ANNALES i»/' 95
iN MEMORIAM
Iz tega okvira je izšel intelektualni nemir Pavla Stra-	prostoru dinamično živi.
nja. Že zelo zgodaj je opozoril nase in se kasneje nepo-	Stranjevo raziskovalno pot bi nedvomno zaokrožil
sredno uveljavil ne samo v slovenskem in italijanskem	doktorat na univerzi v Ljubljani. Delo je bilo v bistvu
prostoru, temveč tudi v evropskem. Že zelo zgodaj je	dokončano, saj je bila doktorska disertacija že oddana,
opozoril na svoje globoko poznavanje problematike in	Kruta usoda mu je preprečila ta cilj.
najavil delo o manjšinski tematiki, ki mu je dala mnogo	Med Slovenci v Italiji se pravi intelekualec in
zadoščenj. Uveljavil se je kot eden najboljših pozna-	raziskovalec obenem nujno uveljavi tudi v širšem druž-
valcev in izvedencev za ta vprašanja v Evropi.	benem merilu. Temu pravilu se ni izognil niti Pave!
Tak uspeh je lahko Pavel Stranj dosegel z neutrud-	Stranj, ki je svojo vsestransko vlogo odigral tudi na tem
nim delom skozi dolgo vrsto let, Prva njegova javna	področju. Predolgo bi bilo naštevanje vsega, zato se
objava se pojavi na straneh Primorskega dnevnika v	bom omejil le na nekatere poteze, ki dajejo dodatne
Trstu v letu 1961. Že kot dijak je znal opozoriti nase	dimenzije liku Pavla Stranja. Vidna je bila njegova vloga tudi skozi razne prispevke v dijaškem listu Literarne v celi vrsti odborov znotraj Slovenske kulturno-gos-
vaje, večkrat pod psevdonimom Rok. Širšo javnost je	podarske zveze, krovne organizacije Slovencev v Italiji,
opozoril $ tehtnimi reportažami s poti, ki jih je v zadnjih	v Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobra-
letnikih iiceja opravil po Evropi in Palestini. Posebno	ževanje (predsednik v letih 1979-1981), v vodstvu Di-
zaznavna je bila njegova izkušnja prav v Palestini, kjer	jaške matice, pri Skladu Sergija Tončiča, pri založ-
je tudi živel in delal v kibucu. V naslednjih letih je	niškem svetu Založništva tržaškega tiska, v Skupini 85 -
postal pravi specialist za palestinsko-izraelsko vprašanje	Gruppo 85 (združenje za slovenske in italijanske kul-
oziroma za Srednji vzhod, če lahko uporabim angleško	turnike v Trstu), v Društvu mladih raziskovalcev iz Trsta
terminologijo. To njegovo podrobno spoznavanje pro-	in Gorice (med ustanovitelji). Izven krogov slovenske
blematike je rodilo nešteto člankov in predavanj. V	narodne skupnosti v Italiji velja podčrtati njegovo
zamisli je bila tudi knjiga o omenjeni temi.	članstvo pri Zgodovinskem društvu Slovenije in pri
Pavel Stranj je bil publicist v pravem pomenu be-	Slovenski matici, sede, saj je res plodno urejeval in pisal. Spomniti velja,
da je bil med pobudniki dvojezične revije Ponterosso -	Milan Pahor Rusimost ki je izhajala v letih 1979-1980. V letih 19801985 je objavil 150 člankov v rubriki Žarišča napetosti, ki je izhajala na straneh Primorskega dnevnika. V letu 1988 je na straneh istega dnevnika izšel cikel Manjšinski mozaik, ki je bil namenjen manjšinam v Evropi.
Od leta 1968 dalje je bil pisec zgodovinskih člankov v	In memoršam - Bogo Grafenauer. vsakoletnem almanahu Jadranski koledar. Od leta 1979
dalje je spremljal vsako leto življenje slovenskih šol v	Naslednje leto, to je 16. 3. 1996, bi akademik, pro-
Italiji v razpravah z naslovom Slovensko šolstvo v Italiji.	fesor, doktor Bogo Grafenauer praznoval svojo osem-
Prav tako je bila zaznavna njegova prisotnost na valovih	desetletnico. Kot obstaja v zgodovini nekega naroda
Radia Trst A v sklopu italijanske državne mreže RAI.	rdeča nit pomembnih dogodkov, ki označujejo njegovo
Sodelovat je v neštetih radijskih in televizijskih oddajah	pot z izrednimi dogodki, tako velja tudi za ljudi. Neka-
kot urednik in strokovnjak.	teri posamezniki so mejniki nacionalnega razvoja naro-
V svojih raziskavah je poglabljal predvsem šolsko,	da pri njegovem zorenju in uveljavljanju v nelahkl in prostorsko, demografsko In zgodovinsko problematiko.	neelementarni evropski zgodovini. Njegovo široko znanje pa je slonelo tudi na izredno	To ugotovitev lahko opravičim predvsem z impo-bogati kulturni podlagi. Že njegova diplomska naloga je	zantnim pedagoškim delom profesorja Grafenauerja, ki nakazovala smer, v katero je kasneje vložil mnogo	je v večdesetletnem univerzitetnem oplojevanju desetin truda. Naloga Osnovne šole s slovenskim učnim jezi-	in stotin slovenskih študentov zgodovine iz vseh koncev kom na Tržaškem 1945-1980 je bila večletni program	domovine in zamejstva, zbudil v njih veliko zanimanje njegovega raziskovalnega dela, saj je prav v šoli evi-	za slovensko nacionalno zgodovino, ki so ga nato že kot dentiral enega izmed pokazateliev zdravja oziroma ne-	profesorji lahko ponesli med študirajočo mladino. Ne-, lagodja narodne skupnosti. Njegovo življenjsko delo pa	dvomno je profesor Bogo Grafenauer s Franom Zwitter-je ponazarjeno v knjigi La Comunita sommersa. Sloveni	jem, Ferdom Gestrinom, Milkom Kosom, Vasilijem Mein Italia dalla A alla Ž. Omenjeno delo, ki je do sedaj	likom, Jankom PSeterskim, Metodom Mikužem in dru-izšlo v dveh italijanskih in eni angleški izdaji, je te-	giml uglednimi slovenskimi zgodovinarji sestavljal tisto meljni poizkus kako v knjižni obliki prikazati slovensko	izredno skupino strokovnjakov, katerim bi si skoraj upali narodno skupnost v Furlaniji-julijski krajini od Kanalske	dati naziv ljubljanska zgodovinska šola. doline, preko Rezije in Benečije, do Goriške in Tržaške	Bogo Grafenauer je bil tista organska povezava med pokrajine. Knjiga je celovit prikaz skupnosti, ki na tem	starejšo in mlajšo generacijo zgodovinarjev, ki je daleč
250
ANNALES f>/'95
IN MliMOKlAM
v svet ponesla renome slovenskega zgodovinopisja zaradi metodologije preučevanja zgodovine nekega "ne-zgodovinskega" naroda, zaradi rigoroznosti izbranih poti in resnosti pristopa k temam, ki so jih hoteli zapolniti drugi, da bi z brisanjem našega zgodovinskega spomina uveljavili svoje zgodovinopisje, torej svojo resnico in svojo oblast ter svoj jezik in kulturo.
Tem težnjam se je zna! akademik Bogo Grafenauer vedno upreti z evidentiranjem najpomembnejših vprašanj našega zgodovinopisja. Kot izraziti medievalist, kar je bilo eno najpomembnejših Grafenauerjevih delovnih področij, se je lotil mnogih še nerešenih vprašanj starejše slovenske a tudi balkanske zgodovine. Privlačila so ga vprašanja naselitve prednikov Slovencev in južnih Slovanov na ozemlje Vzhodnih Alp in tudi na Balkan, zanimali so ga odnosi teh skupnosti z Obri in drugimi sosedi, ključni so bili zanj problemi Karantanije in usto-ličevanja koroških vojvod ter vprašanja Spodnje Panonje in kneza Koclja. Ta bogata srednjeveška preteklost, ki je tesno povezana z avtogenezo slovenskega naroda na dosti širšem geografskem področju, kot sta danes začrtani tako slovenska etnična kot naša državna meja, so bila v centru pozornosti Boga Grafenauerja dolgo vrsto let in so še dandanes nepresežena. Ob ponovnih poskusih destabilizacije, ki jih naša zahodna soseda izvaja od osamosvojitve slovenske države naprej tudi na področju zgodovinopisja, se zdi, kot da bi se zgodovina naselitve Slovanov v Vzhodne Alpe zgodila takorekoč včeraj. Grafenauerjevo uvodno predavanje na 23. zbo-ravanju slovenskih zgodovinarjev leta 1986 v Tolminu, objavljeno v Zgodovinskem časopisu leta 1987, v katerem razmišlja o ločilni in povezovalni vlogi slovensko -romanske meje, kot se je izoblikovala v 14. stoletjih sožitja obeh skupin na prostoru od zgornjesavske doline do ¡stre, je temeljni kamen vsake zgodovinske diskusije na to temo. K tem vprašanjem so se slovenski zgodovinarji vedno vračali z velikim spoštovanjem do avtorjevega znanja na tem področju. Grafenauerjeve teze so marsikdaj morali sprejeti tudi tuji antagonisti za zelenimi mizami diplomacije, ki je zgodovino nujno potrebovala za afirmacijo nacionalnih in državnih interesov. Čeprav je bil akademik Bogo Grafenauer z vsem svojim znanjem vezan na vprašanja Koroške in tamkajšnjih nacionalnih zgod in nezgod, so njegove raz-
prave o zahodni slovenski etnični meji največji možni domet našega zgodovinopisja
Drugo veiiko področje dela Boga Grafenauerja je bilo področje kmečkih puntov na Slovenskem. Ta pomembna stran slovenske zgodovine, ki je bila pred njim povsem zanemarjena, je z njegovimi pristopi in obravnavami umestila te pomembne dogodke, ki so nas enačili s splošno evropsko 2godovino tistega časa, v naš zgodovinski spomin. V povezavi s temi raziskavami so rasli Grafenauerjevi pogledi na kompleksne zgodovinske procese znotraj slovenskega naroda in tudi na področja agrarne zgodovine ter širše sinteze celotne slovenske preteklosti, ki so izhajale kot zgodovine slovenskega naroda v desetletjih po drugi svetovni vojni in katere smo vsi prebirali in občudovali.
Tretje veliko Grafenauerjevo raziskovalno področje je bila Koroška. Na to deželo so avtorja vezale globoke korenine njegovega rodu ter usoda koroških Slovencev, katerim je posvetil nekaj izrednih razprav. Vse to izjemno in izredno plodno znanstveno življenje še ne pove vsega o njegovi izredni enciklopedični erudiciji, ki jo je izraža! predvsem v obsežnih monografijah ter v velikih sintezah slovenske zgodovine na katero je ostal navezan tudi po odličnih ekskurzih v teorijo stroke same. Več-stranskost svojega talenla je dokazoval tudi v političnem angažiranju v predvojnem času ter v sodelovanju v boju za meje po drugi svetovni vojni.
Za nas, ki smo imeli to izredno življenjsko srečo, da smo lahko poslušali Grafenauerjeva predavanja, lahko rečemo, da je bil izredni predavatelj, ki ga je k stroki vedno vodila stroga racionalnost in spoštovanje osnov zgodovinske stroke, ki ni nikdar zapadel v retoriko nacionalizma in je zgodovinske procese razložil tako, kot so dejansko nastajali. Za njim ostajajo njegova dela, izredno bogata bibliografija in velik opus, ki je spomenik slovenskemu zgodovinopisju in posredno tudi slovenskemu narodi), kateremu je profesor Bogo Grafenauer daroval vse svoje sposobnosti in ves svoj inte-lekt. Ostati zvesti njegovemu delu in njegovemu spominu naj bo iziv vsem prihajajočim generacijam slovenskih zgodovinarjev.
Boris M. Gombač