]upjBvanje celjskih pionipjev OBNOVLJENA TRADICIJA Fiastari običaj, ki se je na Sloven­ skem ohranil le še v Beli Krajini, so v sredo v Celju obnovili. Kdo ve, ko­ liko let je preteklo od takrat, ko so v naših krajih še proslavljali prihod po­ mladi in se veselili, da se je hladna zirra p>oslovila. Vsi narodi so imeli, mnogi pa še imajo te običaje. Le-ti pa so lazličnih oblik. Pri nas poznamo v Srbiji zelo ohranjeno obliko Djurdjev- dana, v Beli Krajini pa kot rečeno jur- jevanje. Ko so nionirji z vseh celjskih šol do- polone napolnili celjske ulice, se me­ ščanom ni zdelo nič nenavadnega, ko so videli drobiž okinčan s cvetjem, s pa­ pirnatimi zmaji v rokah. Kot da se je spomnil nečesa, kar je obtičalo nekje v spominu in ob ponovni asociaciji posta­ lo spet živo. In kako je bilo: Na stotine otrok v sončnem dopol­ dnevu. Deklice z venci poljskih cvetk v laseh, dečki z rogovi In piščalmi. Ne­ katere skupine so nosile okinčane mla­ je, druge papirnate zmaje, tretji spet jadialne modele. Mnogi so nosili še ze­ lene vejice v rokah, veternice pisanih barv, žoge, balončke in podobno. Na čelu te pisane povorke so stopali mladi harmonikaši in igrali poskočne viže. Za skupino okinčanih deklet je na konju jahal v belo nošo opravljen »zeleni Ju­ rij« z zelenjem za klobukom in za pa­ som. Za njim so pionirji nosili slam­ nate »starko zimo«. Sprevodu pa so se Lepi maj, krasni maj konec zime je sedaj ... priključili pionirji. Fantje so vneto trobili v rogove in piskali na piščali ter ropotali z raznimi predmeti. Bilo bi še bolje, če bi imeli vsi rogove in piščali, ker bi na ta način odpadlo žvižganje na prste, pa tudi bolj ceremonialno bi bilo. Sprevod se je vil po glavnih mestnih ulicah, kjer so na križiščih uravnavali red pionirji odreda prometnih milič­ nikov. Za Glazijo se je pisana druščina zgubila na stranpot, da so lahko varno šli do Levca, kjer so dopoldne prebili ob igri in rajanju. Povedati je treba, da so »starko zimo« svečano skurili. Pri magistratu so na balkonu pozdra­ vili mladino tudi naši politični in ob­ lastni predstavniki. Da ne bo pomote — jurjevanje so imeli pionirji že lani, toda ne tako pe­ stro kot letos. Vsekakor pa je jurjeva­ nje letos podzravilo prihod vročega po­ letja, kajti le redkokdaj se zgodi, da bi v teh majskih dneh čutili, da so nam najbolj lahke obleke že prevroče. Lep zaMjuček Tedna Rdečega križa 11. maja so v Tovarni emajlirane po­ sode pripravili vse prostore za sprejem dveh transfuzijskih ekip. V tovarni so krvodajalsko akcijo pripravljali že dalj časa, vendar je njeno izvedbo zmeraj onemogočilo delo. Tokrat je odziv pre­ segel vsa pričakovanja. Celjska trans­ fuzijska postaja je namreč morala po­ klicati na pomoč še ljubljansko, kajti prijavljencev je bilo preko 200, točneje 206, od katerih jih je 171 darovalo kri; med njimi nekateri od pet do desetkrat. Le-ti bodo na »dan krvodajalca« odli­ kovani, in sicer: Marija Šnajder za de­ setkratno darovanje z zlato značko, Ivan Pilko in Stanko Hajsinger za šestkratno ter Radinka Pandurov, Ivica Pustek in Mihael Zavšek za petkratno s srebrno značko. Celjska transfuzijska postaja se vsem krvodajalcem kakor tudi vodstvu pod­ jetja zahvaljuje za razumevanje in ne­ sebično pomoč. Tovarna emajlirane po­ sode je pokazala pot, po kateri naj bi šla tudi druga podjetja. Le tako bi bilo mogoče rešiti krvodajalsko službo v Celju krize, v kateri se večkrat nahaja. Kolektiv Tovarne emajlirane posode ima veliko krvodajalcev Učenec je odkril zalego koloradskega hrošča Na mali vrtni lehi v Čretu je gospodinja nabrala tričetrt litra hroščev Sosedov Ivanček je pokazal sosedi polno pest koloradskih hroščev, rekoč. da jih je nabral na njenem mladem krompirju, ki je šele komaj prilezel iz zemlje. Da bi se prepričala o tej dvomljivi novici, je pregledala na svo­ jem vrtu vsak krompirjev grmiček in v resnici nabrala še tričetrt litra kolo­ radskih hroščev. Pri odgmitvi zemlje okrog krompirjevih mladic je našla po 4 do U hroščev. Ta vrt se nahaja v Cretu pri Celju v bližini Tovarne or­ ganskih barvil. To novico sporočamo vsem kmetoval­ cem, in lastnikom vrtov, da skrbno pre­ gledajo svoja krompirišca, dokler je še čas. J. K. Iz Slov. Konjic Dijaki konjiške glasbene šole so kakor vsako leto tudi letos pripravili svoj red­ ni nastop. Ob tej priliki so pokazali, kaj so se med letom v šoli naučili. Pre­ cej dobro obiskana prireditev kaže, da se ljudje zanimajo za delo mladih igral­ cev. Komisija za družbeno upravljanje pri Občinskem odboru SZDL v Slov. Konji­ cah je pred nedavnim sklicala prvi skup­ ni sestanek vseh članov nedavno izvo­ ljenih potrošniških svetov. V občini so zdaj trije potrošniški sveti, ki imajo skupaj 25 članov. Ker so bili potrošni­ ški sveti izvoljeni za trgovska podjetja, so predlagali, naj bi se spremenili v te­ ritorialne, in sicer za vsak večji kraj v občini po en potrošniški svet. Ko bodo ti imeli v kratkem svoje prve delovne sestanke, bodo napravili svoj program dela. V konjiški okolici so letos precej njiv­ skih površin posadili s hmeljnem. Pred kratkim so že postavili potrebne drogo­ ve, zdaj pa bo ,potrebno napeljati še žico. V Slov. Konjicah pripravljajo tudi že gradnjo hmeljšike sušilnice, ki bo v bližini železniške postaje, kar bo omo­ gočilo lažje prevažanje posušenega hme­ lja. Vse kaže, da bo letos v okolici Slov. Konjic dobra sadna letina. Sadno drev­ je je cvetelo v lepem in toplem vreme­ nu, dočim se mraza ni treba več bati. Seveda so sadjarji že precej poskrbeli za škropljenje sadnega drevja. OBČINSKA KONFERENCA SZDL V SLOV. KONJICAH Prihodnjo nedeljo ibo v Slov. Konjicah redna letna občinska konferenca SZDL. Razen organizacijskim problemom bodo na konferenci dali poudarek razvoju de­ lavskega in družbenega upravljanja v občini ter delovanju množičnih organi­ zacij in društev. Za občinsiko ikonferenco je bilo v osnovnih organizacijah izvolje­ nih okoli 70 delegatov. L. V. Društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov Celje SKLICUJE 11. redni letni občfii zbor za nedeljo, dne 18. maja 1958. Zbor bo v dvorani Okrajne zadružne zveze Celje, Cankarjeva ulica št. l/II. Vabljeni traktoristi, kmetijski strojniki in vsi oni, ki se zanimajo za napredek kmetijske mehanizacije. Upravni odhor društva (flepševalno turistična tribuna Tihožitje iz Stor — toda v nelepi obliki ... Tudi čiste roke spadajo h kulturni postrežbi Navzlic temu, da ne bom navedel imera restavracije, je zgodba, ki vam jo bom povedal, resnična. Zgodila se je v Colju. Začenja pa se tako: Ko sem vstopil v neko znano restavracijo, sem naročil šunkarico in malo pivo. Dobil sem eno in drugo. Toda, ker trenutno šunkaric niso imeli pripravljenih, je natakarica vzela nož, žemljo in salamo ter začela rezati in tehtati na »oko«. Ko je bilo vse to delo opravljeno in ko je polo­ žila nadevano žemljo na krožnik, sem presenečen obstal — roko, ali bolje re­ čeno prste, ki se jih je držal vsaj vonj po dobri salami, je nesla v usta — tako kot dojenček — in jih začela obli- zovBii. S tem »delom« ni prekjinila niti tedaj, ko mi je prinesla šunkarico. Gledal sem jo presenečen in ogorčen ... toda, ona se ni pustila motiti. Prste je oblizovala še kar naprej ... Sunkarice nisem pojedel; spil sem le pivo; plačal pa oboje... In za slovo še eno bridko presenečenje — roke je imela umazane, za nohti pa trakove črnine ... Kdo ve, čemu in zakaj ...? Pozneje se mi ni nikoli več zgodilo, da bi mi postregli na »tak« način, to­ da umazane roke in črne nohte sem vi­ del še marsikje ... V interesu lokalnega hribolastva bi bilo,, če bi celjsko Planinsko dru­ štvo poskrbelo za markacijo tiste poti, ki pelje iz Hudičevega grabna pod Sre- botnikom na Svetino. To je namreč pot, ki se na koncu Hudičevega grabna od­ cepi na levo, od odlično, lansko leto markirane poti na Celjsko kočo. Pot je lepa in zasluži ustrezno opozorilo. CENK NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor. Krompir 14—16 (16—18). Čebula 105 (120). Če­ sen ?00 (200). Fižol 80-100 (50-100). Solata 100 do 1>'9 (200-250). Redkev - (50-40). Špinaša 80 do 1-0 (100—200). Radič 160 (150-200). Cvetača 100 (). Zelje rib. 40 (40). Zelje gl. 60 (-). Pe- teršiij 100 (80—100). Zelena — (120). Pesa 50 (40 do 6e). Hren — (150—200). Korenjček 40—50 (50—JO). Slive suhe 260—280 (—). Sadje suho — (140). Rozine 440 (-). Limone 260 (-). Orehi celi 250 (250). Orehi luščeni 600-850 (750-800). Mleko — (36-40). Skuta - (160). Smetana - (240). Maslo - (490-540). Jajca 15 (12-16). Pe­ rutnina — (500—1100). Kozlički — (1000—1500). Pšenica — (50). Koruza — (45—50). Oves — (40-45). Por 40—45 (45—60). Jabolka 140 (140 do 200). Redkvica 100 (100). Koleraba - (40). Ora- šid: 490 (-). Marmelada 120 (—). Kis - (40). Ječmen — (40—45). Grah str. 220-260 (-). Ku­ mare kisle — (120). Med - (400). Drobnjak 300 (—). Gobe suhe — (1000-1500). Dateljni 10 dkg 150 (-). Čebula nova 50 (-). gibanje prebivalstva v času od 3. do 10. maja 1958 je bilo rojenih 31 dečkov in 27 deklic. Poročili so se: Jar^z Podlesek, topilec iz Škofje vasi in Ka­ tica floleš, delavka iz Smarjete. Bruno Hartman. proiisor iz Celja in Terezija Šoštarič, učiteljica iz Slov. Konjic. Josip Kokotec, barvar in Marija Lettig. delavka, oba iz Celja, Pavao Jurovič, pom. delavec in Ana Teodorovič, pom. delavka, oba iz Prožinske vasi. Gregor Ročnik, šofer in Magdalena Sajna, brivska pomočnica, oba iz Celja. Jurij Orač, rudar iz lirastnika in Vilma Dolinšek, krojaška pomočnica iz Crne. Franc Ce.ncelj, delavec in Elizabeta 2urman, pomožna delavka, oba iz Celja. Janez Lebič. delavec iz Slatine in Elizabeta Ramšak, poljedelka iz Je­ zerc. Umrli so: Franci Plahuta, otrok iz Trbovelj, star 2 leti. Terezija Konda, gospodinja iz Metleč, stara 29 let. Marjan Kosec, otrok iz Dobrove, star 1 mese •. An:ca Frajle, otrok iz Ceč pri Trbovljah, stara 10 mesecev. Silvo Lukač, otrok iz Trbo­ velj, star 5 mesecev. Ana Šeligo, prćvžitkarica iz Vidovice, stara 68 let. Karlo Medvešek, otrok iz Celja, star 3 mesece. Ludvik Kozovinc, inka- sant iz Celja, sitar 40 let. Leopold Dornik, in­ valid, upokojenec iz Celja, star 49 let. Anton Uršč. kmetovalec iz Srebrenika, star 55 let. Avgust Janežič, delavec v pokoju iz Celja, star T2 let. Stanislav Iršič, otrok iz Skomarja, star i dan. kronika nesreč v Delavski ulici 21 se je v svojem stanovanj« v omari obesil invalid Ludvik Kozovinc. V Zibiki je sosed pretepel svojega soseda Franca lierč^ka. Poškodoval mu je glavo. Viljemu Kaču, zaposlenemu pri Stavbeniku v Celju, je padel na nogo težek zaboj in mu jo zlomil. Franc Strašek iz Boletine pri Ponikvi pa si je zlomil U'ćgo pri padcu. Olga Hriberšek iz Prebolda je prišla pod motorno kolo. Zlomila si je nogo. Pri padcu s kolesom je dobil pretres možga­ nov in poškodbe na glavi Franc Hajnšek iz ilajnskega pri Pristavi. Pri padcu s kolesom si je poškodovala nogo Fani Hočevar iz Celja. Štefka Žerjav iz Šmarjete pa si je pri padcu s kolesom pretresla možgane. Pri delu v gozdu si je težje poškodoval nogo Aleksander Gačner iz Latkove vasi. Krvna skupina izdala morilca Lani na Dan republike je pri gostil­ niškem pretepu v Rečici pri Laškem izgubil življenje Franc Ramšak. Na pri­ zorišču pretepa — oziroma v neposredni bližini — so se v času, ko je uboj iz­ vršen, naihajali poleg pokojnega Ramša- ka še Alojz Golouh, Alojz Šalej in Fran Dobršeik. Vsi so bili močno okrvavljeni, vsi pa so tudi tajili, da bi storili dejanje. V zagovoru so govorili tudi o navzoč­ nosti nekega neznanca. S tem je zadeva postala še bolj zamotana. PRICE LA2EJO! Varnostnim organom je takoj ix>stala sumljiva zgodba o neznancu. Zasliševa­ nje osumljencev je pokazalo, da so nji­ hove izjave močno različne in da prikro- jujejo zagovor v svojo korist. V svojem prizadevanju, da bi dogodke prikazali po svoje, so — ix>znej'še pričevanje je to lepo dokazalo — prikrojevali tudi take stvari, ki jim ne bi mogle škodovati, temveč bi jim bile v obrambo. Na glav­ ni obravnava pred senatom Okrožnega sodišča so priče morale priznati, da so med preiskavo dajale lažne izjave, kar je redkost, in je senat zaradi tega skle­ nil priseči priče. SALEJEVA IZJAVA v gostilno sem prišel skupaj z Ram- šakom. Ko sem ga pogrešal, sem stopil pred gostilno, da bi ga poiskal. Med pot­ jo sem srečal Lešnika, ki je tudi z mano stopil na prosto. Zunaj gostilne sva sli­ šala krik. Tedaj nam ni bilo jasno, kaj to pomeni. Menila sva pač, da se tepejo. Odhitela sva tja, od koder sva slišala krik — najprej jaz, za mano pa še Leš­ nik. Na poti proti gostilni sem srečal Dobrška. Dobrška sem ustavil, vendar se mi je izmuznil in zbežal proti Hudi Jami. Kmalu potem smo našli na tleh Ramšaika. V začetku n.ismo vedeli kaj je z njim. Mislili smo, da ga je pač nek­ do močno pretepel. Hoteli sano mu še pomagati z umetnim dihanjem. K leže­ čemu Ramšaku so prišli tudi Lešnik in Golouh. Pri tem smo se z njegovo krvjo zamazali. jiz sodne dvoran^ Med preiskavo je Šalej govoril o ne­ kem neznanem moškem. Ko ga je pri glavni obravnavi predsednik senata vprašal, zakaj je dajal lažne izjave, je Salej to opravičil s tem, češ da je hotel ščititi Golouha, ki se je ob zločinu na­ hajal v neposredni bližini. GOLOUHOVA VERZIJA DOGODKA Pred gostilno smo se prerivali z Do- brškom. Na moji strani je bil tudi Ram­ šak. Med pretepom sem jaz stopil pod kozolec, da bi si vzel fižoloviko za pretep. V tem sem slišal krik. Pohitel sem na­ zaj proti mestu pretepa. Od daleč sem še slišal Saleja kako je vzkliknil: »Moj kamerad je seštihan!«. Pri Ramšaku so tedaj že bili Šalej, Lešnik in Salejeva mati. Okrvavil sem se, ko sem hotel ugotoviti ali Ramšaku še bije srce. DOBRSEK TAJI VSE! Dobršek je na obravnavi odločno za­ nikal, da bi imel z ubojem kakršnokoli zvezo. Trdil je, da je Ramšaka zapiistil živega in da se je umaknil iz pretepa. Kri na njegovi bundi, tako je trdil, je nastala tako, da mu je kri kapljala iz nosa, ki mu ga je med pretepom nekdo rfizbil. LESNIK SPREMENI PRIČEVANJE Po priznanju, da je med preiskavo da­ jal lažne izjave, je Lešnik opisal do­ godke, kot jih je res videl. S Šale jem sta prišla eden za drugim iz gostilne. Pred gostiMo sta slišala krik zabodenega Ramšaka. Šalej je stekel tja, on pa mu je sledil. Med potjo je srečal nekoga, ki se je sklanjal k tlom, kot da bi bruhal — ni spoznal kdo je. (To je bil smrtno ra­ njeni Ramšak, ki je še z zadnjimi moč­ mi skušal doseči gostilno.) Na cesti je potem srečal Šalej a, ki je držal Dobrška, ki je potem zbežal proti Hudijami. Z druge strani pa je v tem prišel še Go­ louh s fižolovko v roki. Tedaj je tudi Šalej našel na tleh ležečega Ramšaka in nam zaklical, da je zaboden. OD KOD KRI NA BUNDI? Ze v začetku preiskave je varnostnim organom padlo v oči, da je neverjeten zagovor Dobrška, da bi si bundo zama- zal z lastno krvjo iz nosa. Zlasti še zato, ker je bila bunda oškropljena s krvjo tudi pod pazduho, kamor kapljice krvi iz nosa niikakor ne bi mogle kapati. Prav tako je bUo neverjetno, da bi mu kri kapala na sx>odnji del rokava. Zaradi tega so dali analizirati krvne skupine vseh navzočih. Rezultat krvne analize je bil za obtoženega Dobrška usoden. In­ štitut za sodno medicino v Ljubljani je ugotovili, da se na Dobrškovi bundi na­ haja kri skupine AB, — to je skupina Ramšaka medtem ko je njegova kri skupine A. S tem je njegov zagovor ovržen. DR. CUNDER REKONSTRUIRA ZABOD Z N02EM V razpravi je sodeloval tudi sodni iz­ vedenec dr. Cunder. Dokazal je, da je Dobrškova trditev, da je na bundi nje­ gova kri lažna. Svoje dokazovanje je podikrepil z rekonstrukcijo zaiboda. Izka­ zalo se je, da je bunda najbolj okrvav­ ljena na rokavu dn pod pazduho desne roke zato, ker je v trenutku zabodljaja kri močno brizgnila iz rane po roki mo­ rilca. O tem, da je na bundi tuja kri pričajo tudi oblike krvnih kapljic. Ce bi mu po bundi kapala lastna kri iz nosa, bi bile kapljice podolgovate oblike in ne okrogle. 4 LETA IN 5 MESECEV STROGEGA ZAPORA Senat je na podlagi dokazanega gra­ diva glavne obravnave spoznal obtože­ nega Franca Dobrška za krivega in ga obsodil na 4 leora. Alojz Golouh, ki je bil obtožen sodelovanja v pretepu je obsojen na 5 mesecev zapora. V obrazložitvi sodbe je predsednik se­ nata zlasti opozoril na škodljivost in ne­ varnost gostilniških pretepov ob prazno­ vanjih. Lani na Dan republike je nam­ reč v pretepu izgubil življenje tudi de­ lavec Ivan Tanjšek, doma pri Zovneku.