Celibat učiteljic. Trst, dne 81. januarja 1910. Te dni je imelo tukajšnje laško učit. društvo »Lega degli insegnanti" društven sestanek, kjer se je med drugim razprarljalo tudi o tem, ali naj bi se učiteljicam dovolila možitev ali ne. Gororilo jih je več o stvari za in proti. Gospica EeiiDgerjeva izjavlja, da je le neumestna sramežljivost, da bi se namreč ne reklo, da so učiteljice željne moža, vzrok, ako se ne gorori o strari, kakor bi se rado ter zagovarja stališče, naj bi se učiteljicam doTolil zakon ter to tudi utameljuje. Eakor bitro se je to iz časnikov iTedelo, priobčijo v ftPiccolu" neke učiteljice, ki ,niso članice imenovanega društva", kakor same pravijo, prptest proti izjavam gori oraenjene učiteljice ter\udi one to utemeljujejo. Jaz, sama tudi učiteljica, sem popolnoma na strani onib, ki so za zakon, in sicer z občečloveškega stališča ter s Btališča STobodoljubnosti. fies je morda, da učiteljica-žena ne nTOfe" popolnoma zadovoljifo izvršerati dvojaega poklica kot učiteljica in žena, oziroma mati. Prarim morda, ker poznam mnogo učiteljic, ki so omožene; ali so te morda slabše učiteljice? Na državnih ljudskib šolah so rečinoma omožene učiteljice in vendar smatra ljudstro te šole za najbolje. Sama sem tudi v svoji mladosti imela dve taki učiteljici, in danes, ko o tem razmišljam, ne morem očitati, da so nas zanemarjale. Izgoror torej, da bi omožena učiteljica morala zanemarjati šolo ali dom ali oboje, ne drži ali vsaj popolnoma ne. Nasprotno je pa res, da mi 8 splošno človeSkega stališča moramo prepustiti čloreku, in to je tudi učiteljica, kolikor največ srobode t njegovem dejanju in nehanju, ker se to ujema že 8 prosto voljo, ki mu jo je dal Bog in ki čloreka povzdiguje iiad vsa druga bitja. Sieer pa ima tudi učiteljiea pravico do življenja, do mirnega družinskega kotička, kjer se naj r krogu STOjih dragih odpočije po trudapolnem delu kot njen moški kolega. Saj ni nikdar in nikjer storila obljube eelibata. Ne smela bi tedaj izgubiti sadu vseh svojih dolgoletnib študij in muk, ako se tudi ona slučajno spomni, da je človek. Seveda bi bilo še maDJ liberalno kot prepoved možitve, ako bi bile po zakonu učiteljice primorane ostati v službi po možitvi tudi tedaj, ako bi same tega ne želele. Tak zakon se pa gotoro nikdar ne sprejme. Ni se nam tedaj treba braniti zakona, ki bi določal, da se učiteljice smejo omožiti že iz kolegialnosti in Ijudomilosti. Bog ve kolikim družinam in koleginjam bi bila s tem olajšana ekzistenca. Sicer pa tudi ni rečeno, da ima gotoTo vsak zakon otroke, in posebno za tako žensko bi bilo daljno poučevanje t šoli razredrilo. Pa tudi one, ki so iz tega ali drugega vzroka proti možitTi učiteljic, ni6 ne izgubijo s tem, saj se lahko odpovejo službi, ko pridejo do tega, da se poroče. Te tedaj nič ne izgubijo, druge pa morda mnogo pridobijo. Že čut pravičnosti nas mora tedaj prisiliti, da smo na njihovi strani v tem stremljenju, ki mu je podlaga prostost volje. Ako se mi temu upiramo, se zdimo podobne onemu sužnju, ki je tako vajen sužnosti, da se brani srobode, ko mu jo ponudijo. In koliko bi bilo takih sužnjev? Nobeden menda. Me pa, ki hočemo veljati za izobražene, imamo toliko duha usužnjenosti v sebi, da se branimo na vso moč že tedaj, ko se komaj prikaže možnost, da se ne bo vee toliko omejerala naša prosta volja. Bes, skrajni čas je že, da postauemo res Ijudje, ki imajo res razum in prosto voljo in si to prosto voljo izkušamo tudi ohraniti ter ne iščemo okor, ki bi nam jo še dalje oklepali. Sicer se je pa zadnje čase uvedlo menda tudi na Dunaju, da se učiteljice smejo omožiti 8 pogojem, da si same plačajo suplentke, ko bi zaradi nosečnosti in poroda ne mogle poučevati. V Istri učiteljice smejo od slučaja do elučaja ostati učiteljice tudi po poroki, ravnoUko na Štajerskem. Tržačanka.