1989 aktivno vključil v Društvo za podporo demokracije v Sloveniji. Tudi pred tem je tu in tam deloval v slovenski skupnosti. Je eden od prvih članov in podpornikov slovenskega društva v St. Albansu. Leta 1990 seje priključil Slovenskemu narodnemu svetu Viktorije, bil nekaj let izredno uspešen referent za finance, zdaj pa je torej že več kot štiri leta predsednik. Štefanu ni lahko hoditi na sestanke, saj se mora vsakič prevoziti 300 km toda če človeka nekaj veseli mu ni nič težko. Milena in Štefan pripravljata na svoji farmi v Davlesfordu dvakrat na leto dvodnevni piknik za mladino. Mladi si prinesejo šotore, v slučaju slabega vremena pa spijo kar v hiši Merzelovih. Štefana posebej navdušujejo, ker med seboj govorijo slovensko. Še veliko dela opravljata Milena in Štefan v skupnosti melbournških Slovencev, kdo bi naštel vse in pri tem nič ne izpustil? 1974 19" 2. oktober 1999 v Slovenskem društvu Planica Springvale 11 Soden Road, Bangholme VIC ob 16.00 uri CONGRATULATIONS, JOŽICA PADDLE-LEDINEK on your honour: AM - MEMBER OF THE ORDER OF AUSTRALIA for the work in medical science and service to the community By Draga Gelt O.A.M. Joanne Elizabeth Paddle - Ledinek, AM Member of the Order of Australia, honoured on Queen's Birthday 1999 for the service to the medical science - the only honour of this kind given to a Slovenian in Australia The Slovenians in Australia, especially in Victoria, we are very proud of you, Jožica and we believe your work and your contribution to the human kind is immense. As a biochemist at the Monash Medical school you realized that your interests lay in tissue culture and the treatment of bums. In 1989 you expanded your knowledge and qualifications with the visiting Professor Howard Green at Harvard Medical School in Boston, Massachusetts, USA. Following your return to Australia you established the skin culture technique in the tissue culture laboratory at Monash Medical Centre, Alfred Hospital, Melbourne. Jožica, you are still the only person in Australia who has succeeded in reliably growing human skin grafts on demand. Your skill and perseverance have made it possible to save lives of many burns victims, children as well as adults, who prior to your technique and skills, and your perseverance, and the care of the Burns Unit teams, had no chance of survival. Now there is an increased possibility of saving a burns victim's life because a very small sample of his or her own skin, as small as the size of a postage stamp, can be used to grow square metres of cultured skin for grafting. In the laboratory the tissue is grown under special conditions and your continuous care. You accompany the skin to the hospital (in Melbourne, Sydney, Brisbane, Launceston or Adelaide) where the patient receives in stages, up to 2 square metres of his own new skin. You prepare this skin on-site and you are always present, at the time of laying on of the skin. In many cases, especially when children are burns victims, some cultured skin cells are kept frozen in liquid nitrogen, at the Monash Medical School Laboratory, to provide a basis for further skin culture growth, since more skin grafts or perhaps cosmetic surgery may be required in the future to aid patient's recovery. The human skin is unique to each person - it is the only human organ which can not be transplanted from a donor, except from the identical twin. Jožica, you can adapt your techniques and experience to growing other cell types for surgical purposes such as for the victims of melanoma, the deadly skin cancer. The tissue you cultivate, saved lives of many children and adults, and many times your work is referred to as the the Cultivation of Hope (Gojenje upanja, title of an article by Katarina Mahnič in Delo, Ljubljana 1997). You have attended conferences and discussions overseas to further expand your knowledge and expertise, adding to the depth of your understanding. You never forget to acknowledge and praise the dedication and enthusiasm of your colleagues, and the surgical work team. Jožica, you have given free talks and slide presentation about your pioneering work in our, Slovenian community at the Religious and Cultural Centre of ss Cyril and Methodius, Kew, and at Slovenian Association Melbourne, as well as professional presentations at the international conferences, among them in Ljubljana, Slovenia, organized by the World Slovenian Congress. You have been invited to other countries to share your expertise and knowledge - to help even more people. At Monash Medical School, Department of Surgery, a seminar room bears your name in recognition of . your dedication and excellence of your work. Many international newspapers and magazines have pub- ? lished articles ex- , plaining your work to the readers and your work has been presented on television. For many years you have taught Slovenian language as a language instructor for the Saturday School of Modern Languages on Year 11 and Year 12 Levels. Jožica, you are a loving and proud Slovenian mother, mother of two children, Paul and Alenka, who are very talented. Your husband Brian supports you in your work and in respecting your Slovenian heritage. Paul and Alenka participated since they were very little, and have on many occasion enriched cultural programs with their talents in classical music, well spoken Slovenian language, singing and dancing. Congratualtions, Jožica on your honour: AM - Member of the Order of Australia for the work in medical science. Coast ADMIRAl MOTOR INN 2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217 Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc. AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile: (07) 553 98759 (I.S.D. + 61-7-553 98759 ""22.6.7 m"" Prejeli smo za objavo Prisrčno pozdravljeni, dragi rojaki! Jožica, Slovenci v Avstraliji ti čestitamo! Ponosni smo nate in se zavedamo, daje tvoje delo in tvoj doprinos k humanosti v svetu in v medicini silno velik. V Monash Medical School si spoznala, da ti je pomembno delo pri gojenju kože, posebno še za pomoč žrtvam opeklin. Leta 1989 si razširila svoje znanje pri profesorju Howardu Greenu na Harvard Medical School v Bostonu, Massachusetts, v Ameriki. Po povratku v Avstralijo si začela s svojim pomembnim gojenjem kože v laboratoriju v Monash Medical Centru, Alfred Hospitalu, v Melbournu. Jožica, do danes si edina uspešna biokemistka, ki vzgoji kožo, kadarkoli je potrebna za presade. Veliko življenj si s svojim znanjem in sposobnostjo rešila; veliko odraslih in otrok. Iz majhnega koščka kože žrtve opeklin vzgojiš pod posebnimi pogoji več kvadratnih metrov kože. Kožo odneseš v bolnišnice v Melbourne, Sydney, Brisbane, Launcheston in Adelaide in si prisotna ob operaciji in presajanju kože. Pri opeklinah otrok se nekaj te vzgojene kože zmrzne in shrani za kasnejše potrebne operacije. Človeška koža je edini človekov organ, katerega se ne da presaditi od človeka na človeka, razen od enoceličnega dvojčka. Jožica, tvoj način gojenja kožnih celic se lahko uporabi tudi pri operacijah melanome, kožnega raka. Mnogim si rešila življenje in tvoje delo je včasih imenovano Gojenje upanja, kot gaje opisala Katarina Mahnič v članku v Delu, Ljubljana 1997. Udeležuješ se mednarodnih konferenc in izpopolnjuješ svoje znanje in nikoli ne pozabiš priznati delo kolegov in kirurške posadke. Tudi za nas Slovence si pripravial predavanje ob diapozitivih v Slovenskem verskem in kulturnem središču v Kevvju, pri Slovenskem društvu Melbourne in drugod. Lani si bila v Ljubljani na konferenci slovenskih zdravnikov iz celega sveta. Povabljena si bila v druge države, da bi svoje znanje posredovala in tako reševela življenja še večim ljudem. Seminarska soba v Monash Medical School, Kirurški oddelek, nosi tvoje ime v čast in priznanje za tvoje neutrudno in izredno delo. O tvojem delu je bilo pisano v mnogih mednarodnih časopisih in revijah, kakor tudi na TV v Melbournu. Jožica, Slovenka si. Več let si poučevala tudi slovenski jezik v Saturday School of Modern Languages na stopnjah Year 11 in Year 12. Si ponosna slovenska mati, mati nadarjenima Paulu in Alenki. Tvoj mož Brain te vzpodbuja v delu za ohranitev slovenske dediščine. Paul in Alenka sta velikokrat sodelovala in obogatila kulturne programe s sodelovanjem klasičnih točk, s pesmimi in plesi. Oba izredno dobro govorita slovensko. Jožica, čestitamo! Ponosni smo nate - ponosni na tvoje priznanje: AM - Member of the Order of Australia za doprinos v medicinski vedi in za tvoje delo v avstralski in slovenski skupnosti. Najprej prejmite prav lepe sončne pozdrave iz Slovenije. Moje ime je Milan Pogladič, stanujoč v Vojniku pri Celju. Pišem vam z namenom, da se vam predstavim in po možnosti tudi v obliki sodelovanja z vami, katerega bi bil zelo vesel. Vaš naslov sem pred kratkim izsledil na vaših internet straneh Stičišča avstralskih Slovencev in to po nakliičju. Rekel sem si, «To pa je sreča«, kajti dolgo sem se pri raznih ljudeh zanimal za naslove rojakov živečih na drugih celinah, vendar zaman. Tokrat mi je le uspelo. Moram tudi zelo pohvaliti vaše strani na Internetu, saj so zelo dobro obdelane in pestre. Na eni izmed teh, sem opazil tudi stran o slovenskih medijih, kar me je zelo presenetilo, saj si nisem mislil, da ste tako pozorni tudi na te stvari. Opazil sem tudi radijsko postajo Šmarje pri Jelšah-Štajerski val, na katerem tudi sam delam kot tonski tehnik. Sem pa tudi član narodno-zabavnega ansambla, ki se imenuje Družinski trio Pogladič. Ta trio sestavljamo oče Franc, jaz-sin Milan ter sestra Mojca. Gojimo narodno-zabavno glasbo, z večglasnimpetjem. Oče igra nafrajtonerico in poje, sestra, kise ni polnoletna igra na kitaro in zraven popestri z lepim glasom, jaz pa igram na bas, klarinet, klaviature ter zraven dodam še tretji glas. Vtem sestavu zelo aktivno delujemo štiri leta. V tem času smo posneli že dve samostojni kaseti, tretja pa bo po vsej verjetnosti izšla letos. Vsako leto se tudi udeležimo festivala narodne-zabavne glasbe na Vurberku pri Mariboru, kije zelo znan tudi po TV SLO, kjer smo redni gostje. Največ pa seveda igramo na zaključnih prireditvah, veselicah, porokah in tudi čez mejo vsako leto obiščemo slovenske rojake (Nemčija, Nizozemska, ter 1997 v USA-Connecticut, kjer smo igrali na vinski trgatvi). V ZDA letos 19.oktobra zopet odpotujemo, saj so nas Slovenci v Ameriki, s katerimi smo postali pravi prijatelji, že takrat vnaprej rezervirali. Lahko se tudi pozanimate pri družini Visinski pri katerih smo igrali.Njihov naslov pa je: Visinski Joseph,Maria,-Danielsfarm road. 479,-TRUMDULL CT. 06611 - U.S.A. Skušamo torej biti kar se da aktivni tudi izven naših meja in to nam na nek način uspeva. Vse to smo si pridobili ne samo z glasbo, ki jo izvajamo, ampak tudi s humorjem, kije tudi obvezen del raznih prireditev, s preprostostjo in z igranjem iz srca. Delamo na skromen način. Kot ste že opazili, vam pišem v upanju, da to pismo ne bi padlo v koš. Zelo si želim, čeprav vem, da je to težko, da bi se nam enkrat izpolnila želja igrati pri vas slovenskih rojakih v daljni Avstraliji in da bi se spletla nova poznanstva med nami. Poleg tega pisma vam pošiljam tudi majhno sliko našega ansambla, da si nas boste lažje predstavljali. Pošiljam vam tudi naš naslov na katerega smo dosegljivi: Trio Pogladič Ivenca 23, 3212 Vojnik Slovenija Europe Tel: 00386/63-77-28-33 - doma E-mail: milan.pogladic@siol.net JOŽICA PADDLE-LEDINEK a AM- * Member of thei Order of a i 1 • ..............s= ¡1ŠfSSgSS -■ a vvriier SSig?«*J gg |ggp, ^S^nSSS ^"cval . __ tel« Australia Počaščena na Kraljičin dan 1999 za doprinos k medicinski znanosti - prva Slovenka v Avstraliji s takim priznanjem Piše Draga Gelt O.A. M MARJAN PERŠIČ A.O.M. 22. 8. 1923- 1.6. 1999 22.6.1999 Iz govora Lojzeta Košoroka na pogrebni maši: Ko te danes spremljamo na tej zadnji postaji, v mislih poromamo nazaj v leta, ko smo se spoznali in nato skupaj delali, ustvarjali, gradili, se veselili... postorila si veliko. Znala si uživati in se radovati tudi v majhnih lepotah, znala si se razdajati drugim, kot mati svojim otrokom in vsej družini, kot društvena delavka... Delala si dolga leta na vseh področjih v naši slovenski skupnosti in to je bila tvoja veličina za katero ti moramo biti hvaležni vsi Slovenci, v domovini in mi v Avstraliji. Tvoja posebna odlika je bila, da si z vso svojo dušo ljubila domovino in vse kar je slovenskega. Ljubila si slovensko besedo... morda so ti to ob rojstvu položile vile rojenice, ko so te kot zadnjega otroka zibali v zibelki, v kateri so zibali našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Bila si žena trpinka - a žena junakinja! To zmorejo le redki izredni ljudje! Rada bi se vrnila domov v naročje rojstnega kraja. Ni ti bilo dano, tvoje plemenito srce seje prej ustavilo. Vendar tvoja željaje bila, da počivaš v kraju kjer si zagledala luč sveta. Naj ponovim besede, ki jih je Prešeren zapisal svojemu prijatelju A. Smoletu, kije tudi preminul v tujini: "Ena sama se tebi je želja spolnila - v zemlji domači da truplo IZSELJENSKA MATICA Ob za nas nepričakovani smrti Ivanke Bulovec izrekamo iskreno sožalje njenim najbližjim, predvsem možu in otrokom, pa tudi vsem avstralskim Slovencem, ki so jo poznali in cenili njene organizatorske sposobnosti ter človeške vrednote. Še posebej izrekamo iskreno sožalje Slovenskemu društvu Sydney, ki mu je pokojna žrtvovala vrsto let predanega dela, in tudi drugim društvom, pri katerih se je udejstvovala. Hvaležni smo ji za to, da je v vsem času svojega društvenega delovanja ohranila tudi tesne odnose s staro domovino, z njeno preljubo Slovenijo in še zlasti Gorenjsko, kamor jo je nenehno vleklo njeno srce. Ponosni smo, da je bila del te njene domovine tudi Slovenska izseljenska matica, saj se je vsakokrat oglasila v našem uradu, nam prinesla neposredne informacije o življenju Slovencev v Avstraliji in nam tudi svetovala kam naj bi bilo usmerjeno naše delo. Pogrešali bomo njene besede in tudi njeno dobro voljo in veselje, ki nam ga je prinašala. S spoštovanjem dr. Anton Bebler, predsednik Janez Rogelj, tajnik Ivo Leber o Marjanu Peršiču: Če bi kdorkoli moral napisati zgodovino avstralskih Slovencev, bi to sigurno moral biti Marjan Peršič, velik poznavalec slovenstva, Človek, kije poslušal, modro presojal in pravilno svetoval. Marjan Peršič, dolgoletni urednik Vestnika in društveni delavec, organizator številnih razstav in ne nazadnje poročevalec za avstralske slovenske medije. Marjan Peršič se je že v zgodnjih petdesetih letih priključil majhni skupini Slovencev v Melbourneu, ki je začutila potrebo po stalni slovenski organizaciji. Tako seje sestal pripravljalni odbor 5. decembra 1954, za tem pa je bil prvi občni zbor 19. decembra 1954. Izvoljen je bil prvi odbor Slovenskega kluba Melbourne (takšno ime so takrat nadeli današnjemu Slovenskemu društvu Melbourne). Marjan Peršič je bil izvoljen za podpredsednik. Upokojil se jeVse do upokojitve leta 1985 in do odselitve v Queensland leta 1988 je v društvu igral eno glavnih vlog, tako pri funkciji predsednika, kot podpredsednika, tajnika in odbornika. Takoj po ustanovitvi društva seje začutila potreba po poročanju o delu društva. Začelo seje z majhnimi listki in s tipkanjem na stroj, leta 1965 pa je Marjan Peršič s sodelavci ustanovil prvi tiskani mesečnik Vestnik, kije počasi prešel društvene okvirje in prihajal v slovenske domove po vsej Avstraliji pa tudi po svetu. Vanj so dopisovali Slovenci iz Avstralije in od drugod. Marjan je bil urednik Vestnika skoraj 30 let. Pri graditvi novega slovenskega doma v letu 1972/73 je imel Marjan levji delež. Prav tako ima glavno zaslugo za oddajo v slovenskem jeziku na radiu - skupaj s takratnim napovedovalcem je odhajal na sestanke z etniškimi skupinami in državno postajo ABČ. Tako so melbournški Slovenci zaslišali prve slovenske besede in slovensko pesem po etru 13. maja 1975. Po ustanovitvi Balinarske zveze Slovencev v Viktoriji seje pokazalo, da bo delo Slovencev v Viktoriji najbolj uspešno, če bodo nastopali skupno. Tako je prišlo 1.aprila 1984 do ustanovitve koordinacijskega odbora slovenskih društev Viktorije. Za ta odbor so se odločila vsa viktorijska slovenska društva, sprejeti pa so bili tudi predstavniki slovenske oddaje takratnega radia 3 EA (danes SBS) in mesečnika Vestnik. Marjan Peršič je takrat igral pomembno posvetovalno vlogo. Kasneje se je odbor na Marjanov predlog preimenoval v Svet slovenskih organizacij Viktorije (deluje še danes). Marjan je bil po poklicu uradnik. Ko seje priselil v Avstralijo je sprva delal na železnici, potem v Jam Factory, v Alfred Hospital, 14 let pa je bil v službi pri državni radijski postaji ABC kot računovodja. Marjan je bil častni član Slovenkega društva Melbourne. Za svoje predano delo med Slovenci v Viktoriji je bil Marjan Peršič leta 1989 odlikovan z redom Australian Order of Merit (A.O.M.) Zadnje počivališče Marjana Peršiča bo na melbournškem pokopališču. Naj počiva v miru! ZAHVALA V imenu družine bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so v času Ivankine bolezni pokazali neizmerno veliko razumevanja in skrbi zanjo. Zahvalil bi se rad patru Valerijanu za pripravo pogreba. Prav tako tudi Slovenskemu društvu Sydney, balinarski sekciji društva in vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti in ji v slovo posvetili toliko toplih besed. Hvala Marici Ovijač in pevskemu zboru, ki soji na pogrebu zapeli v slovo. Hvala vsem, ki so se zapisali v knjigo žalovanja, in tistim, ki so namesto cvetja darovali za raziskave levkemije. Tone Bulovec IVANKA BULOVEC 22.6.1938-30.5.1999 Iz govora Danice Petrič na pogrebni maši: Pred štirinajstimi meseci nas je neprijetno presenetila novica, da ima Ivanka levkemijo. Bila je polna volje do življenja in dela. Borila seje do zadnjega in upala na okrevanje, z njo pa tudi mož, Tone in otroci, kakor tudi naša slovenska skupnost, ki j i je Ivanka skozi vsa leta bivanja v Avstraliji podarila ogromno časa in energije. Bila je zavedna in ponosna Slovenka! Z njo je naša slovenska skup ni ustrašila največjih nalog. Spominjam seje kot tajnice Slovenskega društva Sydney, kot urednice društvenega časopisa Avstralski Slovenec, kot šepetalke pri Igralski družini. Nanjo si se lahko zanesel, če je kaj obljubila, je tudi delo opravila. Koliko plakatov je napisala s svojo lepo pisavo in j ih okrasila z nageljni. Ni imela ne vem kako velike izobrazbe, a bila je naravno inteligentna. Naj pošiva v miru Božjem in naj ji bo lahka slovenska zemlja kjer bo počivala, tako kot sije želela. Hvala ji za vse kar je dobrega storila za našo slovensko skupnost! 11IK VOK'LDI M.OMNU 22.6.1999 Pišejo na Spoštovani gospod Florjan! Hvala, ker ste spremenili na Stičišču avstralskih Slovencev moj elektronski naslov. Nimam nobenega posebnega časopisa ali funkcije, a sem vam vesela pisala, ker mije všeč imeti stike z ljudmi po svetu in še sestro (op.u.: operno pevko Bernardo Fink Inzko) in njeno družino sem lahko videla aktualizirano, in to po internetu! Preko vaše domače strani sem odkrila tudi naslov Drage Gelt iz Melbournea, s katero sva se spoznali leta 1996 na seminarju učiteljev v Sloveniji. Imam že njeno pesniško zbirko. Pred kratkim sem pa zvedela, da je s sodelavkami izdala še učbenik za pouk slovenščine. To sem natisnila in obesila na oglasno desko v našem Slovenke m domu. Vidim, da je zdaj pri vas "na vrsti" moj brat Marko. Jaz sem mama štirih otrok, diplomirana profesorica psihope-dagogike in delam na srednji šoli (klasična gimnazija Colegio Universitario Central), kije odvisna od državne univerze Universidad Nacional de Cuyo že 24 let, odkar sem se iz Buenos Airesa preselila v Mendozo in tu ustvarila družino. Tu delam kot šolska in poklicna svetovalka. Sodelujem tudi v slovenski skupnosti kot profesorica na tečaju za srednješolce pri predmetu "oblikovanje osebnosti". Zelo me veseli delo z mladino in če le morem naredim kak lepak za različne priložnosti za vso skupnost. Letos je že tretje leto ko me Društvo Slovencev v Mendozi prosi, da si zamislim in koordiniram spominsko proslavo za žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije v Sloveniji. Lansko leto sem za to proslavo izbrala pesem vašega pok. patra Bazilija "Ljubelj". Mesečnik Misli mi namreč pošilja moja teta Marta Fink iz Buenos Airesa in mi, kot vidite, prav pride. Veliko uspeha v vašem delu in pozdrave vsem, ki me poznajo. S spoštovanjem María Ines (Marija Neža) Fink-Grintal Mendoza. Argentina MALI OGLASI Glasa Slovenije Jožici Paddle-Ledinek za zasluženo priznanje in medaljo ORDEROF AUSTRALIA srčne čestitke. Uspešno okrevanje po ope-racijah želimo našemu sode-lavcu dr. Stanislavu Franku iz Adelaide, našima naročnicama Heleni Leber iz Melbournea in Valentini Mimič iz Sydneya- Naše sožalje družini Bulovec in Peršič ob izgubi Ivanke in Marjana Slovensko društvo Sydney c»>,nii lust Sobota, 26. junij, ob 20.00 uri PROSLAVA DNEVA DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE Nedelja, 11. julij, od 12.00 ure dalje PIKNIK Igra Continental Frankfurters Petek, 30. julij, ob 20.00 uri KONCERT PEVSKEGA ZBORA SUHA iz Avstrijske Koroške 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: sIodsyd@zeta.org.au POPRAVEK Iz prejšnje številke stran 4, pod naslovom Generalni častni konzul RS Alfred Breznik priredil kosilo za goste iz Slovenije v parlamentu NSW. Pravilna informacija glasi: Odpravnica poslov Veleposlaništva iz Canberre Helena Drnovšek-Zorko in častni generalni konzul RS Alfred Brežnik sta priredila v parlamentu NSW kosilo za Komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu Državnega zbora RS. Prisotni so bili še Tanya Pliberšek, članica zveznega parlamenta za volilni okraj Sydney in podpredsednica avstralske parlamentarne skupine prijateljstva s Slovenijo, Deidrie Hrusovin, članica parlamenta s soprogom, Metka Čuk, profesorica slovenščine ter drugi gostje. VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE CANBERRA Konzularne ure MELBOURNE Nedelja, 27. junija 1999 od 15.00 do 17.00 ure v prostorih Slovenskega kluba Jadran, 35 Duncans Lane Diggers Rest, Victoria Ponedeljek, 28. junija 1999 od 10.00 do 13.00 ure v prostorih SNS Viktorije Versko in kulturno središče 19 A'Becket Str, Ivew WOLLONGONG Nedelja, 11. julija 1999 od 15.00 do 17.00 ure v prostorih Slovenskega kluba Planica Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo poŠto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square, Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: http:/slovenia.webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00 * Generalni konzulat RS Sydney Častni generalni konzul Alfred Brežnik Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9517 1591 ali (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 * Generalni konzulat RS Nova Zelandija Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164. Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252 16 _ VJb LOVE MJE rut voici «>f m«\lm» 22.6. 1999 Na zdravje! slovenije v t» m ovim "Naš cilj je bela, lepa Avstralija!" Se za Ameriko tudi Avstraliji obetajo rasni nemiri in Ku Klux Klan Avstralski politiki obsojajo ustanovitev KKK in krivijo desničarsko stranko En narod, katere član je bil Peter Coleman, ustanovitelj avstralskega KKK /Reuters/ - Ameriška rasistična organizacijkje pred dnevi pričela uradno delovati tudi v Avstraliji. Redne sestanke imajo v zahodnem Sydneyu, na njih pa oblečeni v uniforme sežigajo križe. Coleman med drugim meni, da so "nekatere rase gensko programirane za zločine", da "lahko najdeš Žida že pod vsakim kamnom\da so "homoseksualci nenormalni" in da "avstralskim domorodcem niVčč pomoči". Coleman je bil do nedavnega član desničarske stranke Pauline Hanson One Nation - En narod, ki je neuspešno kandidirala na volitvah. Predsednik stranke David Etteridge je Colemana takoj izključil iz stranke, ko je izvedel, daje član KKIO "Naš cilj pa Avstralija -monarhija" WE /Steadyas we go/- V uredništvo Glasa Slovenije je naš sydneyski rojak Ljenko Urbančič poslal publikacijo "Steady as we go" s sporočilom "Naj se sliši še druga plat zvona". V tej marčevski številki seje proti avstralski republiki izjasnilo tudi nekaj slovenskih rojakov. Na stranefrpublikacije zasledimo fotografije s sporočili Ljenka Urbančiča, Jožeta Košoroka, Vladimirja Lovrenčiča, Larryja Lovrenčiča, Mirka Cudermana in^Johna Mihiča. x Ste prehlajeni? Vas muči gripa? Imate bolečine v grlu? Suho kašljate? Poskusite terapijo s sončničnim oljem Še o zdravilnosti jabolčnega kisa Svetuje Ivanka Škof V tem zimskem času je v Avstraliji dosti prehlajenih. Nekateri imajo gripo, druge mučijo bolečine v grlu in prsih ali suho kašljajo. Naj ponovimo recept, kije bil nekoč že objavljen v Glasu Slovenije: 1 žlico sončničnega olja (najbolje iz Health Food trgovine) valjamo po ustih do 20 minut, nato ga izpljunemo. To lahko ponovimo dvakrat ali večkrat na dan. Že v nekaj dneh se bomo počutili dosti bolje brez antibiotikov. Osebno sem se rešila kašlja v treh dneh. In še nekaj navodil o zdravilnosti jabolčnega kisa (o njegovi zdravilnosti smo že pisali v prejšnji številki): - Če smo hripavi, damo 4 žlice jabolčnega kisa v kozarec mlačne vode in grgramo vsako uro - Če nas muči kolcanje, kapnemo 10 kapljic jabolčnega kisa na kocko sladkorja, damo kocko v usta da se sladkor raztopi in pojemo - Če smo dlje Časa sedeli pred računalnikom ali pred televizijo se oči utrudijo. Tedaj hamočimo dva kosa vate v jabolčni kis in ju 10 minut pritiskamo na zaprte oči. Nato operemo oči z mlačno vodo. Za smeh Gorenj sivi ata na smrtni postelji: "Kje sfsi\?" "Tukaj, oče!" "Žena? x