kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 177 GLAVARJEVA KNJIŽNICA V KOMENDI viktorijan demšar Knjižnica Petra Pavla Glavarja v Komendi ni velika. Je pa zanimiva in pomembna za našo kulturno zgodovino in vredna, da se je spomnimo in vsaj nekaj o njej vemo, ko jo že tuji seznami knjižnic omenjajo. Glavar je na razne načine želel dvigniti poleg verske tudi splošno kulturno raven svo- jih župljanov, pri čemer naj bi mu pomagala tudi ustanova posebnega beneficija za tretje- ga duhovnika-beneficiata. Toda kakor je po trnovi poti prišel do svojega duhovniškega poklica, tako je tudi z nmogimi ovirami ust- varil beneficijsko hišo s knjižnico v njej. Želel je imeti primerne knjige z raznih pod- ročij, sebi in drugim v pomoč. Zares zanimivo je, kako je to hišo zgradil in koliko žrtev je bilo v to gradnjo vloženih! Za ustanovitev tega svojega beneficija je pripravil glavnico 3200 forintov, katere je vložil pri takratni deželni vladi v Ljubljani. Skrbno je pripravljal potrebni material. O vseh pripravah obvešča komendatorja barona Testaferrato, guvernerja v Ascoliju v Italiji, da ima gradbeno parcelo in v pismu 15. 6. 1751 sporoča, da mu je Jernej Korbar na Ap- lenci podaril celo bajto za ureditev beneficij- skega vrta. Naslednjo pomlad vsekakor na- merava pričeti z gradnjo beneficiature. V ta namen bi mu zelo prav prišlo, da bi mu komendator izposloval pri Velikem mojstru malteškega reda dovoljenje posekati nekaj večjih dreves v redovnem gozdu, ki je poln zdravega lesa in že potreben za posek, za kar bi bil najprimernejši čas od decembra do kon- ca januarja, da bi bil les trden. Hiša bo pravokotno s štiristočno streho grajena, podobno kot je stanovanjska hiša za, župnika in kaplana poleg cerkve (sedanja ka- plandja) in ne bo »takšna reč, ker nimam na- m_ena graditi palače, ki ni primerna za bene- ' ficiata, kateremu bosta dosti dve sobi in ena : soba za k n j i ž n i C o« (ed un altro per la bib- liotheca con una piccola sala), se je branil s pismom na komendatorja, ki ni bil nič kaj pri volji za ta Glavarjev podvig (19. okt. 1751). [ Napravil je tudi primerno skico in tloris na vpogled. En izvod te skice, lastnoročno nare- jene, je Glavar ohranil še zase in je še danes v knjižnici. V istem pismu tudi sporoča, da mu je gradbenik že določil, kakšen material naj pripravi in koliko ga bo treba. Toda Testaferrata je še skušal Glavarja odvrniti od te zamisli, češ da bo zgradba de- , lala preveč sence na redovno zemljišče. Tudi ! ta ugovor mu je kot neutemeljen zavrnil, i obenem pa ponovno prosil, naj komendator le pohiti s posredovanjem pri Velikem moj- stru za dovoljenje glede poseka potrebnih j dreves v gozdu. Kljub večkratnim Glavarje- | vim prošnjam, češ »saj se v gozdu ne bo nič | poznalo« in kljub težki Glavarjevi nevolji do \ Velikega mojstra na Malti, ki tako zelo zav- i lačuje potrebno odobrenje, je 18. 1. 1752 na- 1 pisal Testaferrati: »Vedno pisariti in ne vi- , deti konca, postaja že nespametno, kar bi j povzročilo nepotrpežljivost celo kakšnemu | svetniku« ter ponovno orisal bodočo gradnjo j hiše sknjižnico. ' Kljub vsem oviram je 11. apr. 1752 »v bož- { jem imenu pričel graditi« ter spK)ročil ko- mendatorju, da je za temelj že izkopano in ' da bo 14 zidarjev v glavnem v 40 dneh dozi- dalo do podstrešja. In res! Ljudje so navdu-' seno pomagali pri gradnji: privažali so pot- j 178 I kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 reben material, odvažali pa odvečno izkopa- no zemljo. Glavar pa je skrbno pisal delovni dnevnik, ki bi bil po razporedbi rubrik še danes za zgled gradbenim mojstrom. Točno je zapisal vsak dan, koliko je bilo gratis de- lavcev in iz katerega naselja, koliko plačanih delavcev, točno je vpisal pripeljan material in stroške zanj, koliko je stala hrana za delav- ce. Natančno so omenjeni vsi obrtniki s svo- jimi izdelki in stroški zanje. Vse to vpisova- nje je občudovanja vredno. V maju 1752 je le dobil od Velikega moj- stra dovoljenje za posek 4 velikih in 11 manj- ših dreves v redovnem gozdu. Zahvalil se je za to »uslugo« s pripombo, da mu je graščak iz Smlednika podaril kar 25 dreves, da je njegova gospodinja dala podreti svojo leseno bajto in darovala les za novo zgradbo, da so farani s svojim delom, dovažanjem in od- važanjem materiala in pomočjo zidarjem pri gradnji pač ogromno žrtvovali in da je »dar jeruzalemskega reda res malenkost«. Hotel je povedati, ker je čutil, da so ravno revni največ ipomagali, bogati Maltežani pa se ni- so prida izkazali. Bil je junak, ki je vsakomur resnico naravnost povedal. Spričo tolikega navdušenja delovnih ljudi je že 20. jun. 1752 pisal Testaferrati, »da se dela bližajo koncu. Zgradba ne bo velika, vendar pa bo tako trdna in urejena, da ji ne bo mogel škodovati ne potres ne ogenj. Stroš- ki bodo veliki in vesel bom, če ne bodo pre- segli 2 tisoč forintov. Ko bo pa narejeno, bo vse pozabljeno, kar bo nekaj večnega«. Iz delovodnega dnevnika je razvidno, da ;e Gl 8 odraslih f arano v delaHjo, koipalo, razstre- Ijevalo skale itd. Do 2000 voz so odpeljali odvečne zemlje. Seveda je bil takratni voz majhna stvar, iz vrbovja pleten »koš«. Gra- tis so pa pripeljali do 3500 voz gradbenega materiala. Le čemu je vse tako natančno za- pisoval? Prav zato, da bi se vsak bodoči bé- néficiât hvaležno spominjal teh dobrih in po- žrtvovalnih ljudi, ki so Glavarja ljubili '.iot svojega duhovnega očeta in prijatelja. Delavce je Glavar plačeval iz svojega. Prav tako je zapisoval stroške za hrano delavcem. Vsem, ki so opravljali težja dela, je dajal močnejšo hrano, tudi vino jim je oskrboval. Raznim delavcem iz oddaljenih krajev je po- skrbel hrano in stanovanje tudi ob nedeljah in praznikih, da se je moglo naslednji dan delo neovirano nadaljevati. Vseh dnin je bilo 1106 in pol. Tehnični vodja pri gradnji je bil Jakob Použek, ki je za 121 in pol dni prejel 81 forintov. Omenjeni delovni dnevnik je Glavarjeva knjižnica (foto Majhenič) kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 179 I Glavarjev zapisnik gradbenega materiala in prehrane za delavce (foto Majhenič) najprej na grobo zapisoval, nato pa sistema- tično uredil in zares pregledno napisal. V tem seznamu so razni priimki, ki jih danes v Komendi ni več zaslediti. Obrtniki so bili poleg nekaj domačih predvsem iz okolice. Iz Skaručine (pečar), iz Kaple vasi kovač Jakob Lah, ki je skoval težka železna knjižnična vrata in okensika polkna; steklar Jože Hoče- var in ključavničar Gašper Safer iz Kamniika itd. Kamnoseška dela je opravil Jože Muhovič z Otoka. Za izrazito lep baročni portal z Gla- varjevim grbom na vrhu vzbočene silhuete z napisom ustanovitelja beneficiature je ver- jetno napravil načrt Franc Jelovšek, ki je na- to tudi tri freske naslikal in. napravil skice za dva bakroreza: enega za knjižnico, drugega za sv. Urbana v župnijski cerkvi. Izdelana sta bila na Dunaju v Schnitterjevi delavnici. Ko je bila hiša še v gradnji, jo je prišel gledat baron Auersperg iz Križa in mu je zelo ugajala. Glavarju je bilo to za potrdilo, da prav ravna in je to sporočil komendatorju 18. 7. 1752. Zgradba je bila dovršena 28. sept. 1752. In v tej stavbi je poleg stanovanjske .sobe za beneficiata zgoraj bila zgrajena tudi knjižnica (camerina per conserva de'lib- ri di sopra con volto — je napisano na skici, poslani Testaferrati za Velikega mojstra). Res ni ta prostor velik, saj meri le 7 X 3 m, toda za tisti čas in v skromnih podeželskih raz- I merah nekaj izrednega! Knjižnica s tremi mo- i čno zavarovanimi železnimi polkni znotraj in i 6 težkimi železnimi mrežami med okenskimi j okviri, z okni z mecesnovine, z obokanim stropom, z vdolbino za oltar in železnimi vra- ti itd., je res zavarovan prostor pred ognjem in morebitnim vlomom. Knjižnična predsoba v izmeri 7 X 5 m je danes kot »Glavarjeva soba« z zdravim lesenim stropom, ki je bil 1972 ponovno odkrit in očiščen ometa. V tej ; sobi je Glavar tudi stanoval pred svojim od- hodom v Lanprež na Dolenjskem. V tej »Glavarjevi sobi« so na stenah 4 por- treti, ki so bui pri Zavodu za spomeniško varstvo za Gorenjsko v Kranju 1975 restav- rirani in strokovno obnovljeni. Ti portreti kažejo Petra Pavla Glavarja, ki sedaj res ostro gleda in se more razumeti njegova tr- ditev: »Grdo gledam, imam pa dobro srce.« Original je svoj čas »olepšal« slikar von Gol- denstein, ki je omilil neprijazni izraz Gla- varjevih oči in mu vzel to, kar je zanj po- : sebno značilno. Tudi portret barona komen- ; datorja Testaferrate, čigar grb se je odkril i pod slikanim okvirjem, medtem ko je bü po ' 180 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Grilcu naslikan v zgornji levi vogal. Tudi portret novomeškega prosta dr. Martina Ja- bačina, Glavarjevega prijatelja in dobrotnika za knjižnico, ter portret adoptiranca Glavar- jevega magistra Jožefa Tomlja sta sedaj zares izrazito predstavljena. Na stenah so 4 lesene vitrine za razne do- kumente Glavarjevega udejstvovanja. Razno baročno pohištvo in lončarski komendski iz- delki itd. pa lepo pokažejo tedanjo dobo v svoji izrazitosti. Dvojna vrata-najipraj lesena sobna in želez- na knjižnična, obojna še originalna — odpro vstop v knjižnico, kjer je razen treh pod- okenskih polic še vsa oprema prav tako origi- nalna. Tudi Glavarjeva delovna pisalna miza, vključena v desno stelažo, še obstoji. Žal da nima več tintnika, iz katerega je Glavar za- jemal črnilo za svoje poslovanje — z gosjim peresom. Morda je ta ali ona stvar postala igrača otrokom, kot sem slišal pripovedovati, kako so se otroci družine, ki je stanovala konec 19. stol. v tej hiši, igrali s »starinami«. Mnogo stvari se je svoj čas zaradi nerazume- vanja za kulturne predmete iz davnine uni- čilo in razgubilo. Ni izključeno, da se je prav na omenjeni način pokvaril tudi izredno zna- menit barometer in termometer z Glavar- jevimi pisanimi razpredelki. Ta predmet visi ob oknu knjižne stelaže. Znamenita je tudi skrinjica relikvij, izredno lepo ročno delo pa tudi dragoceno. Dr. Joža Glonar je v »Slov. čebelarju« (1938, str. 152) napisal o Glavarjevi knjižnici, da je »bogata teoloških in gospodarskih del in šteje kakih poldrug tisoč zvezkov in je se danes ohranjena«. Kakšne knjige so torej v tej knjižnici? Poleg teoloških, ki jih je naj- več, so tudi knjige gosipodarske vsebine, so juridične in filozofske, medicinske in geo- grafske in z vsebino tedanjega kulturnega življenja. Med temi so rokopisi: teološke in filozofske razprave P. P. Glavarja, vezane v 5 knjigah. Ti manuskripti so občudovanja vredni, zakaj pisani so z gosjim peresom in s tako fineso, ki jo zmore le človek, ki je glo- boko izobražen. Ob tem se marsikdo vprašuje: Le kdaj je ta mož mogel dobiti čas za tolikšno delo — poleg vseh drugih dolžnosti? Prvi, čeprav nepopolni seznam knjig te knjižnice je napravil Glavar sam. V tem sez- namu zopet odseva njegov praktični duh. Av- torji knjig so vpisani po abecednem redu. V prvo rubriko je vpisal ceno knjige (v for. in kraje. V isti rubriki naslov knjige, kraj in letnica tiskane knjige.). Nato kje stoji knji- ga in štev. knjige v stelaži, končno kar 4 rub- rike o velikosti knjig: tiskana na celi poli, 1/4 ali 1/8 ali (malo) »minuto«. Ohranjena sta dva Glavarjeva zapisnika knjig, prvi je do Glavarjev seznam knjig (foto Majhenlč) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 181 vključno črke C, drugi pa do črke M. Prvi še nima vpisane numeracije in stelaže, drugi i pa že. Da Glavar tega dela ni dovršil, je verjetno več vzrokov. Prvič: Poleg svojih knjig je zbi- j ral za to knjižnico knjige tudi drugod, ]ih i odkupoval, nekateri pa so mu jih za knjižnico i tudi darovali, kar je mogoče zaslediti pri i vpisu: ex li bri s. Drugi vzrok pa je bil osebni. Ko je njegova najemniška pogodba z že tedaj pokojnim komendatorjem Testa- ferrato leta 1765 minila, mu vrhovno vod- stvo malteškega reda ni hotelo te pogodbe obnoviti (kar je bila za red velika napaka, saj so vsi naslednji najemniki gledali le na svojo in ne na redovno korist, ga je to tako bolelo, da je kupil graščino Lanprež pri Treb- njem za ceno 25.500 forintov in se 1766 tja preselU). Za svojega beneficiata je postavil adopti- ranca magistra Jož. Tomlja z dolžnostjo, naj skrbi tudi za knjižnico. V pismu dne 25. 6. 1777 pa mu še izrecno naroča, naj uredi to- : čen seznam knjig (»Cathalogum Bibliothecne : in hieme perficere poteris«). Leta 1778 je bil ; ta seznam v glavnem narejen (še ohranjen), na lepše prepisan pa 1785. Tudi ta seznam je še v knjižnici. Tomljev seznam nosi naslov: Cathalogus i librorum Bibliothecae Glavarianae in Com- j menda St. Petri-conscriptus anno 1785. — Jo- : sephus Petrus Tomelli, beneficiatus Glava- j rianis. — Razdelitev rubrik v tem seznamu je podobna Glavarjevi. Iz novejše dobe obstoje trije zapisniki, za novejše knjige pa še poseb- ni zapisnik. i Glavar je s svojo globoko in praktično im- > teligenco zbral mnogo dragocenih knjig, ki se že na prvi pogled nekako ločijo od tistih, ki jih je ali odkupil ali so mu jih drugi daro- i vali. Večina njegovih knjig je vezanih v glad- ko rjavo usnje, na platnici znotraj pa imajo prilepljeno etiketo z njiegcvim grbcm in na- j pisom: »Bibliotheca Beneficii Curati Glovari- J ani Parochiae Commendae S. Petri in supe- ; riori Carniola. Inscriptus a fundat. Petro Pau- ; lo Giovar Parocho.« Mirno se lahko trdi, da tudi druge knjige, ki nimajo te etikete in so brez napisa »ex : libris« in podpisa bivšega lastnika, izvirajo iz ; Glavarjeve lastnine, zakaj nekaj »ex libris« \ knjig je obrabljenih in navadno vezanih. Za- nimivo pa je, da je večina teh ex libris-knjig iz 17. stoletja (od 1608 do 1698). Med več ko] 50 ex librisi je zaslediti znamenite j sa imena: \ Komendator Testaferrata, dr. Martin Jaba- i čin, novomeški prost; Glavarjev mladostni ; varuh župnik Rogelj Andrej, smleški graščak ' baron Fr. Buccelini, grof Karel Barbo, kom- j Grb knjižnice Petra Pavla Glavarja tesa de Luzan, grof Anton Barbo-Wallenstein (daroval Breviarium Romanum). V tej knjigi je več listov Glavarjevega rokopisa, podpisa- nih je več duhovniboiv: Janez Prešern, Franc Renkl, Jožef Mušič, Matija Kovač, Jakob Bo- bič in drugi. Nahajata se tudi primerka he- raldičnega tipa exlibrisa pl. Eberga. Med knjigami je inkunabula — Biblija iz leta 1481. Iz 16. stoletja je 18 knjig, iz 17. stol. 220 knjig, iz 18. stol. pa 1297 knjig, ostale so iz 19. in 20. stoletja. Prvotna zbirka knjig po Glavarjevem zapisniku je bila ocenjena po Glavarju v vrednosti od 2 000 forintov. Za tedaj ogramna vsota! Tudi danes so te knjige neprecenljive vrednosti, nekatere resnična redkost. Po vsebini so več j idei teološke knjige z naj- različnejših teoloških področij tistega časa. So biblične, asketične, homiletične, dogmati-- čne, moralne, pastoralne, katehetične, litur- gične, eksegetične in hagiografične vsebine. Pdleg teh je tudi patristika močno zastopa- na, saj obsega deSla cerkvenih očetov: Avgu- ština, Hilarija, Gregorja Vedikega, Tertulija- na, Origena, Klemena Aleksandri j skega, Pet- ra Damijana, Hieronima, Gregorja Nacijan- škega, Janeza Krizostoma, Cirila Jeruzalem- skega, Frančiška Šaleškega, Bernarda in še, 182 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 drugih. Večina knjig je vezanih v dragoceno usnje. Poleg teh je 35 zgodovinskih del v 58 zvez- kih, 18 filozofskih del v 39 zvezkih, 34 juri- dičnih avtorjev v 56 zvezkih. Je tudi 7 del iz ekonomije v 9 zv. So tudi knjige matematične vsebine, medicinske, lingvistične, geografske, muzikalne, rekreacijske in celo športne vse- bine. V knjižnici je tudi lepo število raznih zemljevidov, nekaj iz 18. stol., ostali iz 19. in 20. stol. Zanimiv je zemljevid kraljevine Ili- rije, Lombardi je. Kranjske in Istre skupaj, Azije, Amerike in Afrike itd. Knjige so bile tiskane v najrazličnejših me- stih Evrope, kjer so bile tiskarne in so bila večja kulturna središča kot Dunaj, Rim, Pa- riz, Benetke, razna nemška mesta pa tudi Ljubljana je zastopana po knjigah, v Ljub- ljani tiskanih. Najstarejša v Ljubljani tiskana knjiga je liz leta 1680, vseh v Ljubljani tis- kanih knjig je 36, tri iz 17. stol., ostale pa iz 18. stol. — Večina knjig je latinskih in nem- ških, so pa tudi v italijanščini, španščini, fran- coščini in nekaj v slovenščini. Knjižnica je znana, žal, le malokaterim izobražencem. Celo duhovniki so redki, ki ve- do zanjo. Pozna jo pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti, tudi posamezni slavisti ljubljanske univerze, ko posamično ali sku- pinsko to knjižnico obiščejo. Izobraženi in vneti slovenski čebelarji, ki Glavarja tudi kot čebelarja z najvišjimi kvalitetami izredno ce- nijo, so tudi že sami večkrat obiskali to za- nimivo knjižnico in pripeljali tudi razne pro- fesorje za čebelarstvo na univerzah raznih držav, ki so tu vpisani kot obiskovalci. Npr. William C. Roberts iz USA, I. Cear iz Bel- fasta in znameniti Adam Kehrle oba iz AngHje. Leta 1970 je skupinsko obiskalo knji- žnico 26 Angležev iz raznih mest: iz Lon- dona, Coventrya, Birmdinghama itd. Vpisani so tudi že obiskovalci iz Kanade, ZDA, ZR Nem- čije, Švice in Avstrije. Leta 1957 — 15. nov. je v spremstvu več zastopnikov slovenskega kul- turnega življenja obiskala knjižnico tudi Ire- na Olszewska, tedaj minister pros vete v Var- šavi. Ljubljanski obiskovalec knjižnice, žal z ne- čitljivim podpisom, je leta 1964 napisal v knji- go obiskovalcev: »Temu velikemu možu je treba preskrbeti res lep prostor-muzej. Druž- ba naj temu vprašanju posveti več pozomo.sti kot doslej.« Zanimiva in občutena misel, vred- na pozornosti. Od tedaj je že bilo nekaj storjeno. Leta 1972 je Zveza čebelarskih društev Slovenije Glavarjeva soba poleg knjižnice (foto Majhenlč) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 183 i Naslovna stran ene Glavarjevih razprav (foto Majhenlč) poskrbela za zunanjo obnovo hiše, dala je vzidati spominsko ploščo s sledečim napisom: »Petru Pavlu Glavarju, komendskemu žup- niku, članu Kmetijske družbe v Ljubljani in Čebelarske družbe v Gornji Lužici, zname- nitemu čebelarju, začetniku slovenskega če- belarskega slovstva, zagovorniku in dohrot- niku preprostega ljudstva — za 250-letnico rojstva. — Zveza čebelarskih društev za Slo- venijo in prebivalci Komende in okolice.« Prav ista Zveza čebelarjev SRS je pomagala vsaj zasilno urediti »Glavarjevo sobo« pred knjižnico, kateri je izposloval muzej iz Kam- nika nekaj baročnega pohištva iz 18. stoletja. Vsestransko, hvajevxedno ! SEZNAM KNJIG TISKANIH V LJUBLJANI 1680: Joann Lud. Schönleben, Dissertatio pole- mica de primo origine augusitiss. domus Hapsburgo-Austriacae. 1683: Fasciculus Josephinus seu manuale vene- rabilis Sodalitatis S. Josephi. 1689: J. Weichard Valvasor, Die Ehre des Her- zogthums Krain. 1711: Hoffstaeter Jacobi, Liber IV decratalium. P. Gryoni 1713: Ars metrica sive ars condendorum elegan- ter verseum 1714: Joan. Greg. Thalberg, Epitome chronol, continens antiquissimae urbis labacensis. 1714: Klemenziz Andreas, Cynoscura Evangelica seu norma bene vivendi. 1718: Heven es Gabriel, Calendarium Marianum. 1720: Nicoiao Elffen, Panis coeli. 1721: Carolus Borromaeus, Regula aurea confes- sar. 1724: Segneri Paulo, S J, Devatus Mariae Vir- ginis. 1724: F. Castuli Weibl, framciscani, Dissertatio dogmatica de sacramentali confessione a Jesu Cho instituta. 1725: Bellarmin, Instructimes tres — drugi del: Kratki sapopadek christianskega navuka od Roberta Bellarmina. 1741 : Ars semper gaudiendi in tres partes divisa. 1726: Hoffstaetter Jacob, Celebritores controver- siae canonicae theologiae. 1732: Joan. Pimanzonti, Via caeU complanata seu détecta salutis impedimenta. 1742: Manuale praesidum confrat. SS. Rosarü Rudolphswerti. 1743: Practicum christianae perfectionis compen- dium. 1743: Georg Haslbauer, Leben und Gutthaten des hlg Judoci. 1743: Georg Haslbauer, Durch die goetliche Gna- densohne-hellbeleuchter Stem. 1744: Joann. Polanco, Methodus ad eos, qui mo- riuntur-adiuvando. 1744: Tropper Nepomuceno, Tractatus de impe- dimentis 1747: Scupoli Lorenzo, Sveta wisha to je svetu podvuzhenie po navuku. 1760: Veritates aetemae dd. sodalibus almae ven. sodalitatis maioris B. V. Mariae in coelo assumptae ab Cl^esareo academico S. J. collegio Labaci pro Xenio Oblatae. 1764: Nicolao Elffen, Panis coeli seu breves in- structiones bene vivendi. 1764: Nicolao Plffen, pie vivendi. 1767: Leopoldi Josephi-Rituale labacense. 3768: In Xenium oblaita, Veritates aetemae pri- mo triduo hebdomadea sanctae garcii pro- positae. 1770: Georg Haslbauer, Chi&tliche Einsamkeit. 1772: Land crainischer Schematimus für das Jahr 1772. 1783: Alphabetisch-sinioptischer Auszug. 1784: Sammlung des kaiser. — koenigl. Vei-or- dnungen für das J. 1784. 1785: Summlvmg des kaiser. — koenigl. Veror- dnungen für das J. 1785. 1806: Instanzen Schematismus vom Herzogihum Grain. VIRI Benefici), arhiv v knjižnici P. P. Glavarja (Pisma Testaferrate Glavarju in Glavarja Te- staferrati. Glavarjev in Tomljev zapisnik knjig — Delovodni zapisnik gradnje. — Fasija benefi- cija P. P. Glavarja.)