in Uvodnik Sedmo cudo Celo leto crke so plesale, ob koncu leta koncno so se vdale, v pesmicah in zgodbah so obstale, da se besede bodo lažje brale. Poglejte sami, kam so se poskrile, ko so se koncno malo umirile, preberite, kako smo z njimi se igrali, ko smo pesmice in zgodbice pisali. Veliko pa smo tudi z barvami packali in se v svet likovne domišljije mi podali, nekateri pravi slikarji so postali, ko so z barvno paleto se igrali. Tako to Sedmo cudo je nastalo, ki bo za spomin še dolga leta nam ostalo, mi pa nasmejani smo zelo, ker šolski zvonec letos zadnjic se oglasil bo. Ustvarjalci glasila Draga bralka, dragi bralec! Leto je naokrog, soncni žarki nas vabijo v poletje in naznanjajo, da prihajajo dolge pocitnice. Ucenci boste odvrgli šolske torbe in se podali poletnim dogodivšcinam naproti. Da pa bi nam ostali lepi spomini na to šolsko leto, so se mnogi ucenci, ucitelji, mentorji potrudili ustvariti glasilo Sedmo cudo, ki ga boste lahko prebirali v pocitniških dneh. D:\Users\Uporabnik\Downloads\20190603_223647.jpg Ne pozabite, da vsak konec prinaša tudi nov zacetek in kmalu boste polni novih pricakovanj, morda višji, morda zrelejši, morda pametnejši stopili skozi šolska vrata, ko se bo zacelo novo šolsko leto. Devetošolci se poslavljate in stopate na novo pot, za vami pa prihaja nova generacija. A ker ste ravno zakljucili z vsemi obveznosti, vam lahko vsem ucencem OŠ Dušana Flisa Hoce zaželim le še cudovite pocitnice in veselo branje. Alojz Velicki, ravnatelj Pogovarjali smo se Intervju s Primožem Roglicem 1. Najprej ste trenirali smucarske skoke, zakaj ste izbrali ravno te? Res je, moj prvi šport so bili smucarski skoki, izbral pa sem jih bolj po nakljucju. Moji prijatelji so bili že skakalci in tudi moj sosed je trener smucarskih skokov, torej je bilo logicno, da sem tudi sam koncal v tem športu. 2. Leta 2007 se Vam je pripetila nesreca pri skakanju. Po tem ste smucarske skoke opustili in se odlocili za kolesarstvo, zakaj ravno za to? Tako je, grdo sem padel leta 2007 v Planici, vendar sam nikoli nisem krivil tega padca za koncanje kariere smucarskih skokov, kajti potem sem še kar vztrajal vse tja do leta 2012. Potem sem pa ugotovil, da nekako nisem tam, kjer sem želel biti, tudi nisem bil ravno najboljši v tistem momentu, preprosto sem imel dovolj, cutil sem potrebo po necem novem. V tistem casu sem tudi prodal svoj motokros motor ter si kupil zase svoje kolo in tako pricel s kolesarjenjem. Že takoj mi je šlo zelo dobro, tako da sem si nekako drznil upati in se preizkusiti v tem športu. 3. Kateri je za Vas najvecji dosežek v kolesarstvu? Kaj pa vem, vsako leto dvignemo to mejo višje in višje, vendar konec koncev vsaka zmaga je po svoje zelo lep uspeh, nikoli ni prav lahko. Predvsem se mi zdijo uspehi na Touru vedno nekaj posebnega in tudi kolajna s svetovnega prvenstva v kronometru lansko leto. 4. Biti tako dober športnik in se cel cas držati pri vrhu je gotovo težko, kaj je najtežji del vsega? Res je, na doloceni meji je vcasih res težko, predvsem ko dosežeš svoj cilj, moraš najti novo motivacijo za prihodnje cilje, ampak na sreco je v kolesarstvu ogromno razlicnih dirk, tudi ogromno število vrhunskih tekmovalcev, nasprotnikov, tako da motivov nikoli ni prav težko najti. Vedno obstaja neka želja po biti boljši in zmagovati dirke. D:\Users\Uporabnik\Downloads\Primož Roglic 3.jpg 5. Se za sprostitev ukvarjate s kakšnim hobijem? Sem se, tudi to je pri meni odvisno od sezone, sedaj tudi v tem casu rad tecem, potem ko pa imam res težke treninge med sezono, pa vcasih le kakšni sprehodi in bolj sprošcene stvari. 6. Moram omeniti, da ste se na letošnji Tour de France res izjemno odrezali, zmagati etapo ni kar tako, kaj je bilo tisto, kar vas je gnalo na zadnjem vzponu in spustu pred ciljem, na kaj ste mislili, da vas je tako motiviralo? Najprej hvala, drugace pa konec koncev nisem kaj dosti razmišljal, samo nekako res sem bil odlocen, da nekaj naredim tisti dan. Imel sem dobre noge, pocutil sem se dobro, tako da predvsem to in pa dejstvo, ko vidiš, da ti ostali s težavo sledijo, ti da sigurno še nekaj dodatnih moci in to je bilo tisto, kar me je takrat gnalo. In pa da sem imel prestavo ali dve vec od vseh ostalih. To je bilo tisto, kar me je gnalo, da sem se res boril ves cas in na koncu tudi uspel zmagati. Primož Roglic v naši šoli 7. In še zadnje vprašanje, Vam je ljubše peljati se v hrib ali spušcati? Ja, sigurno se mi je ljubše spustiti, ceprav tudi hitro se v klanec peljati, ko ti nihce ne more slediti in skozi množico navijacev proti vrhu hriba, je neko posebno doživetje. Najlepša hvala za intervju in veliko uspeha še naprej. Nuša Ornik, 8. b Intervju s Tilnom Demšicem - Na kratko nam opiši, s katerim športom se ukvarjaš. Zraven tenisa in juda se intenzivno ukvarjam z motokrosom. To je tudi moja glavna panoga, katera mi vzame najvec casa. - Kdaj te je zacel zanimati ta šport in kdaj si prvic sedel na motor? Prvic sem sedel na motor pri štirih letih, katerega sem dobil za rojstni dan. Od takrat dalje pa vsako leto bolj ugotavljam, da sem izbral šport, ki me zelo zanima in z njim želim nadaljevati še kar nekaj let. Tako so pred mano še naporni treningi in številna tekmovanja. - Kako potekajo treningi in kako tekme? Ti to vzame veliko casa? Tako treningi in tekme mi vzamejo veliko casa. Ceprav se udeležujem pokalnih in državnih tekmovanj znotraj naše države in nekaterih sosednjih držav, imam vikende rezervirane za tekme, medtem ko so dnevi med tednom namenjeni za treninge. C:\Users\Sharkoon\Desktop\tilen slika1.jpg - Kako uspeš uskladiti šport s šolskimi obveznostmi? Nekako se trudim, da usklajujem tudi šolske obveznosti s športom. Veckrat si na pot vzamem kakšen ucbenik in se ucim. - Na kateri svoj dosežek si najbolj ponosen? Najbolj sem ponosen na dosežek iz letošnjega aprila v Brežicah, kjer sem dosegel tretje mesto na državnem prvenstvu. - Kako se pripraviš na tekmo, kje treniraš, kdo ti pri tem pomaga? Treniram pri Sašu Kraglju, nekdanjemu 22-kratnemu državnemu prvaku. V veliko pomoc tako na treningih kot na tekmah je tudi moj oce. - Ali so treningi pred tekmo bolj intenzivni? Zagotovo so treningi pred vsako tekmo še bolj intenzivni, saj se moram zares zelo dobro pripraviti. - Zakaj imaš rad ta šport? Šport mi je všec, ker je adrenalinski in spada med individualne športe. - Se ti je pripetila že kakšna nesreca na treningu ali tekmi? Pripetila se mi je nesreca lansko leto na treningu na progi v Radizelu. - Se boš s tem športom ukvarjal tudi takrat, ko boš odrasel? Predvidevam in si želim, da se bom s tem športom ukvarjal tudi, ko bom odrasel. Adrijana Grcar in Eva Kuntic Kadic, 7. a Eko šola Eko dan »Od cebele do medu« V soboto, 6. 4. 2019, smo ucenci in ucitelji OŠ Dušana Flisa Hoce kljub oblacnemu vremenu preživeli zanimiv medeni delovni dan, saj smo bili pridni kot cebelice, delovno ustvarjalni v razlicnih kreativnih delavnicah, obenem pa smo se sladkali z medenim pecivom, ki so ga v kuharski delavnici pripravili naši ucenci, in z dobrotami, ki so nam jih v pokušino prinesli naši lokalni dobavitelji. Po poucnem in zanimivem predavanju predstavnika Saubermacher so ucenci nižjih razredov temeljito ocistili bližnjo okolico šole in pri tem upoštevali locevanje odpadkov, nato pa iz razlicnih materialov ustvarjali cebelice, satovje in druge izdelke, povezane z medom. Ucenci višjih razredov so se po svoji želji razvrstili v razlicne delavnice, v katerih so sadili medovite rastline, izdelovali domace želatinaste medvedke, medenjake, medeni namaz, spoznavali vrste medu, uporabo in njegove zdravilne ucinke, slikali na panjske koncnice, izdelovali hotele za žuželke, pripravljali opise medovitih rastlin, pisali misli o cebelah in cebelarjih ter peli pesmi o cebelah. D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\maja.JPG Organizatorica ekodneva in ucenec – cebelica Ker smo bili tako zelo delovno aktivni, smo seveda potrebovali tudi zdravo malico, s katero smo se okrepcali za nadaljnje delo. Kuharice so nam pripravile pravi slovenski zajtrk – domaci kruh z maslom in medom, sveže mleko ter jabolka. Ob zakljucku delovnega dne smo se vsi skupaj zbrali v šolski avli, kjer smo razstavili vse izdelke, ki so nastali v delavnicah, pokušali med, mleko, jogurte, domaci kruh naših lokalnih dobaviteljev, ki so se nam predstavili na stojnicah, si pogledali predstavitev naših ucencev, ki so se pred kratkim z zelo zanimivim programom in stojnico predstavili na sejmu Altermed. Naše skupno sobotno druženje smo tako zakljucili s kratkim kulturnim programom, ogledom razstave ter pokušino lokalnih in medenih dobrot. D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\maja 2.PNG Altermed – ucenci OŠ Dušana Flisa Hoce in nacionalni koordinator programa Ekošola mag. Gregor Cerar Maja Debeljak Zdrava šola Dan zdravja in prijateljstva V soboto, 13. 10. 2018, smo ucenci in ucitelji OŠ Dušana Flisa Hoce preživeli v duhu prijateljstva in zdravja. V okviru projekta »Zdrava šola« smo izvedli svoj prvi dan dejavnosti, ki je bil namenjen izkljucno zdravju. V današnjem casu je za mnoge življenje zelo stresno, zato je naša šola ta dan posvetila dobrim medsebojnim odnosom, sodelovanju, prijateljstvu in gibanju. Najmlajši so si najprej ogledali predstavo »Bodi moj prijatelj« (Društvo za boljši svet), ki je imela mocno sporocilo. Ucenci so zavzeto sodelovali, spremljali in na koncu ugotovili, da je prijateljstvo velika vrednota, ki jo je treba negovati. Po predstavi je za živahno razgibavanje z elementi aerobike poskrbela naša uciteljica Lea. Ucenci so odlicno posnemali uciteljico in se dobro segreli, razživeli ter na koncu tudi primerno sprostili. Po sprošcanju in malici je v razredih potekal pogovor o pomembnosti prijateljskih odnosov in škodljivosti obrekovanja. D:\Dan zdrave šole - clanek in slike\Dan zdrave šole - slike\70.JPG Bližal se je mednarodni dan strpnosti, zato smo s pomocjo šolske svetovalne delavke Dragice in projekta Stop obrekovanju (Izobraževalni center Eksena), ucencem ob pravljici predstavili pomembnost prijateljskih odnosov in strpnosti. Ucenci so spoznali nacine, kako se izogniti obrekovanju. Na podlagi lastnih izkušenj in izkušenj sošolcev so objeli misel »Stop obrekovanju!«. Dan so zakljucili z ustvarjanjem cudovitih risb, slik in navdihujocih pesmi. Starejši ucenci so dan zaceli z ogledom filma na temo prijateljstva in sprejemanja drugacnosti. Ugotovili so, da drugacnost ne sme biti povod za obrekovanje, saj ima vsaka oseba custva in željo po sprejemanju v družbi. D:\Dan zdrave šole - clanek in slike\Dan zdrave šole - slike\53.JPG Po filmu in malici so ucenci pokazali svojo ustvarjalno plat. S pomocjo ucitelja Aleša so v tehnicni ucilnici izrezovali drevesa iz kartona. Nanje so pritrdili listice s toplimi mislimi o prijateljstvu. Tako je v naši šolski avli nastal pisan »Drevored prijateljstva«, ki bo ucence še nekaj casa spominjal na sobotni šolski dan. C:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_20181016_131323.jpg Ob koncu dneva je ucence višjih razredov obiskal Tadej Oprešnik - veckratni svetovni prvak v HIP HOPU. V športni dvorani jim je približal ples, ki je med mladimi vse bolj priljubljen. Skozi zanimivo koreografijo, ki je bila podprta z duhovito besedno spremljavo, je ucence uspešno motiviral k sodelovanju. Biti športno aktiven, biti umirjen, biti ustvarjalen, biti varen, biti srecen … Vse to pomeni ZDRAVJE. Vzdržujmo zdravje in ga ohranjajmo. Brigita Pecanac, koordinatorica Zdrave šole UNESCO šola Letos smo se z razlicnimi ucenci in mentorji vkljucevali v razlicne UNESCO projekte: - Ucenec poucuje Ucenci so bili že v predstavitvi projekta zelo zagnani za ucenje, zato se jih je veliko prijavilo. Delo so vzeli zelo resno, saj so se pripravljali sami in skupaj z mentorji, mnogi so imeli veliko dobrih idej pri izbiri ucnih metod in poteku ucne ure. Ob koncu dneva so nekateri prišli vprašat, kdaj lahko spet ucijo. Nekateri so povedali, da jih je bilo pred ucno uro strah, kako bodo vse to izpeljali in ce bodo imeli prevec ali premalo casa za izpeljavo ucne ure. Ker so ucenci v razredu dobro sodelovali, saj jim je bilo zanimivo, da vodi uro nekdo iz njihovih vrst, so bili ucenci – ucitelji vecinoma navdušeni; priznali pa so, da je to delo tudi naporno in da so se morali dobro pripraviti. F:\foto 2017 - 2018 mob\foto 2018-2 sanja mobi\20181005_120300.jpg Po koncanem projektu so mentorji povedali, da jim je bilo zelo zanimivo, saj so z druge strani spoznali nekatere dobre in slabe strani uciteljevega dela, ko so opazovali ucence – ucitelje, ki so se na to delo komaj privajali. Nekateri mentorji menijo, da so ucenci – ucitelji spoznali, kako težko je vcasih obdržati disciplino v razredu in motivirati vse ucence, da delajo po navodilih ucitelja. Vsi smo se iz vsega tega nekaj naucili, ucenci – ucitelji pa so zelo uživali. Sanja Obaha, UNESCO koordinatorica - Drevo je življenje Z ucenci 8. razreda smo pri anglešcini govorili o pomenu gozdov. Najprej smo si ogledali posnetek, ki govori o pomenu in vplivu gozdov na klimatske spremembe. Nato smo si ogledali video, v katerem je predstavljeno, kako so drevesa med seboj povezana. Ogledali smo si tudi spletno stran ''22 benefits of trees''. V nadaljevanju so ucenci razmišljali o tem, kaj drevesa pomenijo za nas kot posameznike, za živali, za zmanjševanje posledic segrevanja ozracja … Ucenci so nato kreativno ustvarjali na temo ''Tree is life''. Pisali so rime, pesmi, in pregovore. V 2. c razredu smo v okviru "naše male gozdne šole" opazovali in spoznavali drevesa, jih opisovali, poimenovali, primerjali, šteli, risali, fotografirali, obcudovali ter jih obiskovali vvseh letnih casih in pri vseh predmetih. Mentorici: Nataša Nikolic in Lidija Šoštaric Pri tem projektu so ucenci ustvarili naslednje izdelke: Tree is life Recycled services, you know the nerve of this. Oxygen gone, you've never heard of this. This tree’s been around for a decade or three And provides great shade for you and me. We can build a tree house or tie a swing Up in the branches And not hurt a thing. The sounds of the highway Get lost in its leaves And even a wind will change to a breeze. They shouldn't be touched by bulldozers. They shouldn't be stopped by pollution. They shouldn't be moved, they're a solution! Tim Cic, 8. c TREE IS LIFE Trees, they're here every day. And under them you can play. Their leaves can be green, And trees aren't mean, Please let Them stay, And do not fray. Just be their threat, and you'll die, let's bet. Filip Vrecl, 8. c A tree is like a person, with feelings and emotions. It can cry and brake like every living creature and it can be hurt because of us - people. Take care of trees! They are very important for our future. Elena Jurko, 8.a in Amanda Brglez 8.b - Z odra na oder Tudi letos se je na naši šoli odvijal gledališki klub, v katerem smo igrali ucenci devetih razredov in tudi ucenec 7. razreda. Igro Peter nos smo zaceli vaditi že lani, a smo se odlocili, da je še isto leto ne bomo uprizorili na tekmovanju. Letos pa smo z njo nastopili na srecanju gledaliških skupin Z odra na oder, na šolskem tekmovanju in na šolski proslavi ob Prešernovem prazniku. V glavni vlogi Petra Nosa se je predstavil Luka Oblak, kot Marko je nastopil Žiga Petrovic, v vlogo Marjetice se je vživela Sara Sobocan, »groznega« Gašperja je igral Anej Zupan, Barbaro pa Špela Pehant. D:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_20190207_130445.jpg Špela Pehant, 9. c - Zamenjam knjigo in igraco (projekt je potekal v tednu otroka) Že daljnega leta 1957 so priceli z obeleževanjem mednarodnega Dneva za otroke in na podlagi le-tega je Zveza prijateljev mladine Slovenije pricela s programom »Teden otroka«. Ta se odvija vsako leto prvi teden v oktobru v vseh mestih v Sloveniji. In prav to je tudi eden izmed glavnih razlogov za pristop k projektu na naši šoli. Ucenci iz Hoc namrec nimajo možnosti dnevno užiti utripa, ki se vecji del odvija v Mariboru. Zato smo uciteljice v prvem oktobrskem tednu pripravile pester program obogatitvenih dejavnosti na podružnicni šoli. Že v Konvenciji o otrokovih pravicah je zapisano, da imajo otroci pravico do pocitka in prostega casa, do igre in razvedrila, primernega njihovi starosti. V poplavi racunalniških iger, vse vecjega odtujevanja in vse manjši socialni interakciji smo v ospredje spet postavili otroka med vrstniki v bogatem svetu igre. Izkušnje, razvoj socialnih vešcin ter preizkušanje lastnih zmožnostih se namrec najbolj razvija prav ob druženju s sovrstniki, med igro. Na ta nacin dobimo neprecenljive izkušnje, ki jih razvijamo skozi socialne vešcine: pogovor, poslušanje, sodelovanje ter spoštovanje prijatelja - socloveka. Tudi letos smo na OŠ Dušana Flisa Hoce v okviru tedna otroka izvedli projekt, v katerem smo ucencem ponudili vec raznolikih dejavnosti – od literarnih, likovnih, do športnih. Da vsebine knjig niso le poslušali pri t. i. jutranji pravljici, temvec knjige tudi izmenjavali, smo na podružnici poskrbeli v Knjižni menjalnici. Trikrat v tem tednu so lahko ucenci po pouku zamenjali knjigo, ki so se je navelicali, jo prerasli za kakšno drugo. Tako je v tem tednu lastnika zamenjalo preko 40 knjig. Knjižno menjalnico smo popestrili še z Menjalnico igrac, ki je bila zelo priljubljena predvsem pri najmlajših ucencih. C:\Users\Jasna\AppData\Local\Packages\Microsoft.MicrosoftEdge_8wekyb3d8bbwe\TempState\Downloads\20181003_101308 (2).jpg Mentorica Jasna Pitamic - Meja - naša preteklost in naša skupna evropska prihodnost F:\foto 2017 - 2018 mob\foto 2018-2 sanja mobi\20180921_131841.jpg Ob svetovnem dnevu miru smo se mentorji Unesco šol in ucenci ter dijaki razlicnih šol iz Slovenije in povabljenih šol iz tujine zbrali ob Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju, kjer smo ustvarjali v razlicnih delavnicah in športnih aktivnostih. Vsi skupaj smo prisluhnili zakljucni prireditvi s proslavo ter posadili drevo miru v okviru mednarodnega projekta ENO Tree Planting Day. Tega dogodka sta se udeležili tudi naši ucenki Lucija Adam in Sara Sobocan; lep soncen dan sta poleg drugih dejavnosti popestrili z delavnico v bunkerju, v katerem sta skupaj z ucenci drugih šol pesniško razmišljali o zgodovinskih dogodkih. mentorica Sanja Obaha - Vzgajamo zelišca – v starem išcem novo Po temeljitih pripravah na papirju in nabavi materiala so ucenci po posameznih korakih izdelali visoko gredo. Za konstrukcijo so uporabili Euro (EPAL) palete, lesne vijake, zunanjo barvo za les, gradbeno folijo in betonske plošce. Za polnilo visoke grede so uporabili manj kakovostno zbito zemljo, pesek, zemljo za sejanje, volno in stara oblacila, veje sadnih dreves za drenažo, karton, listje in pokošeno travo za zastirko. Ucenci so uživali ob delu, pri katerem so se marsikaj naucili in nastala je naša visoka greda, v katero smo posadili zelišca. mentor Aleš Tuš C:\Users\Alojz\Desktop\visoka_greda\IMG_20180407_112513.jpg C:\Users\Alojz\Documents\IMG_20190415_092909.jpg Dogodki, zanimivosti Otvoritev prizidka Podružnicne šole Reka – Pohorje Pred dobrim letom smo pocastili 120- letnico naše šole v Reki. Takrat smo si želeli, da bi lahko cimprej dozidali dodatne prostore. Skozi cas se namrec potrebe ucencev spreminjajo, spreminja se tudi število ucencev in novejše metode dela zahtevajo spremembe. S posluhom župana in obcinskih svetnikov smo uresnicili želje otrok in uciteljic - stari zgradbi, ki že 121 let služi istemu namenu, smo vdihnili nekaj novega. D:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_4775.jpg D:\Users\Uporabnik\Downloads\20181128_101238 (1).jpg V mesecu aprilu 2018 se je pricela izvedba investicije dozidave Podružnicne šole Reka-Pohorje in se v tem šolskem letu uspešno zakljucila. Ceprav podružnicna šola Reka ni dosti oddaljena od maticne šole v Hocah, je nekaj posebnega, je pravi raj pod Pohorjem, ki mnogim otrokom omogoca šolanje blizu svojega doma in izobraževanje na nekoliko drugacen, prijaznejši nacin, saj so v razredih manjše skupine ucencev. Le kaj vse bi lahko izvedeli, ce bi tako pomembne stare zgradbe spregovorile o dogodkih iz preteklosti? A ne glede na preteklost ali prihodnost smo dodali novo vrednost tej stavbi. Alojz Velicki, ravnatelj Projekt Vezi radosti v vrtcu in šoli V vrtcu in šoli Hoce smo v ponedeljek, 15.4., že petic izvedli projekt, ki je po našem mnenju zelo dober primer dejavnosti, s katero lahko veliko doprinesemo k otroškemu obcutenju šole in vrtca, kot kraja veselja in zanimivih dejavnosti. Gre za projekt VEZI RADOSTI, katerega bistven del vkljucuje graditev vezi pripadnosti in povezovanja vrtcevskih otrok in ucencev v šoli. Ucenci prvega razreda so bivali v vrtcu. Radost se je znova vrniti v prostore vrtca, se igrati z »že znanimi« igracami, predvsem pa je radost srecati vzgojiteljice in mlajše otroke, s katerimi so preživeli kar nekaj casa. Predšolski otroci z navdušenjem zrejo v šolo in izkušnja, da bodo lahko en dan »že ucenci«, prinaša veliko radosti. Tudi letos nam je bilo vreme naklonjeno. Obetal se je lep pomladni dan, ko so se ob 8.30 otroci iz vrtca skupin Pikapolonice, Muce in Srne podali v šolo, kjer so jih sprejele uciteljice 1. a, 1.b in 1.c razreda. Uciteljice so predale svoje ucence vzgojiteljicam, ki so jih peljale v vrtec. V istem casu so se otroci vrtca Rogoza zapeljali z avtobusom do podružnicne šole Reka, kjer jih je sprejela uciteljica 1. d razreda. Vzgojiteljici je predala svoje ucence, ki jih je peljala v vrtec Rogoza. D:\Users\Uporabnik\Downloads\Vezi radosti 1.jpg Otroci in ucenci so v casu dveh ur ustvarjali, se igrali, predvsem pa nabirali nove vtise. Vrtcevskim otrokom je bila šola zelo všec. Povedali so, da so reševali naloge in se ucili o crkah. Ucencem iz šole je bilo v vrtcu najbolj všec, da so se lahko znova igrali z igracami in se družili. Ob 10.30 so se zbrali otroci in ucenci vrtca in šole Hoce v vecnamenski športni dvorani Hoce, ucenci podružnicne šole Reka in otroci vrtca Rogoza pa na igrišcu vrtca Rogoza. Sledilo je skupno druženje in zabavne igre na vadbenih postajah. Zaceli smo pomladno razpoloženi, polni pricakovanj in ob 12.00 koncali s širokim nasmehom na obrazu, saj je bil za nami še en dan poln novih, zanimivih in radostnih doživetij. Koordinatorica projekta in svetovalna delavka vrtca Jasna Bohnec Šolska glasbena scena Vsak september pomeni, da je potrebno ponovno zavihati rokave in poprijeti za delo in ucenje. In vsak september pomeni tudi postaviti šolske zbore in prepricati ucence, da je petje v zboru »kul«, prijetno in zdravo za telo in duha. Kar nekaj ucenk se je v tem letu odlocilo, da jih to ne zanima vec, ker so pesmi staromodne ali dolgocasne, ker nimajo casa in še kaj podobnega. Ker sem takih odzivov že vajena, sem seveda na to že odporna in zlepa ne vržem puške v koruzo. Sploh ker bi moral zbor že v septembru nastopiti kar na treh javnih dogodkih. Na moje veliko veselje se je zboru pridružilo kar sedemnajst petošolk (med njimi tudi en fant) in vse nastope v tem šolskem letu nam je uspelo lepo izpeljati. Že v septembru smo zapeli na otvoritvi športnega parka Rogoza, nato pa še ob obcinskem prazniku in na obcinski reviji pevskih zborov. V praznicnem decembru smo izvedli že tradicionalni novoletni koncert, kjer so svoje glasbene sposobnosti in talente predstavili vsi šolski zbori, glasbeni krožek in mladi glasbeniki naše šole. Teh je vsako leto vec, saj imajo ucenci možnost obiskovanja glasbene šole kar na šoli. Nekateri med njimi so uspešni tudi v državnem in mednarodnem merilu. Po mesecu februarju smo se zaceli urno pripravljati na revije pevskih zborov Mladina poje, katerih se je prvi uspešno udeležil otroški pevski zbor v mesecu marcu. Koncno je prispel mesec april, katerega so se pevke/ci že zelo veselili, saj so z njim prišle tudi priprave. Poleg petja so se zamotili z igranjem družabnih iger ali z igranjem v okolici Zidanškovega doma. Starejše pevke so pripravile tudi naš poseben vecer »Hocka šola ima talent«, kjer mora vsaka soba pokazati kakšno pevsko ali drugo tocko, seveda za simbolicno nagrado. Izpilili smo program pesmi za revijo in zakljucni koncert v mesecu juniju. Vtisi z revije, ki je bila 17. maja, so še prav sveži, saj sem ob našem nastopu prav uživala in lahko pevce res pohvalim za njihovo lepo petje. Posebna pohvala gre tudi ucenki Luciji, ki je v zboru vztrajala vseh devet let. Pred nami je samo še zakljucni koncert in seveda zaslužen nagradni izlet. Pa se spet vidimo septembra … Maja Paulic Misli ucencev, mladih in uspešnih glasbenikov na vprašanje: »Kaj mi pomeni glasba, igranje na inštrument?« Alina, 4. a: »Rada igram na violino in vadim vsaj eno uro na dan. Bila sem na tekmovanju v Trevisu v Italiji, kjer sem prejela zlato priznanje.« Monja 7. a: »Igram na harfo in to mi je res v veselje. S harfo bi rada nadaljevala tudi srednjo šolo na Konservatoriju za glasbo. Letos sem se udeležila tekmovanja v Veroni in prejela zlato priznanje.« Luka, 8. a: »Harmonika mi pomeni vse ali vsaj zelo veliko. Igram v dveh orkestrih, v orkestru glasbene šole Slovenska Bistrica in v orkestru Blaža Švaba. Na tekmovanju na Jesenicah smo dobili zlati pokal.« Matej, 8. b: »Zelo rad nastopam na razlicnih prireditvah in popestrim kulturni program. Igranje na harmoniko mi veliko pomeni in moj najvecji vzornik je Slavko Avsenik. Za družino vsako leto pripravim enourni koncert.« Blaž, 8. c: »Zelo rad igram na harmoniko, rad nastopam na prireditvah, še posebej, ce za nastop dobim tudi kakšen evro, saj si z denarjem potem lahko spet kupim kak inštrument…« Utrinki s priprav in revije: C:\Users\Maja\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Word\IMG_20190406_140829.jpg C:\Users\Maja\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Word\IMG_20190517_170458.jpg Rastem s knjigo OGLED GLEDALIŠKE PREDSTAVE »KORAK ZA KORAKOM« DRUŠTVA ZA BOLJŠI SVET KORAK ZA KORAKOM – odrašcanje in zdrava samopodoba Vsak posameznik se na poti odrašcanja sooca s podobnimi vprašanji, ki se dotikajo samozaupanja, medosebnih odnosov z vrstniki in starši ter drugimi odraslimi osebami, predvsem pa oblikovanja sistema vrednot, ki jim želimo slediti skozi vse življenje. Zgodba govori o dveh prijateljih, ki skozi vrtec in šolo spoznavata pomen prijateljstva in medsebojne pomoci ter se soocata z razlicnimi problemi: zaljubljenostjo, težavami s starši, negativnimi vplivi sovrstnikov, vplivi medijev … Zgodba otrokom naslika tudi faze življenja, ki so še pred njimi in jim tako omogoca, da zacnejo lažje razumevati odrasle, ki jih obdajajo v življenju (starše, stare starše, ucitelje, sorodnike ...). Rezultat iskanja slik za društvo za boljši svet Vir: http://www.forbetterworld.si/ DELAVNICE DRUŠTVA ZA BOLJŠI SVET KOMUNIKACIJA Skozi razlicne igre so ucenci spoznavali, kako in na kakšen nacin komuniciramo. Ali se pocutimo razumljeni? C:\Users\Knjiznica\Desktop\SLIKE KD 2018 Rastem s knjigo\DSCN3380.JPG C:\Users\Knjiznica\Desktop\SLIKE KD 2018 Rastem s knjigo\DSCN3385.JPG OBISK KNJIŽNICE HOCE Ucenci so med drugim prejeli knjigo Nataše Konc Lorenzutti Avtobus ob treh. Podarja jo Javna agencija za knjigo RS in Ministrstvo za kulturo RS, ki skrbita za promocijo kvalitetnega leposlovja domacih avtorjev, motivacijo za branje ter promocijo šolskih in splošnih knjižnici. V ŠOLSKI KNJIŽNICI Ucenci so prisluhnili predstavitvi življenja in dela avtorice Nataše Konc Lorenzutti ter odlomkom iz njene knjige Avtobus ob treh. VSESTRANSKA UMETNICA GA. NATAŠA KONC LORENZUTTI NA NAŠI ŠOLI Letošnja gostja ob zakljucku bralne znacke in v okviru projekta Rastem s knjigo je bila slovenska igralka, pisateljica in pesnica ga. Nataša Konc Lorenzutti. Ana v uvodu o avtorici pove, da z družino živi v Oseku pri Novi Gorici. Z možem Antonom imata pet otrok. Svojo pisateljsko kariero je zacela kot izrazito otroška pisateljica. Sedaj se uveljavlja še kot mladinska pisateljica, piše pa tudi za odrasle. Objavlja v revijah Cicido, Ciciban in Mavrica. Napisala je tudi nekaj scenarijev za igrane oddaje Otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Z dijaki dramsko-gledališkega oddelka Gimnazije Nova Gorica uprizarja avtorske mladinske igre. Veckrat je bila nominirana za razlicne literarne nagrade. Otroke in mladino navdušuje s humornimi kratkimi zgodbami in izredno berljivimi romani. Njena knjiga Avtobus ob treh je bila knjižna predloga za letošnje Cankarjevo tekmovanje za ucence 6. in 7. razredov, prav tako pa so jo prejeli v dar vsi ucenci 7. razredov v okviru projekta Rastem s knjigo. Gre za zgodbo dveh najstniških fantov Uroša in Tineta. Prvi prihaja iz Ljubljane, kjer živi sam z mamo, oce je umrl za rakom. Drugi stanuje v petclanski družini na kmetiji blizu Gorice. Ima še starejšega brata Naceta in mlajšo sestro Niko. Uroš pride na pocitnice na podeželje. Fanta se lepo razumeta, marsikaj pocneta skupaj (hranita koze, plavata, se vozita s colnom po reki Soci, igrata nogomet …). Stvar se zaplete, ko za rakom zboli tudi Tinetov oce. Avtorica je ucencem prebrala poglavje Rože za kravo, v katerem Tine v šolski predstavi uspešno odigra kravo in na koncu od Uroša prejme posebno darilo - šop trave, zvezane z darilnim trakom. V njenem nastopu je pokazala, da je vsestranska umetnica. Pripovedovala je basni in zgodbe s pomocjo kamišibaja, brala iz svojih del, pela pesmi ter pripovedovala o sebi in svojem delu. Del svojega nastopa je namenila tudi vprašanjem ucencev, na katere je odgovarjala, le tega ucencem ni hotela zaupati, koliko je stara. Zelo ji je bila všec kratka igra, ki so jo v uvodu pripravile naše petošolke. Tia in Gala iz 5. b razreda sta samostojno pripravili scenarij po knjižni predlogi Enajstnik iz poglavja Naj živi herbarij. S sošolkami Niko Š., Nino, Pio H., Pio R. ter Anno Mario so odlicno odigrale prizore iz šole, od doma in s travnika. Glavni junak Nace (odigrala ga je Tia) je na koncu prejel petico za herbarij, v katerem sicer ni bilo posušenih rastlin, saj je rastline namocil in jih prinesel v šopku, tako jih ni moril kot vsi ostali. Vzrok temu je bil, da je rastline prepozno nabral in jih ni imel casa posušiti. Prireditev sta pogumno, samozavestno ter domiselno za ucence od 1. do 4. razreda vodili Ana in Maja Š. iz 5. a razreda, za ucence od 5. do 9. razreda pa sta vodenje ponovno prevzela Sara in Luka iz 9. a. S pomocjo avtorice sta podelila knjižne nagrade Naj bralcem, dvanajstim ucencem in ucenkam predmetne stopnje, ki so poleg opravljene bralne znacke prebrali še 10 knjig. Njej pa smo v dar izrocili zadnjo številko našega šolskega glasila in uokvirjeno grafiko Srce. Ob koncu je avtorica še podpisala knjige Avtobus ob treh, ki so jih s seboj prinesli ucenci 7. razreda. C:\Users\Knjiznica\Desktop\BRALNA ZNACKA\ZAKLJUCEK BZ\NATAŠA KONC LORENZUTTI\Fotografije Maja Crnobrnja\_DSC0140.JPG C:\Users\Knjiznica\Desktop\BRALNA ZNACKA\ZAKLJUCEK BZ\NATAŠA KONC LORENZUTTI\Fotografije Maja Crnobrnja\_DSC0150.JPG Igra »Naj živi herbarij« Ucenci zastavljajo avtorici vprašanja C:\Users\Knjiznica\Desktop\BRALNA ZNACKA\ZAKLJUCEK BZ\NATAŠA KONC LORENZUTTI\Fotografije Lidija Mazgan\Fotografije\IMG_20190515_124210.jpg C:\Users\Knjiznica\Desktop\BRALNA ZNACKA\ZAKLJUCEK BZ\NATAŠA KONC LORENZUTTI\Fotografije Lidija Mazgan\Fotografije\IMG_20190515_124505.jpg Avtorica podeli knjižne nagrade Naj bralcem … podpisuje knjige »Avtobus ob treh« Zapisala: Lidija Mazgan Fotografije: Maja Crnobrnja, Lidija Mazgan 5. C v projektu VARNO NA KOLESU Peti razredi se vso šolsko leto pripravljamo na opravljanje kolesarskega izpita. Zacne se že z zacetkom šolskega leta, ko sodelujemo v preventivni dejavnosti JUMICAR in se preizkusimo v vlogi voznika avtomobila. Kmalu zacnemo vse bolj podrobneje spoznavati, zraven prometnih znakov tudi pravila, ki veljajo v prometu. Ker so vsa ta predpisana znanja za ucence obvezna, so vse te preventivne dejavnosti vkljucene v redni pouk, kjer dajemo velik poudarek medpredmetnemu povezovanju. Da je pa vse skupaj še bolj zanimivo, hkrati sodelujemo v projektu Varno na kolesu. V projektu sodeluje vsa Slovenija, vanj je vkljucenih okrog 90 šol. Ce želimo biti v tem projektu uspešni, moramo pridno opravljati vse predpisane naloge ter se strogo držati vseh datumov, do katerih je potrebno nalogo tudi opraviti. Ce smo pri izvedbi nalog izvirni, dobimo s tem nadpovprecno število tock in veliko možnosti, da se uvrstimo na prva tri mesta. Letos nam je, tako kot lani, ponovno uspelo. Uvrstili smo se na tretje mesto v regiji in že drugo leto zapored zaslužili razredno denarno nagrado, vsak ucenec pa je dobil še svojo prakticno nagrado. Ponosni smo tudi na to, da je glavni oder, na katerem je potekala prireditev s podelitvijo nagrad, krasila slika, ki so jo izdelali prav naši ucenci. Mentorica in razrednicarka Silvija Tkalec G:\DCIM\106___04\IMG_0010.JPG ucenci 5. c Še zapisi ucencev: »V tem šolskem letu smo se in se še veliko pogovarjamo o kolesarjenju in o kolesarskem izpitu. Pri družbi smo imeli nalogo Varna pot v šolo. Moj sošolec Vito je naredil tako dober in smešen video posnetek, da ga je uciteljica izbrala za najboljšega. Cez nekaj casa smo risali kolesa. Naloga je bila, da moramo upoštevati tople in hladne barve. Sošolci Živa, Lara in Vid so s skupnimi mocmi naredili ogromno kolo.« Patrik Sobotic, 5. C »Bil je 3. september, ko smo se pripeljali v šolo. Že tisti dan nam je uciteljica povedala, da bomo imeli novembra predstavitev o svoji pokrajini, kako kolesariti po svojem domacem kraju Hoce, predvsem pa kako kolesariti od doma do šole. Minil je september in vsaki dan sem se pripravljal. Napocil je dan, ko sem moral svoje delo predstaviti. Roke so se mi tresle. Neverjetno sem bil živcen. Najprej niti nisem hotel iti pred tablo, a moral sem. Po dokoncani predstavitvi sem dobil oceno odlicno 5. Zraven mene so bili srecni tudi starši, ki so mi rekli, da je na vrsti še pravi kolesarski izpit. Jaz sem mislil, da je to kar tako, a motil sem se. Vadili smo januarja, februarja, marca in aprila, a teoreticnega izpita še vedno nisem naredil. Bilo pa mi je zelo všec, ko sem se po poligonu vozil s kolesom in nato še za uciteljico okrog šole.« Žan Sedevcic, 5. c Tekmovanja Tretji v državi 19. 10. 2018 je v Hocah potekal finalni turnir osnovnih šol v odbojki na mivki za starejše deklice in decke, kamor so se uvrstili tudi naši devetošolci. Po uradni otvoritvi so prvo tekmo odigrali z OŠ Frana Albrehta Kamnik in brez vecjih težav tekmo tudi dobili. Naslednjo tekmo so igrali z decki OŠ Kanal, kjer se je bilo treba bolj potruditi za zmago, katera pa je našim fantom ušla za las. Prvi set so odigrali odlicno, kljub borbeni igri pa je drugi set odnesla OŠ Kanal, in sicer le za razliko, tako je tretji set odlocal o zmagi. Fantje so se trudili, a premajhna koncentracija in mogoce tudi malo strahu je zmago odnesla k deckom iz OŠ Kanal. Zadnjo tekmo so naši fantje igrali proti OŠ Žužemberk. Vsi so bili utrujeni, a so tekmo odlicno odigrali. Na koncu se je žal obrnilo v prid OŠ Žužemberk. Tako so naši decki dosegli 3. mesto v državi osnovnošolske odbojke na mivki in prinesli bron OŠ Dušana Flisa Hoce. Cestitke vsem, ki ste igrali in pokazali zelo dobro igro, cestitke tudi vodji ekipe Boštjanu Korenu in trenerju Boštjanu Glodežu za odlicno spodbudo ter motivacijo. F:\foto 2017 - 2018 mob\foto 2018-2 sanja mobi\20181019_100446.jpg Naja Divjak, 9. c Regijsko tekmovanje MLADINA IN GORE Letos je regijsko tekmovanje potekalo kar v Racah, 10.11.2018. Po dolgem casu smo se spet zbrali vsi na enem mestu. Pred zacetkom tekmovanja smo si ogledali kratek program Osnovne šole Race. Pripravili so nam kratko predstavo, nato pa na oder povabili še župana obcine Race in PD Fram. Ko se je uvodna predstava zakljucila, so nas porazdelili po skupinah in razredih. Štiriclanske skupine smo imele omejen cas za reševanje nalog vezanih na planinstvo. Sodelovali smo in obkroževali pravilne odgovore. Ko se je tako cas iztekel, smo morali pocakati le še na rezultate. Da bi nam ta cas cim hitreje minil, smo po malici odšli do gradu, kjer so nam predstavili razlicne kamnine in se sprehajali okoli Rackih ribnikov. Vecina nas na tekmovanju ni bila prvic in smo bili veseli, da se spet vidimo, saj ta sobota ni bila namenjena le tekmovanju, ampak tudi ustvarjanju novih prijateljskih vezi. Ko smo se vrnili s sprehoda, so nas posedli in nas seznanili z našimi dosežki. Povedali so nam, da sta se na državno raven uvrstili le dve skupini. Vsi smo nestrpno pricakovali, da preberejo uvrstitve. Zaceli so na zadnjem mestu in ime naše skupine, Moc iz Hoc, nismo zasledili vse do omembe, kateri skupini se bosta uvrstili naprej. Na naše veliko presenecenje smo dosegli prvo mesto in se uvrstili na državno tekmovanje. Z mano so bili v skupini še Maja Frangež, Marko Uranjek in Nejc Glodež. Ema Rauter, 8. b D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\MiG Podnanos (1).JPG Fotografija: Nejc Bobovnik 30. državno tekmovanje MLADINA IN GORE Po dolgem pripravljanju na državno tekmovanje smo tega le docakali v soboto, 26.1. Že ob sedmih zjutraj smo se sestali pred šolo in se odpeljali do Podnanosa. Na zacetku smo lahko prisluhnili pevskemu zboru tamkajšnje šole, ko so nam zapeli slovensko himno, ki je bila »rojena« ravno tam v Vipavski dolini. Njen skladatelj je namrec prihajal od tam ter tudi clovek, ki je idejo za himno ponudil Francetu Prešernu. Za tem so nam vsi skupaj zaželeli sreco in nas odpeljali do naših ucilnic, kjer smo se lotili pisanja. Štiriclanske skupine smo reševale teste na temo planinstva. Z mano so bili v skupini še Maja Frangež, Nejc Glodež in Marko Uranjek. Odgovore smo obkrožili ali zapisali in iskreno povedano, smo se pri vsem skupaj tudi zabavali. Po 45 minutah smo teste oddali in odšli na kosilo, po katerem so nas odpeljali do kulturnega doma, kjer so nam pokazali film Zdravica, ki so ga sami ustvarili ob 25. obletnici, odkar je bila pesem proglašena za državno himno. Po filmu pa smo docakali rezultate, vsi smo bili na trnih, dokler nismo izvedeli, da smo se med šestimi najboljšimi prebili v finale. Ni minilo veliko casa, ko so nas poklicali, da se posedemo in zacnemo s finalnim delom. Po prvih nekaj vprašanjih je sledil kratek premor in razglasitev srednješolskih rezultatov, nato pa nam je ostalo še nekaj vprašanj. Pri naslednjem premoru smo lahko prisluhnili intervjuju z Vito Lukan, ki je lani na mladinski olimpijadi v plezanju osvojila srebrno medaljo. Za tem pa je sledilo še nekaj zadnjih vprašanj. Vprašanja so segala vse od orientacije pa do varstva gorske narave. Po vsem skupaj smo osvojili 4.mesto, na kar smo bili ponosni. Dokazali smo, da ves trud ni bil zaman. Ema Rauter, 8. b »MARATON POEZIJE« Tekmovanje iz znanja pisanja umetnostnih besedil - poezije Pesem je poezija naše duše. Recepta zanjo pa ni. Prava pesem naj bi se namrec vedno rodila iz nekega custva ali obcutja, ki ga sproži nek dogodek ali nam ga prinese življenje. Naše osmošolce in devetošolce smo letos prvic nagovorili k pisanju poezije, k ustvarjalnemu izražanju v najvišjem pomenu besede ob danem naslovu Zrcalo. Ucenci so morali skozi pesem izraziti, kako vidijo odseve prihodnosti, kako gledajo na vse podobe preteklosti, kako prenašajo trenutne podobe sveta v zrcalu. Ali vidijo v zrcalu sami sebe? Kako se odseva njihov notranji svet? Šolsko tekmovanje Maraton poezije je potekal 13. novembra 2018. Izmed tekmovalk: Lucija Adam, 9. a, Nika Krajnc, 9. a, Špela Pehant, 9. c, Lana Malek, 9. c, Eva Božic, 9. b, Ema Rauter, 8. b, Nuša Ornik, 8. b, sta se na državno tekmovanje uvrstili Eva Božic, 9. b, Lucija Adam, 9. a. Leto 2019 je posveceno dvestoletnici smrti prvega slovenskega pesnika, Valentinu Vodniku. V ta namen sta imeli nalogo ustvariti pesmi, v katerih je razviden razsvetljenski duh, ki je še danes aktualen. Naši devetošolki sta na tem državnem tekmovanju osvojili bronasto (Eva Božic) in srebrno priznanje (Lucija Adam). Danijela M. Vukmanic, mentorica Njuni nagrajeni pesmi: BUDNICA Ali se zavedaš, kaj vse nam je bilo dano? Bogastvo sveta na našem ozemlju je zbrano. Morje, gore, reke, doline, slovenska pot vabi nas vse na soncne planine. Saj je vseeno, ce zemlja naša ni velika v srcu naj bo tvojem vedno topla oblika. Mladina odhaja dalec v tuje kraje, zakaj, ko pa vam Slovenija vse to daje? Narod bi moral biti povezana unija, vendar njim tujina slovensko kulturo ubija. Naša enotnost sproti umira, ljubezen do domacije vse bolj zamira. Cas je, da se zbudite! Okoli vas z ljubecim ocesom se ozrite. Kakor roža na vrtu cveti, ljubezen vaša naj mocno žari. Povsod je lepo, a doma je najlepše, dežele v tem casu nikjer ni lepše. Lucija Adam, 9. a NIMA SMISLA LAGATI Poslušaj me zdajle, ko ti to povem, sovražim laganje, to res je problem! Kot majhen še otrok sem redno lagal, jezik kot potok, napacne besede izbral. Zato ti le recem – prisluhni mi zdaj, svetlo luc mecem, besede lahko so kot zmaj. Nehaj lagati, zacni govorit! Nehaj igrati, kot da to ti je v prid. Povej mi resnico, le kaj te mori? Izrazi krivico, razjasni stvari! A moraš lagati!? Te to veseli!? Ne se smejati, ce to te boli! Eva Božic, 9. b Finale v odbojki V petek, 17. 5. 2019, je v Osnovni šoli Dušana Flisa Hoce potekalo finale osnovnošolskega tekmovanja v odbojki za starejše ucence. V finale so se prebile tri ekipe, in sicer OŠ Kanal, OŠ Žužemberk in OŠ Dušana Flisa Hoce. D:\Users\Uporabnik\Downloads\DSC01903.JPG Igralci so se v vecnamenski športni dvorani Hoce zbrali ob 10. uri, ko je bila uradna otvoritev s castnimi gosti. Potem ko je g. Jože Merkuš, predsednik Športne zveze Hoce, uradno otvoril tekmovanje, so se v uvodni tekmi pomerili decki OŠ Žužemberk in OŠ Dušana Flisa Hoce. Prvi set je pripadal OŠ Žužemberk. V drugem setu so ucenci iz OŠ Hoc v igrišce vstopili samozavestnejši in si pridobili tudi nekaj prednosti. Kljub borbeni igri so decki morali priznati premoc ucencem OŠ Žužemberk, kateri so si zmago priigrali z odlicno igro. V drugi tekmi so si moci merili ucenci iz OŠ Žužemberka in OŠ Kanala. Prvi set je zanesljivo zmagala OŠ Žužemberk. Drugi set je bil sicer bolj napet, ampak vseeno so se zmage veselili ucenci Žužemberka in si tako priigrali prvo mesto. Tretja tekma je bila med OŠ Kanal in OŠ Hoce. Na obeh straneh so ucenci so igrali dobro, ampak kljub dobri igri je set pripadal OŠ Kanal. Drugi set v tej tekmi je bil zelo napet, cez vso igro so vodili ucenci iz Hoc. Proti koncu seta pa so igralci Kanala povedli in si tako zagotovili zmago in drugo mesto. Naši fantje so zasedli tretje mesto. Potrebno je cestitati vsem ucencem za prikazano igro, za borbenost in ekipni duh. Hvala tudi navijacem za športno navijanje. Ob koncu tekmovanja so vsi finalisti prejeli zaslužene medalje, ucenec OŠ Hoce - Rok Bracko pa je prejel pokal za Naj igralca turnirja. Sledilo je še skupno fotografiranje, nato pa so se igralci odpravili domov, nekateri presrecni, drugi zadovoljni in nekateri z mešanimi obcutki. Vsekakor pa smo vsi ucenci OŠ Dušana Flisa Hoce preživeli zanimiv športni dan, v katerem ni manjkalo glasnega navijanja za naše decke. Naja Divjak, 9. c NAJBOLJŠI DOSEŽKI UCENCEV OŠ DUŠANA FLISA HOCE V ŠOLSKEM LETU 2018/19 “Ce zares veliko delate in ste odlocni v svoji želji, da uspete, vam bo tudi uspelo. To je dejstvo. Res pa je, da pot do uspeha ni preprosta.” (Isabel dos Santos) V tem clanku so navedeni najvišji dosežki na državni ravni. Nekatera tekmovanja še potekajo in cakamo na uradne rezultate. Natancnejša, dopolnjena oblika tega clanka bo dosegljiva na spletni strani šole takoj, ko prejmemo še zadnje manjkajoce rezultate. Nika Bedenik iz 8. a je na državnem tekmovanju iz angleškega jezika osvojila zlato priznanje. (mentorica: Nataša Nikolic) Ema Rauter iz 8. b je na državnem tekmovanju iz slovenšcine za Cankarjevo priznanje osvojila zlato priznanje. (mentorica: Danijela M. Vukmanic) Lilit in Zoja Glavan Cander iz 5. a in 6. a sta na državnem tekmovanju iz matematike za Vegovo priznanje osvojili zlato priznanje. (mentorici: Lidija Papotnik, Vlasta Bobovnik) Zoja Glavan Cander iz 6. a je na državnem tekmovanju iz konstruktorstva in tehnologij obdelav v disciplini T1 – papir osvojila zlato priznanje. (mentor: Aleš Tuš) Nejc Glodež (6. c), Maja Frangež (8. c), Ema Rauter (8. b) in Marko Uranjek (8. b) so na državnem tekmovanju Mladina in gore osvojili 4. mesto. (mentorica: Vlasta Bobovnik) Neža Mesicek (7. a) in Nik Eljon Jarc (7. c) sta na državnem prvenstvu osnovnih šol v judu osvojila 2. mesto, Rok Knaflic (8. c) pa 3. mesto. (mentor: Mario Rudl) Eva Križnik (4. b), Danijela Juric (5. b), Svit Kobler (5. b), Živa Soršak (5. c), Marija Gomaz (5. c) in Vito Bejat Krajnc (5. c) so na državnem tekmovanju mladih cebelarjev dosegli zlato priznanje. (mentorica: Silvija Tkalec) Jakob Kovacic (4.a) je na državnem tekmovanju Logicna pošast dosegel zlato priznanje. Pripravili: Danijela M. Vukmanic, Mateja Štiglic Pouk malo drugace CAS ZA RAZMIŠLJANJE Kot vsako vešcino, je tudi razmišljanje treba vaditi. Ko razvijemo spretnosti ucinkovite uporabe lastne pameti, jo lahko uporabljamo v vsaki situaciji. Razmišljamo lahko na zabaven nacin in se tako izognemo konfliktom ter išcemo razlicne rešitve. Strokovnjak za kreativno mišljenje, dr. Edward de Bono, je razvil mnoge ucinkovite metode razmišljanja, poimenovane CoRT. Kadar uporabljamo najenostavnejšo med orodji razmišljanja, metodo PNZ (pozitivno, negativno, zanimivo), ugotovimo, da ideje niso nujno samo dobre ali slabe, so tudi zanimive, še posebej, ce nas pripeljejo do novih idej. V krožku za razmišljanje vedno razmišljamo in se dopolnjujemo v isti smeri. Vcasih izberemo ideje, ki se zdijo nemogoce. Kot prejšnji teden, ko so cetrtošolci na podružnici razmišljali, kako bi bilo, ce bi pri desetih letih lahko dokoncno zapustili šolske klopi. Ideja: ODLOCILI SMO SE, DA NE HODIMO VEC V ŠOLO - ce bi zakon dovoljeval. Prednosti bi bile naslednje: - zjutraj bi lahko dolgo spali in ves dan bili v pižami, - ne bi se bilo treba uciti in ne bi bilo domacih nalog, - staršem ne bi bilo treba na roditeljske sestanke in govorilne ure, - ne bi se bali ocenjevanja in testov, - lahko bi lenarili, - igrali bi igrice na racunalniku, - staršem ne bi bilo treba voziti otrok na šolske dejavnosti, - ne bi bilo stroškov za šolske potrebšcine … Kaj pa slabosti? - cez cas bi postalo dolgocasno, - ne bi se naucili novih stvari, - pogrešali bi sošolce, - ne bi bili povabljeni na rojstni dan, - ne bi doživeli dobrih šolskih trenutkov, - pozabili bi se uciti, - znanja ne bi bilo, - brez znanja se ne bi mogli vpisati na študij, - ne bi se udeležili nagradnega izleta za ciste zobe v Ljubljano, - ce bi si premislili, se ne bi vec mogli vkljuciti … Zanimive ideje: - mogoce bi otroke lahko doma ucili starši, - snov se lahko sam nauciš, a ni odnosov s sošolci, - pri tej ideji je zanimivo, da se nam najprej zdi super, a ko bolje pomislimo, niti ni tako zelo dobra, - mogoce bi pa lahko imel nekaj mesecev na razpolago, da se odlociš, ce se boš vseeno vrnil v šolo … S PNZ metodo se za novo idejo odlocimo šele po premisleku. Veckrat se namrec izkaže, da so brez razmišljanja naše odlocitve bolj odvisne od razpoloženja kot od vrednosti ideje in tako se nam tudi v življenju pogosto dogaja, da prehitre odlocitve navadno niso najboljše. Z vajo se pri krožku lahko bolje opremimo tudi za življenjske situacije. V krožku za razmišljanje vadimo še metode UVD, PPP, P&N, DA-NE-PO, odskocno desko, nakljucni vložek in mnoge druge … Mentorica: Lidija Šoštaric Naravoslovni dan Šli smo v akvarij - terarij. Tam smo videli morske in kopenske živali z vsega sveta. Ko smo koncali z ogledom, smo šli v park malicat. IMG-1d96aa40233d3899595b4cee43b5e3f7-V D:\Users\Uporabnik\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Word\IMG-e781211b3b910d50662100e98783a62d-V.jpg Potem smo šli na vlakec Jurcek. Bil je prostor za vse, zato smo se vsi naenkrat odpeljali na vožnjo po Mariboru. Med potjo smo se imeli lepo, še posebej, ker smo osrecevali druge ljudi, ko smo jim mahali. Videli smo razlicne trgovine, šole, mostove, reko Dravo, ladjico in labode. Ko smo koncali s prvo vožnjo, smo šli na sladoled k Lastovki. Izbrala sem si okus snikers in kinder. Vlakec nas je odpeljal do akvarija po krajši poti. Tam nas je že cakal avtobus. Otroci iz Hoc so se že odpeljali, ko smo mi še imeli cas za malico in medtem, ko smo jedli, smo tudi poslušali vaje za operno noc. Ker nam je bila glasba tako všec, smo odšli bližje in si vaje tudi ogledali. Bilo je poldne in bil je cas, da tudi mi odidemo nazaj v šolo. Ko smo prišli nazaj v šolo, nas je že pricakalo kosilo, ki je tako zelo dišalo. Urška Golenac, 2. c Zakljucna ekskurzija Danes smo bili v Celju. Tam smo bili v otroškem muzeju Hermanov brlog. Bilo je veliko zanimivih stvari. Videli smo najstarejšo igraco in Hermanov koticek, ki je bil razmetan. Ce smo pri Hermanu, vam povem, kdo je Herman. Herman je lisjak, ki je poimenovan po grofu. Sicer je to maska. Videli smo tudi drevo, ki ga je v muzej prinesel Herman. Ob drevesu so bile tudi igrace. Med njimi so bile tudi take, ki so jih izdelali afriški otroci iz odpadnega materiala. Denar, ki so ga zaslužili, ko so prodali te igrace, so porabili za preživetje svoje družine. Na razstavi Zemlja pleše smo morali magnetke pritrditi na pravi del drevesa. Na magnetkih so bile napisane besede o letnih casih, na nekaterih pa je bilo nekaj narisanega. Prišli smo v sobo, kjer so planeti krožili okoli disco krogle, ki je predstavljala Sonce. Izstrelili smo tudi Hermana z raketo. Na delavnicah smo izdelali razglednice. Na kartoncke smo prilepili listke, kjer je bil naslikan del muzeja. Na drugi strani smo napisali besedila, ki smo si jih sami izmislili. IMG-e74a7fe5b756f37531212528426e8a99-V Ogledali smo si tudi ulico, kot je bila v starih casih. Videli smo cevljarno, frizerski salon, šiviljsko delavnico, lekarno in druge starinske trgovine. V fotografskem muzeju smo šli tudi v temnico. Temnica je bila pomembna, da se fotografije, ki jih je naredil fotograf, niso unicile. Povedali so nam tudi, da je tukaj fotografiral fotograf Josip Pelikan. Videli smo fotoaparate iz starih casov. Bili so podobni harmonikam. Na stekla so namazali posebno snov, ki je bila obcutljiva na svetlobo. Zato so jo morali previdno dati na zadnji del fotoaparata. Na sliko so morali cakati najmanj en mesec. V Celje in nazaj smo se peljali z vlakom. Nam je bilo to všec, ker smo se lahko med vožnjo pogovarjali in igrali kakšne igre z rokami. Skozi okno smo tudi opazovali in veliko videli: drevesa, gozd, hiše in železniške postaje. IMG-5ad64a587d6eeac5567491416d24ee24-V IMG-efb8422e4c6b662f30e8f72e87be17e1-V Jaz sem si kupila tudi nekaj spominckov, ki me bodo spominjali na maskoto Hermana. Zoja Soršak, 2. c Dunaj V soboto, 29.9.2018, smo se ob 7. uri odpravili v mesto Dunaj. Na poti do naše destinacije smo videli veliko znamenitosti, npr. Opero, mestno hišo, univerzo, Umetnostni in naravoslovni muzej. Sprehodili smo se skozi Hofburg do 5D kina, kjer nas je cakalo potovanje skozi cas. Po ogledu smo se odpravili do znamenite cerkve sv. Štefana-Stephansdom, ki je srednjeveško rimskokatoliško svetišce z okrašenim konicastim zvonikom, katakombami, zakladnico in prelepo gotsko arhitekturo. Za tem smo imeli prosti cas za kosilo. S prijateljicami smo imele mali prigrizek v McDonaldsu in nato še obiskale nekatere znamenitosti, razne trgovine in se družili s prijatelji. Po kosilu smo se odpravili v Naravoslovni muzej. Videli smo veliko stvari. Najbolj mi je bilo všec prvo nadstropje, kjer so prikazali vec vrst živali. Pogledali smo si tudi okostje dinozavrov, kamen z Lune in minerale. Po ogledu muzeja smo se poslovili od Dunaja in se odpravili domov. D:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_8478.jpg Tega dneva nikoli ne bom pozabila. Iskreno sem vesela, da nam je naša uciteljica Maja Debeljak s pomocjo ostalih uciteljev organizirala ta izlet. Dobili smo priložnost obiskati prelepo mesto Dunaj. Naucili smo se veliko o zgodovini, kulturi in jeziku, zraven tega pa se še zabavali. Brina Vrbanic, 9. c Izlet v Vulkanijo V cetrtek, 11. 10. 2018, smo se ob 13. uri z mini kombijem odpravili na Goricko. Ko smo prišli do Vulkanije, smo si v predprostoru interaktivnega muzeja ogledali kratki film o nastanku vulkanskega kraterja. Nato pride zanimivi del, nadeli smo si celade in se odpravili do dvigala, ki nas je popeljalo vse do središca Zemlje. Skozi podzemne rove smo se sprehodili in opazovali kristale. Kar naenkrat so se tla zacela tresti in bil je cas za pobeg. Prišli smo do vlakca, ki nas je popeljal skozi rove na površje. To je bila dogodivšcina in pol. Ko smo prišli na površje, smo si odšli ogledat še nastanek kamnin in kristalov. Nato smo se veseli odpravili nazaj do mini kombija in se odpeljali domov. Bila je zanimiva izkušnja, saj je Vulkanija izjemen in zanimiv doživljajski park, poln vseh cudes in zgodovine nastanka vulkanov in kristalov. C:\Users\Darja\Desktop\IMAG2980.jpg Marsela Supe Vide 7. b Dragocen obisk v naši šoli »Vec modrosti imate, ponižnejši je vaš duh. Vec razumevanja imate, koristnejše je vaše delovanje. Vec dobrote je v vašem srcu, mocnejša je ljubezen do drugih.« (P.M. Maheswarananda) Ljubezen do drugih je vrednota, ki svet dela lepši. Zelo pomembno je, da tega naucimo naše najmlajše. Medgeneracijsko druženje je zagotovo primer vseživljenjskega ucenja, ki daje bogato izkušnjo vsem udeleženim. V torek, 26. 2. 2019, so pod vodstvom gospe Tjaše Jakob prvošolce OŠ Dušana Flisa Hoce obiskali stanovalci Doma starejših obcanov Tezno. C:\Users\Zbornica\Desktop\52779904_249224949317735_6945257332209090560_n.jpg V razrede so vstopile štiri cudovite gospe - Ljuba, Marija, Amalija in Stanislava ter dva prijetna gospoda - Branko in Anton. Ucencem so pripovedovali o dogodkih iz svojega življenja. Izvedeli smo, kako je bilo pri njih v šoli, kaj so morali poceti doma in v prostem casu. Ucenci so postavljali razlicna vprašanja. Z velikim zanimanjem so poslušali, kako so nekoc imeli lesene klopi, v katerih so bile vdolbine za crnilo in pero. Zvezki so morali biti lepi, otroci pa so bili zelo pridni, saj so drugace dobili s šibo po prstih ali klecali na koruzi. »Ali ste imeli veliko sladkarij?« je vprašal eden izmed ucencev. Obiskovalci so povedali, da so bili veseli, ko so dobili košcek cokolade, kar pa ni bilo zelo pogosto. Ko so ucenci postavili svoja vprašanja, se je po šolskem hodniku zaslišal zvok harmonike, na katero je zaigral gospod Branko. Zaplesali smo in zapeli, kar je otoplilo srca naših otrok in obiskovalcev iz doma. Veseli smo bili obiska, kar smo jim izrazili z majhno pozornostjo. Ucenci so narisali razlicne risbice, ki smo jih speli v spominske albume. Tako bo naše skupno druženje ostalo obiskovalcem za vedno v spominu. Brigita Pecanac SPOZNAVANJE DRUGACNOSTI Ucence 4. razredov je obiskal invalid Igor Plohl. Ucenci so o obisku zapisali: C:\Users\Milenka\Desktop\IMG-857aa8e047a43246c42c615fdc9f7050-V.jpg Na naši šoli nas je obiskal invalid. Povedal je, kaj se mu je zgodilo. Razložil nam je, kako sedaj živi, da ima prilagojeno stanovanje in drugacen avto. Opozarjal nas je na to, da naj staršem povemo, naj ne parkirajo na mesta namenjena invalidom. Pokazal nam je tudi kratek film o Afriki in paraolimpijskih igrah. Zarja, 4. a Obiskal nas je invalid Igor. Najprej nam je pokazal video posnetek živali v Afriki. Nato pa njegovo življenjsko zgodbo in prebral nam je knjigo Lev Rogi najde sreco, ki jo je sam napisal. Kljub invalidnosti je športno aktiven. Med predstavitvijo sem razmišljala, kako bi bilo meni, ce bi bila invalidka. Odlocila sem se, bolj pazim nase. Igor kljub vsemu živi samostojno življenje. Eva, 4. a Obiskal nas je invalid Igor. To je postal, ko je padel z lestve 3 m globoko na tla. Pri padcu si je poškodoval hrbtenico. Zaradi tega je preživel 8 mesecev v bolnišnici. Pred poškodbo se je ukvarjal s kolesarjenjem, košarko. Po njej se mu je življenje spremenilo. Vse svoje dejavnosti je moral prilagoditi svojemu stanju. Tudi sedaj se ukvarja s kolesarjenjem, vendar uporablja invalidom prilagojeno kolo. Vozi tudi avto. Po poklicu je ucitelj. Svojo življenjsko zgodbo je opisal v knjigi Lev Rogi. Nejc P., 4. a Na šoli nas je obiskal invalid Igor. Cetrti razredi smo se zbrali v stari telovadnici in z zanimanjem poslušali njegovo življenjsko zgodbo. Povedal nam je, da je pred desetimi leti pomagal staršem pri prekrivanju strehe, ki jo je odkril mocan veter. Plezal je po lestvi in tik pod vrhom se je zlomil klin. Padel je 3 m globoko na tla in si poškodoval hrbtenico. Rešilec ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga operirali. Žal so mu zdravniki povedali, da je postal hrom in ne bo mogel nikoli vec hoditi. Za Igorja se je zacelo novo življenje. Nauciti se je moral voziti z invalidskim vozickom, kako se spraviti v posteljo, kako se tuširati, kako se usesti v avto in še veliko drugih stvari. Ker je bil Igor pred nesreco ucitelj, zdaj poucuje otroke, ki so dalj casa v bolnišnici. Po nesreci je zacel tudi pisati. Njegova prva knjiga nosi naslov Lev Rogi. Ob koncu nam je povedal, da moramo paziti nase. Ce pa se slucajno poškodujemo, ne smemo obupati. Takrat je zelo pomembno, da so ob tebi pravi prijatelji. Lan, 4. a Ugotovila sem, da moram paziti na svoje telo. Všec mi je bilo, da so ga prijatelji podpirali in mu kupili nov avto. Nisem vedela, da tudi invalidi lahko opravljajo razlicne športe. Zara, 4. a Mladi clani Rdecega križa C:\Users\Maja\Downloads\20181129_084319_HDR.jpg Že tretje leto zapored smo na naši šoli sprejeli ucence 2. razredov med mlade clane Rdecega križa. Obiskale so nas Tatjana Bolšec, Zdenka Gajzer in Marjana Visocnik iz podrocnega RK Hoce in Rogoza. Ucenci so nam pripravili krajšo predstavo Mojca Pokrajculja, Matic Štesl pa nam je zaigral na harmoniko. Gospa Tatjana Bolšec nam je povedala nekaj besed o organizaciji Rdecega križa ter dodala krajšo poucno zgodbico. Nato so ucenci prejeli izkaznico in prakticno darilo ter se posladkali s pecivom. Ucencem je cestital gospod ravnatelj in jim ob tem namenil spodbudne besede. Ob koncu smo sklenili, da bomo skupaj z mladimi clani pripravili manjše akcije. Maja Petrovic Kos, uciteljica ŠOLA V NARAVI V ponedeljek, 11. 3. 2019, smo šli v šolo v naravi. Pred šolo smo se zbrali ob 9.25. Ob 9.30 smo se z avtobusom odpeljali do doma Škorpijon. C:\Users\Uporabnik\Desktop\telefon april 2019\20190313_095853.jpg Ko smo prišli v dom, smo si razpakirali stvari iz kovcka v omaro. Potem smo odšli v jedilnico na kosilo. Po kosilu smo odšli na pohod na Žavcarjev vrh. Na Žavcarjevem vrhu je bila koca, vendar je bila zaklenjena. Ko smo se vrnili v dom, smo pojedli vecerjo. Po vecerji smo se razdelili v 2 skupini. Mi smo šli opazovat zvezde, 2. skupina pa je šla igrat igrico. Ko smo koncali, smo se menjali. V drugi ucilnici smo igrali pictionary (ugani narisano). Po igricah nam je uciteljica prebrala pravljico. Po pravljici smo odšli v sobe, se stuširali in si umili zobe. Potem smo zaspali. Naslednje jutro smo pred zajtrkom odšli ven na jutranjo telovadbo, nato pa smo se vrnili v dom na zajtrk. Po zajtrku smo obiskali manjšo kmetijo, kjer imajo veliko živali, tudi ponije. Jahali smo po trije ucenci skupaj. Potem smo si ogledali še druge živali. Imeli so še kokoši, gosi, pujse, zajce in purane. Zadovoljni smo odšli v dom. Tam nas je že pricakala gospa, ki nas je naucila mokrega polstenja. Izdelali smo prticek z rožo. Po polstenju smo imeli kosilo, nato pa smo odšli streljat z lokom in igrat med dvema ognjema. Po streljanju smo iskali škrata v gozdu. Hodili smo po strmih stezah, videli njegov dom, iskali liste, plodove … Po vrnitvi v dom smo pojedli vecerjo, nato pa zapisali dnevnik in se igrali možganckanje. Potem smo odšli v sobe, si umili zobe in zaspali. Zjutraj smo spakirali stvari in pojedli zajtrk. Potem smo imeli pohod do meje z Avstrijo. Ko smo prišli nazaj, smo imeli igre za sodelovanje in kosilo. Po kosilu nas je že cakal avtobus in potem smo se odpeljali domov. Upam, da gremo cim prej spet v šolo v naravi. Miha Košec, 3. a Šola v naravi – zabavna pot do znanja 21. 11. 2018 smo se odpravili v Tolmin. Tam smo ob prijetni družbi mojih sošolcev in sošolk hodili na razne izlete, spoznavali zgodovino Tolmina, obiskali smo tudi zelo staro drevo, ki ima veliko luknjo v deblu in odšli smo tudi v notranjost drevesa, ogledali smo si sotocje reke Soce in Tolminke in še bi lahko naštevala. Ogledali smo si Tolminska korita in odšli v Nemško kostnico. Še posebej mi je bilo zabavno, ko smo pobliže spoznali nekatere živali in delali bombone za grlo. Spoznavali smo vrste dreves in vremenske pojave ter se vozili s skiroji. Vsak dan smo se ob družabnih vecerih zabavali s prijatelji. Imeli smo razna tekmovanja in zadnji dan plesni vecer s predstavo talentov. Zelo smo se zabavali in veliko naucili. Šola v naravi je pomembna, ker se tam uciš na drugacen nacin, spoznavaš naravo in druge kraje ter se zabavaš s prijatelji. Ana Šalamon, 5. a C:\Users\Anita\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Word\IMG_20181127_162818.jpg C:\Users\Anita\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Word\IMG_20181127_110532.jpg Šola v naravi Iz šole v Hocah smo zbežali, ker brezveze nam je blo, zjutraj smo na avtobus odskakljali in se na veliko režali. V dom Kavka smo prispeli, da bi »fajn« se imeli. Najedli, ustalili smo se, v se nas zeblo je. Hodili na pohode smo, ker snega ni bilo. V jame, na gore smo se podali, zabavno je bilo. Po vecerji smo zapeli. Skratka super smo se imeli. Napisale: Eva K., Eva K.K., Elena P., Nisa P., Alina M., Špela Z. K., Sara P., Lana M., Zoja M., Ema L., Maruša H. (7. a in 7. c) Obisk kripte v Hocah V cetrtek, 25. 4. 2019, smo se ucenci 3. c z uciteljico odpravili na ogled Hoške kripte. Od šole smo odšli peš do Glaserjevega trga, kjer je Glaserjev doprsni kip. Tam nas je že cakal g. Cander, potem pa smo skupaj odšli do cerkve sv. Jurija do župnika Alojza Petrica. Skupaj smo se sprehodili do ceste pri motelu Divjak, tam je bilo rimljansko najdišce, nato do kripte. Tam smo vstopili in izvedeli, da je najstarejša kripta v Sloveniji. Tam smo prišli tudi do starega vhoda, kjer je rov do Pohorskega dvora, pa tudi do cerkve sv. Mihaela v Razvanju. Ko so vecali cerkev, se je to sesulo in so pozabili, da imamo kripto. Šele ko je bila velika poplava, so izvedeli spet zanjo, ker so se cudili, kam odteka voda. Kripta v Hocah je bila med zadnjimi zidana tako kot ribja kost, že pred vec kot 1000 leti pa so poznali nacin kroženja zraka. V kripti je bil Anticni marmorni relief, del vecje rimske arhitekture. V kripti sem bil prvic in bilo mi je zelo zanimivo. Aljoša Rafolt, 3. c C:\Users\Jasna\Pictures\Šola 2018-19\Kripta 2019\IMG_1535 (2).JPG 3. c na ogledu Hoške kripte z gospodom Milanom Candrom Pravljicna joga 1. c razredu Pravljicna joga je vodena vadba z elementi joge, ki je popolnoma prilagojena otrokom. Ucenci se naucijo umiriti, zadihati, ozavestiti, da ne pozabijo nase, na svoj ustvarjalni svet in svoje meje. Edini izziv, ki je pred otrokom, je on – sam. Skozi pravljicno jogo in pravljicni svet otroci spoznavajo sebe, živali, rastline, daljne in bližnje dežele, drug drugega. Krepijo svoje sposobnosti, sprejemajo omejitve in se naucijo umiriti. 20190110_120200 V pravljicnem potovanju otroci spoznavajo osnove in imena asan, ki so prilagojene njihovi starosti in dojemanju. Ker joga oponaša živalski in rastlinski svet, v otroku odpira le še novo možnost dojemanja sveta; pes, macka, lev, kobra, drevo, lotos, strešica, bojevnik so zanimivi tudi, ko se prelevimo v njih kot mali jogiji. Glavni namen otroške joge je ohranjati elasticno telo, krepiti moc, popravljati slabo držo, izboljševati koordinacijo, se vedno bolj zavedati svojega telesa in gibov v prostoru, obenem pa povezati dihanje in se zavedati duševnih stanj ter najti svoj notranji mir. 20190110_120408 Lea Janžic Cokodan v cokoladnici Zotter Tako kot že vsa pretekla leta, smo se tudi letos v mesecu maju z ucenci, ki obiskujejo pouk nemškega jezika in ucenci turisticne vzgoje, ponovno podali cez mejo, na obisk cokoladnice Zotter in gradu Riegesburg. Vonj po sladki cokoladi nas je presenetil že, ko smo stopili z avtobusa. Nato smo si z ucenci najprej ogledali 30-minutni filmcek o tem, kako pridelujejo kakav in iz njega nato slastno cokolado. Res dober, zanimiv in poucen uvod tako za ucence kot tudi za nas ucitelje spremljevalce. Po ogledu filma se najprej opremimo s keramicnimi žlickami za pokušanje cokolade in nato se naše sladko popotovanje po cokoladnici Zotter zacne. Z ucenci prehajamo iz prostora v prostor tega sladkega družinskega podjetja, kjer zacnemo s pokušanjem kakavovih zrn, nato cokolade v prahu, sledijo tople tekoce cokolade, ki nas vse zmeraj presenetijo in nasitijo, tudi tiste, ki cokoladnico obišcemo vsako leto. Ucencem se seveda niti sanja ne, kaj vse še sledi, ko se znajdemo na dolgem hodniku polnem cokolad, in sicer od 100 %, najbolj grenke cokolade, saj je to sam kakav, do 20 %, kar pa je skoraj sam sladkor. Sledijo cokolade z razlicnimi dodatki, npr. cokolada z bananami, kavo, cilijem ... Cokoladno popotovanje pa kar traja in traja in mu kar ni videti konca. Obcudujemo lahko raznorazne cokoladne kreacije podjetja Zotter in tudi njihove izvirne embalaže, ki so delo razlicnih umetnikov. Ob zakljucku cokopokušine si v trgovinici za spomin ali sladkanje doma zagotovo vsak priskrbi še svoj najljubši okus ali posebno cokoladno presenecenje za domace. Po cokoladnici se z ucenci sprehodimo še skozi domaci živalski vrt, ki spada pod okrilje podjetja Zotter, prav tako si ogledamo njihove zelišcne vrticke in grede, se poigramo na izvirnih igralih. Ob koncu obišcemo še grad Riegersburg, do katerega se povzpnemo z dvigalom in od koder nas preseneti cudovit prostrani razgled po okoliških gricih. D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\IMG_1508.JPG D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\IMG_0901.JPG Z odkrivanjem kotickov naših sosedov odkrivamo, kako lep je svet, kako ljudje živijo oz. so živeli cez mejo, spoznavamo njihovo kulturo in poskušamo v živo uporabiti jezik države, ki se ga ucimo v šoli. Maja Debeljak Mladi likovni ustvarjalci D:\Users\Uporabnik\Downloads\Zara Štefok, 2. c.jpg D:\Users\Uporabnik\Downloads\Erin Rojko, 2. c.jpg Zara Štefok, 2. c Erin Rojko, 2. c D:\Users\Uporabnik\Downloads\Rene Kobalej, 2. c (1).jpg D:\Users\Uporabnik\Downloads\Neža Sobocan, 2. c (1).jpg Rene Kobalej, 2. c Neža Sobocan, 2. c G:\DCIM\106___04\IMG_0005.JPG G:\DCIM\105___03\IMG_0020.JPG Vito Bejat Krajnc, 5. C Elena Arandjelovic, 5. C C:\Users\Uporabnik\Pictures\2019-03\IMAG0233.jpg Ucenci 2.a C:\Users\Uporabnik\Pictures\2019-03\IMAG0221.jpg C:\Users\Uporabnik\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Outlook\T9FRFN17\20190322_124903.jpg Ucenci 2.b Pia Kovac, 2. a C:\Users\Uporabnik\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Outlook\T9FRFN17\20190322_124319.jpg Ucenci 2. b C:\Users\LiliUM\Desktop\PrispevekVida4a.jpg C:\Users\Uporabnik\Pictures\2019-03\IMAG0227.jpg Nina Merkuš, 2. a Vida Ornik, 4. a C:\Users\LiliUM\Desktop\Materinski dan.jpg Ucenci 3. c D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Ana Hasaj, 6.a.JPG D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Dita Bedenik, 6.a.JPG D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Aneja Gajšek, 6.b.JPG Ana Hasaj, 6. a Dita Bedenik, 6. a Aneja Gajšek, 6. b D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Adriana Grcar, 7.a (2).jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Adriana Grcar, 7.a.JPG Adriana Grcar, 7. a D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Ema Lubanjšek, 7.c.JPG D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Sara Preac, 7.a (3).JPG Ema Lubanjšek, 7. c Sara Prejac, 7. a D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Ina Roškaric Duh, 6.b.JPG D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Lorena Sedlanic, 7.b.JPG D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Nika Turner, 7.b.JPG Ina Roškaric Duh, 6. b Lorena Sedlanic, 7. b Nika Turner, 7. b Ema Miric, 7. b Lucija Adam, 9. a Enej Miric, 9. b D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Ema Miric, 7.b (2).jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Lucija Adam, 9.a.JPG D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Enej Miric, 9.b (2).jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Tara Recnik, 8.b (2).JPG Tara Recnik, 8. b D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\vid Gomaz, 9.a.JPG Vid Gomaz, 9. a D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Eva Božic, 9.b.JPG Eva Božic, 9. b D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Lucija Adam, 9.a (2).JPG D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Maja Frangež, 8.c (2).JPG Lucija Adam, 9. a Maja Frangež, 8. c D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Vanessa Štandeker, 7.c.JPG D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Lana Malek, 9.c.JPG Vanesa Štandeker, 7. c Lana Malek, 9. c D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Eva Božic,.JPG Eva Božic, 9. b D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Ema Miric, 7 (2).jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Tilen Franc, 7 (2).jpg Ema Miric, 7. b Tilen Franc, 7. b D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Vinci Oblak, 7 (3).jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Vesna Visocnik, 8.a.jpg Vinci Oblak, 7. b Vesna Visocnik, 8. a D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Nika Bedenik, 8.a (4).jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Nika bedenik, 8.a (2).jpg Nika Bedenik, 8. a D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Tara recnik, 8.b.jpg Tara Recnik, 8. b D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 19\likovno\HOCE GLASILO 2O18-19\Nika Lajmnsner, 8.a.JPG Nika Lajmsner, 8. a Mladi besedni ustvarjalci MEDVEDEK Mali medvedek šel je po medek, da se posladka, preden zima bo prišla. Anastasija Timotic, 2.b POMLAD Pomlad je prišla, Lastovke so priletele, že zvoncek cinglja. da bi se pogrele. Medvedek se zbudi, Pomlad cakali smo vsi, svoj brlog zapusti. da bi se martinckali. Tudi sneg se topi in vse zeleni. Anastasija Zajckov rojstni dan Nekoc je na travniku živela zajcja družina. Imela je tri male zajcice. Prvi zajcici je bilo ime Marjetica, drugi je bilo ime Skokica in najmlajši zajcici je bilo ime Bobka. Marjetica je praznovala rojstni dan. Povabila je lisico Mico, Medveda Brunda, kosa Nika, ježa Bodicarja in veverico Ilko. Marjeticina mama je pripravila zeljno in korenckovo pito, nalila sok in pripravila mizo. Otroke je poklicala k pojedini. Ko so pojedli, so šli napihovat balone. Nato so prosili mamo zajkljo, da jim balone oblikuje v zajcke. Kmalu je postalo temno in rojstni dan se je koncal. Vsi so se poslovili od Marjetice. Tinkara Vohar, 2. a Nekega dne je živela zajcja družina. V družini so bili oce zajec, mama zajklja in imela sta še tri male zajcke. Najmlajšemu zajcku je bilo ime Jakob. Prav danes je praznoval rojstni dan. Starša sta se odlocila, da mu bosta organizirala zabavo na gozdni jasi. Na zabavo je povabil varana Zlatka, lisico Zvitorepko, šojo Elo in ježa Nejca. Zabava se je pricela ob osmih dopoldan. Varan mu je dal polno košaro slastne deteljice, lisica mu je dala lepo vošcilnico, jež mu je dal korencek, šoja pa zeljno glavo. Pojedli so korenckovo torto, se nekaj casa igrali in nato poslovili. Zajcek je razmišljal, da jih naslednje leto zopet povabi. Jakob Pupaher, 2.a Kaj razjezi naše drugošolce Zelo sem jezen na prijatelje, ki mi ne dovolijo, da se z njimi igram. Mai, 2.a Res sem jezna, ko mi mamica po svoje pospravi mojo sobo, meni pa takšna ni všec. Mina, 2.a Takrat, ko naredim nekaj zelo v redu in se mi nato vse zruši, sem zares jezna. Še huje je, ker se mi smejijo. Eva, 2.a Najbolj se razjezim, ko me bratec šcipa in mi ne da miru. Potem mu tudi jaz zacnem nagajati. Ela, 2.a Zelo sem jezen takrat, ko zvecer sestavljam lego kocke in gradnje ne morem dokoncati, ker moram v posteljo. V postelji se še dolgo jezim. Matic, 2.a Jezen sem takrat, ko moram na silo pojesti juho, ki je ne maram. Lan, 2.a Najbolj se razjezim takrat, ko me nekdo udari. Razjezim se tako, da ga udarim nazaj. Teo, 2.a KDAJ BI NEKUMU REKEL/LA, DA JE BOGAT … Jaz bi to rekla cloveku, ki živi v svoji hiši in vsak dan lahko gre v službo. Ima svojo družino, ki je zdrava in prijazna. Maja, 2. a Bogat je tisti, ki ima zelo veliko denarja, si kupuje drage stvari in ima vse, kar si poželi. Vivi, 2. a Zame bogat clovek ni tisti, ki ima veliko denarja. Bogat clovek je ta, ki je do ljudi zelo prijazen, jim pomaga, je prijeten in ga imajo vsi radi. Matic, 2. a Bogat clovek si lahko privošci veliko vec kot clovek, ki ni bogat, ker ima ogromno denarja. Lahko gre v drage hotele, si kupi ferari, potuje po svetu in si kupi draga zdravila. Mik, 2. a Kaj je sreca? Sreca je nekaj, kar leži na vrhu srca in samo caka, da izbruhne ven. Duša ti kar zasije, ko se sreca skriva v njej. Sreca je glavno custvo, ki prebije vse ovire, dvigne te v zrak in pusti vse skrbi. Andrej Smole, 3. a Ljubezen plava in se razgibava. Ljubezen je vecna in vedno srecna. Ljubezen je vesela kot rožica bela. Spomladi pticki pojo in rožice cveto. Razvije se ljubezen in trobentice pojo. Drevo zacveti in pomladne rože razveseli. Praznuje se mamic dan in ji srcek dam. NOCNI POHOD V petek, 1. februarja popoldne, smo imeli planinski izlet. Ob 17. uri smo se zbrali pred šolo. Nato smo se z avtobusom odpeljali na Areh. Vzeli smo lucke, nekateri dežnike, nekateri pa so si nataknili kapuce in odšli. Vsi smo imeli zelo mokre nahrbtnike, saj nas je na Pohorju pricakal dež. Hodili smo eno uro, da smo prišli do Mariborske koce. Tam smo nekateri pojedli palacinke in spili caj. Nekateri otroci smo se šli ven igrat. Delali smo iglu. Cez cas je vodnik rekel, da bomo odšli. Pohod do avtobusa je trajal približno pol ure. Na avtobusu je bilo nekaterim vroce in so si slekli kombinezone. Domov smo prispeli ob 21. uri. Pohod je bil zelo zabaven in poln dogodivšcin. Lara Zajc, Agata Glavan Cander, 3. a JAZ SNEŽAK Jaz sem snežak Kolja. Na glavi imam rdec lonec, okoli vratu imam rumen šal in v rokah držim metlo. Živim na vrhu gore. Nekoc je do mene priletelo pismo, prebral sem ga in videl, da je za dedka Mraza. Napisala ga je Urška. Poklical sem jelena in odpravila sva se. Ko sva bila skoraj tam, sva se ustavila pred prepadom. Cez prepad je vodil star most. Komaj sva stopila nanj, že se je podrl in naju skoraj potegnil v globino. Zaskrbelo naju je, kako bova dostavila pismo, ko je ravno iz hiše stopil dedek Mraz. Pomahala sva mu cez prepad. In on nama je spustil carobni most. Tako sva, s pomocjo srece, dostavila Uršino pismo pravocasno. Kolja Štaleker Pleš, 2. b BACILI Prihaja zima in bacili, caj z limono bomo pili. Med cebelji še dodali, zdravi vsi tako ostali, saj limona, caj in med, boljši so kot sladoled. To so naše dobre vile, ki preganjajo bacile. Gaja Babic, 2. B KJE? – naslov pesmi Srecka Kosovela. Drugošolci so pesem dopolnili s svojimi verzi. Kje je sonce? Kje je dežnik? Z neba opazuje pisane lonce. V roki ga nosi sošolec Mik. Kje je cebela? Kje je krava? Tam, kjer je njena družba vesela. Tam, kjer raste velika trava. Kje je trava? Kje je šola? V gozdu, v potoku plava. V Hocah, kjer ni nikoli glavobola. C:\Users\LiliUM\Desktop\MonsterLeon.jpg Mein Monster Mein Monster hat ein Auge. Es hat eine kleine Nase und einen großen Mund. Die Zähne sind groß. Mein Monster ist groß und dick. Es hat zwei kleine Ohren. Der Bauch ist bunt. Mein Monster hat 8 Beine. C:\Users\LiliUM\Desktop\MonsterMateja.jpg Mateja Jezernik, 3. b Leon Dubravica, 3. b, naslov slike: Mein Monster Moja mama Ucenci 3. c: MARCEL: Moja mama ima dela za deset, saj ima otrok kar pet. ANA: Moja mama rada pece, zraven tudi dosti rece. LUKA: Moja mama vsak dan v Avstrijo na delo hiti, jaz pomagam ji, da ne zamudi. ZALA: Moja mama rada bere, moja mama lepo diši, moja mama dobro kuha, najboljša njena je juha. JURE: Moja mama ima 4 fante, ko pa jo kateri razjezi, pa bolje, da te ni! ANASTASIJA: Moja mama diši kot roža, ko me zvecer prijazno poboža. ALJOŠA: Moja mama vedno na poti na morje spi in se komaj pred trajektom zbudi. UNA: Moja mama prava je gospa, le kdo bi rekel, da kar štiri hcere ima! MATIJA: Moja mama ima sinove tri, pazimo, da nihce je ne razjezi. SARA: Na kmetiji veliko dela, zmeraj se smeje, svojih pet otrok vsak dan ogreje. KEVIN: Moja ljuba mama z mano veliko se uci, upam, da se kmalu z atejem poroci! ŽAK: Mama Katja vse športe obvlada, naju z Zaro ima neizmerno rada. Z ljubeznijo Prebrali smo pravljico Bine Š. Žmavc Popravljalnica igrac, kjer nam je bil všec stavek: »Ce delaš z ljubeznijo, je zmeraj ob tebi tudi dobra carovnija«. Tudi vsak izmed nas v življenju kaj pocne z veliko mero ljubezni. To so odgovori ucencev 3. c. Z ljubeznijo rad/a: Zala: igram odbojko, se podim po igrišcu in odbijam žoge. Sara: pomagam v štali in mami pomivat. Luka: rad kolesarim in delam bunker. Una: treniram gimnastiko in rišem. Kevin: s psom Dantejem se rad igram ter ga pobožam in hranim. Ana: rada sodelujem in pomagam revnim ljudem s tem, da jim darujem hrano ali oblacila. Marcel: pasem krave. Matija: z ljubeznijo sem izdelal lesen srcek za Zalo. Žak: se ukvarjam s športi, se igram s sestrico in opazujem živali. Anastasija: pišem lepe misli. Aljoša: raziskujem stare rove in jame, prebiram ter rišem zemljevide. Jure: plezam po drevesih in se vozim z motorjem. Uvod v dnevnik Dragi dnevnik! Sem Sara. Imam dolge rjave lase. Stara sem 9 let in hodim v 3. c razred. Rada rišem, barvam, jaham in hodim na judo. Imam dve sestri in dva brata, mamo, oceta, babico in dedka. Sem najmlajša v družini. Živim na kmetiji, imamo štiri pujse, dva konja in dve muci. Vsak dan se zgodi nekaj novega. Zato sem se odlocila, da se te dogodivšcine zapišejo v dnevnik. Vceraj je mami šla po deset novih kokoši. Upam, da bodo znesla veliko jajc. Potem nam lahko mami spece peciva. Tega se zelo veselim. To je za danes vse. Nadaljujem jutri, do takrat te lepo pozdravljam. Tvoja Sara. Sara Gomaz, 3. c Šopek Ucenci 3. A razreda so imeli predstavitev o roži. Ko so imeli pouk, je uciteljica rekla ucencem, naj gredo na travnik in utrgajo eno rožo z dolgim pecljem. Otroci so odšli na travnik, vsak je našel rožo in si jo je ogledal, njene cvetove in cvetne prašnike. Ko so utrgali rože, so skupaj odšli nazaj v šolo. Potem so se usedli na stol. Prva je bila Maja, druga Sara, tretji Tilen, cetrti Jakob in tako dalje. Uciteljica je vse pohvalila. Nato so naredili šopek rož. Maja in Tine sta okoli rož navila papir, potem sta okoli papirja zavezala pisan trak. Ko sta koncala šopek, so ucenci šli do kuharice, ker je imela rojstni dan. Podarili so ji šopek rož, zapeli Vse najboljše in ji cestitali, kuharica pa jih je objela. Sara Gomaz, 3. c Sneženi mož (nadaljevanje zgodbe) SNEŽENI MOŽ SI JE ZELO ŽELEL VIDETI ROŽE, HODIL JE IN HODIL … Ko je sneženi mož odprl vrata, je videl polno cvetlic in cebelic, metuljev. Znašel se je na travniku. In je šel do cvetlic in vzel modro, zeleno, vijolicno in rumeno. Videl je zajcka Tineta. Sneženi mož je rekel: »Kako lepo!« Zajcek mu je odgovoril: »Vem ja!« In mu povedal: »Stopil se boš, glej kako sije sonce!« Snežak je vzel cvetlice in je hitro tekel skozi vrata. Sara Gomaz, 3. c In potem se je znašel pri medvedu Marku. Marko je vprašal, kje lahko najde rože. »Tudi sam jih išcem, pridi, jih greva poiskat skupaj!« Medved gre z njim. Potem sta prišla do veverice. Veverica je vprašala, kje naj dobi rože, saj se 12. 12. poroci. »Pridruži se nama, tudi midva jih išceva,« sta rekla snežak in Marko. Nato pridejo do zajca in ta rece: »Mi daš ta tvoj okusni korencek?« »Ne, to pa že ne.« In so šli do snežakove hiše. Takrat je pridrvel poštar z rožami, saj je snežak imel rojstni dan. Vsi so bili srecni, posebej pa še snežak. Koncno je v svojem življenju našel rože. Juhuhu! Luka Kolaric, 3. c Pred vrati je stal sneženi mož. Zanimalo ga je, kaj je notri. Pomislil je, da so notri rože. Pocasi je vstopil in zagledal ogromno cvetlic, dreves in grmovja. Cvetlice so bile razlicnih barv. Zagledal je tudi živali: ptice, veverice, hrošce in druge živali. Veverica ga je vprašala, kako mu je ime. »Sneženi mož,« je odgovoril. Veverica je vprašala, ce bi bila prijatelja. Sneženi mož jo je vprašal, kje je. »Si v cvetlicnem parku,« je odgovorila veverica. Bila je že takšna ura, da je Sneženi mož moral oditi. Naenkrat je bila pomlad. Sneženi mož je hitel domov in se na poti stopil. Una Mladenovic, 3. c Ko je bila zima in je bil dan, je bil sneženi mož vesel. Namesto nosa je imel korencek. Nenadoma je sneženi mož pomislil na barvaste rože in jih šel iskat po snegu. Hodil je in hodil, a ni nobene rože našel. Cez nekaj casa je srecal zajca, ki se je prehranjeval s kislo in sladko repo. Sneženi mož je vprašal zajca: »Si videl kakšne rože?« »Ja,« je odgovoril zajec. »Kje pa si jih videl?« je vprašal snežak. »Doma jih imam v vazah,« je odgovoril zajec. »Lahko pridem v tvojo hišo?« je vprašal sneženi mož. Zajec je rekel, da lahko, saj je tam temperatura prava zanj in njega ne zebe. Sneženi mož je šel v njegovo hišo in v tam vohal cvetlice. Zvecer je snežak lahko prespal pri zajcku in zato se mu je zahvalil. Zjutraj je sneženi mož bil vesel in odšel domov. Kevin Lorencic Miško, 3. c Znašel se je pred vrati, potrkal je, ampak mu nihce ni odprl. Sneženi mož je odprl vrata, videl je polno dreves. Zacudeno je gledal. »To je sadovnjak,« mu je rekla macka. Kaj je to sadovnjak? »Hvala, da si mi razložila, zdaj pa se poberi, macka!« Macka je šla in mu rekla: »Adijo, upam, da se še vidiva.« Sneženi mož je šel naprej. Videl je veliko vrst sadja, na primer hruške, jabolka in marelice. Sneženi mož je bil žalosten, ker ni našel rož. Ampak je bil tudi srecen, ker je našel sadovnjak. Jure Gselman Toplak, 3. c Moj delovni dan V ponedeljek me budilka zbudi ob 6.15. Takrat si za zajtrk pripravim jajcka na oko. Vzamem si oblacila in me ata odpelje na avtobusno postajo. Nato grem v šolo. V šoli nas uci uciteljica Jasna. Ko imamo malico, pojem jabolko, nato si grem umit zobe. Sledi še nekaj ur pouka in kosilo. Ob dveh se z avtobusom odpeljem v Hoce na odbojko. Ob 15.30 pride po mene mama. Ob 16.30 imamo kosilo in nato sledi domaca naloga in ucenje. Ko koncam nalogo, se grem ven igrat z žogo in mackom Tomom. Ob osmih si grem pripravit torbo. Nato se grem stuširat in si umit zobe. Ob devetih sem v postelji in sladko zaspim. Zala Lubanjšek, 3. c Vesel božic Nekega dne med prazniki sva se z bratcem veselila najinega božica. Moj bratec si je zaželel cesto z avtomobili, jaz pa 3D ocala. Ampak ko sva povedala atiju in mamici, se nista strinjala. Vprašala sem ju, kaj si želita in sedla na kavc. In sta rekla: »Jaz bi rada dobila lonec, ati pa je rekel, da bi imel novo majico in hlace.« Nato je mami zacela kuhati in peci, da smo lahko imeli vecerjo, midva pa sva sestavljala sestavljanke. Ati je gledal televizijo. Nato se je zacel božic. Potem smo šli gledat darila. Dobila sem 3D ocala. Vzkliknila sem: »Jej, dobila sem to, kar sem si želela!« In potem je šel še moj bratec in mami in ati. In moj brat je dobil cesto z avtomobili. Bil je vesel in se zacel igrati. Moja ati in mami sta dobila tocno to, kar sta hotela imeti in ta srecni božic se je koncal. Nato sva šla z bratcem spat, ati in mami pa tudi. Ana Koželj, 3. c Miška si kuje sreco Miška se je zabavala in nekega dne ugotovila, kako se dela sircek. In potem je rekla, da se sircek dela iz mleka. »Ampak na koncu se mora potolci še s kladivom in za tri ure dati v hladilnik.« S kovacem sta pocakala tri ure in izdelek je bil dokoncan. In nato sta ga poskusila in bil je zelo dober. Potem sta delala sircke vsak dan in zaslužila denar. Cez nekaj dni sta si že kupovala nove stvari. In najbolj srecno je bilo, da sta bila srecna. Ana Koželj, 3. c Miška si je skovala sreco in se zahvalila kovacu. In je odšla domov. Na poti se je spomnila, da je pozabila vrniti kladivo. Ko se je obrnila, je pritekla muca, miška je imela polne roke in ni mogla zbežati. Muca se je na poti proti miški udarila v kamen, zato ni mogla teci. Miški pa je na noge padlo kladivo. Potem se je kovac sprehajal po travniku in videl miško ležati na travi. Nato je pritekel do nje in jo odnesel v njeno luknjo. Ko se je miška zbudila, je šla ven iz svoje luknje. Takrat je pritekla druga muca in jo zgrabila. Nato se je kovac obrnil nazaj in videl, kako se pretepata. Prišel je do njiju in muca se je ustrašila in zbežala. Kovac je odnesel miško domov k sebi in bila sta srecna. Anastasija Stamenkovic, 3. c Miška se je zahvalila kovacu in odšla v mišjo deželo. Nekega dne je miška pogledala svoj izdelek na polici. Miška se je vprašala, da mogoce pa ne bi rabila tega dekagrama železa za sreco, lahko bi si jo ustvarila v glavi. Miška se je zamislila in vrgla v koš kos železa. Tako je miška živela srecno do konca svojih dni. Žak Štefok, 3. c Enkrat, ker en dan Ko bom jaz velik in moja mama majhna, bi la lahko na primer sam hodil po trgovinah, sam po gozdu in recimo lahko bi si kupil nov dober avto za zanimiva popotovanja v daljne kraje. Ker moja mama rada potuje, bi jo peljal na najbolj zanimive kraje na svetu! Ti kraji bi bili: Filipini, Madagaskar, Aljaska, Darwin v Avstraliji, Brazilija, Angelski slapovi ter Islandija. Nazadnje bi jo pa peljal še na vrh sveta – Mount Everest. Hoja nanj bi bila zelo naporna, zato bi moral mamo nositi v nahrbtniku. Seveda bi morala tudi nekaj pojesti. Zraven bi imel gorilnik, na katerem bi skuhal kosilo. Na vrhu gore bi od veselja skocila v zrak, nato pa se s padalom spustila na oblak. Žak Štefok, 3. c Uganke iz 4. b Figure na njo postavijo in mat nam pripravijo. Kaj je to? (Šahovnica) Tinkara Hojnik Ima polomljen in obvezan nos in živi v bloku. Kdo je to? (Peter Nos) Tinkara Hojnik Ko dodaš, je manjše, ko odvzameš, je vecje. Kaj je to? (Luknja v peskovniku) Nina Brkic Vije se po cesti, ima luske in gibcno telo. Katera žival je to? (Kaca) Nina Kovac Moje poletje 2018 C:\Users\LiliUM\Desktop\PrispevekVida4a.jpg Vem, da se je poletje koncalo, ker je postalo zelo hladno. Poletje si bom zapomnila, ker sem šla v mesto, ki sem ga želela obiskati že od svojega tretjega leta – to poletje sem bila v Parizu. Razveselilo me je, da sem za svojo rojstno minuto prišla v Francijo. Še posebej mi je bil zanimiv Eifflov stolp. Vida Ornik, 4. a Vida Ornik, 4. a, naslov slike: Poletne pocitnice Jesenske pocitnice Juhuhu, pocitnice so tu. Zjutraj dolgo spim, saj zdaj se ne ucim. Zato poskrbim, da se cim bolj veselim. Cez dan se igram, nic ne godrnjam. Veliko se zabavam in se s prijatelji poigravam. Zvecer dolgo bedim, nikamor ne hitim, saj vem, da zjutraj lahko dolgo spim. Iza Sinkovic, 4. a Zima bo odšla (priredba slovenske ljudske pesmi) Zima je odšla in pomlad bo zdaj prišla. Otroci snežaka so gradili in na njega ne bodo pozabili. Pomlad se bliža in temperatura se že viša. Cvetlice so zacvetele, ptice priletele. Pomlad se vraca nazaj, jaz pa komaj cakam na maj. Lina Gutic, 4. a Zima bo odšla (priredba slovenske ljudske pesmi) Zima bo odšla, Zime vec ne bo, sneg topi se s tal, cvetoca bo pomlad je zelena zemlja vsa. in topleje nam zdaj bo. Mraz odhaja z njo, leden možak je to, mi pa vsi veseli smo. Matic Krajnc, Tilen Koser, Nejc Krnjak in Luka Konjicek, 4. a Zakaj se veselim jeseni Jeseni se veselim zato, ker bomo pekli kostanje. In veselim se tudi, ker je jesen blizu zimi in pozimi praznujemo božic. Jesen je lepa, ker lahko išcemo gobe in si delamo brloge na skrivnih mestih pred starši in se lahko skrijemo pred dežjem. Takrat jemo gobovo juho in imamo kostanjev piknik. Alina Tajhman, 4. a Jeseni se zelo veselim, ker so zelo barvni listi. Zelo je zabavno v gozdu, še posebej, ker lahko nabiram gobe s svojo babico, s katero sva našla zelo velikega jurcka in polne štiri košare gob. In v gozdu lahko nabiramo kostanje in se igramo z želodi in lepimi listi. Veselim se še, ker so krompirjeve pocitnice in ker imamo veliko pohodov s planinskim društvom Fram. En od teh je, ko po poti nabiramo kostanje, na koci pa jih specemo. Veselim se tudi zelo, ko imamo veliko nogometnih tekem in ko babici pomagam kopati krompir in obirati jabolka. Tim Pleger, 4. a Povezana slika Povezana slika VODA! Ti tako lepa in svetla si, da iz tebe kar hrumi in žari. Kamni in drugo vidi se v tebi, in ti tako mirno kot po navadi se vedi. Srecni smo tisti , ki imamo pitno vodo in to potrebujemo za življenjsko dobo. Enim pomembna je samo moda, ampak najbolj pomembna je naša voda. MAJA VOCANEC VODA Voda je za ene dar, za druge cudež, za ene pa nekaj vsakdanjega. Nekoc je bila doma v vodnjaku, danes pa mogoce v sadovnjaku? Pomembno je, da veš, kaj je voda, saj voda je v srcu, voda je dar in v njej je življenje. Voda , ti si vihar. NIKA OZVATIC Knjiga Knjiga je velika, ki spotika in ene ljudi k branju nagiba. Dandanes knjiga je doživetje, v njej najdemo cvetje. Ob njej odmislimo skrbi, da lahko spocijemo si. Pri knjigi naredimo velik korak, ker beremo jo dan vsak. Nika Žnider, 5. a Knjiga je tvoj dnevnik domišljije, knjiga te nikoli ne izda, knjiga je tvoj svet, knjiga je tvoj najboljši prijatelj, saj ko jo potrebuješ, bo vedno s teboj. Lucija Romih, 5. a Ko knjiga te zavzame, te pravljica objame. Ce knjiga ti diši, se dobra pravljica v njej vari. V knjigi ližeš sladoled, pa sploh ne veš: ga jé samo pogled? Tako kot knjigo bereš ti, tudi ona tebe – z vsemi udi. Ko junakom se mudi, da sovražnikov grad raztrešci, zacneš se potiti in milo sreco prositi. Ko zaslišiš mamino kricanje, adijo knjiga – spanje. Lilit Glavan Cander, 5. a Knjiga v knjižnici caka nate, da jo prebereš in misliš na pravljicne junake. Ljubitelj knjig ima rad vse knjige, tudi ce so dobre ali imajo slabe rime. Knjige so pustolovske in razburljive, vcasih pa žalostne in razdražljive. Lahko so otroške ali mladinske, so tudi za odrasle in penzioniste. V knjigi živijo carobne stvari, na primer: palcki in vile tri. Povedala bi vam samo še to, da knjige so luc, ki razsvetlijo nebo. Lea Bencak, 5. a Knjige Knjige beremo radi, najveckrat v kadi. Nekatere so poucne, zato so pri znanju kljucne! Otroške knjige so zabavne, saj so po celem svetu slavne. Romani pa so dolgi, ker napisali so jih klovni! Lina Podpecan, 5.a So zabavne, so poucne, so grozljive, so ti mucne. Knjige!!! Ko jih berem in jih gledam, se resnicnosti ne zavedam. Z mislimi sem samo v knjigi, sloncek Poli in macek Gigi. Z ocmi sem tam v daljavi, pri Trnuljcici in zgodbi pravi. Lahko jih berem, lahko jih rišem, še kakšno sam napišem. Da bo jih cim vec na svetu širnem, saj nobena ni odvec, pa še s prstom mignem. Maja Šibila, 5. a Ko si v avtu, zavora ti ne dela. Ko greš prevec hitro, te semafor ustavi in policist te prijavi, zato se kar pripravi. Lilit, 5. a Z Anejem sva z avtom se peljala, kot bi po travi se valjala, vožnja je bila fina, tako kot najina limuzina. Gal, 5. a C:\Users\Anita\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Word\IMG_20180907_123003.jpg Jež, v vsaki igri te premagam, pri ocenah vedno zmagam. Pod temi ponaredki ocal se skrivaš, življenje v napacno smer uživaš. Pri kosilu se važiš in s hrano v ustih govoriš, grdo poješ in cmokaš, doma pa pri mamici v narocju jokaš. V vsako življenje vtikaš svoj nos in ce slucajno sreca te Kos, ga ti že napadeš, ceprav veš, da delaš narobe, ponos tvojega oceta je šel po gobe. Ne znaš skakati s padalom z letala, uciteljica pevskega zbora te je ven nagnala in ti rekla: »Raje kot tebe poslušala, bi Mozarta za roko vprašala.« Zato smo boljši od tebe, ker ne delamo frajerja iz sebe. Upamo, da si lekcijo dobil in boš svoje vedenje spremenil. Vsi želimo si to, da ne bi bilo vec tako. Pia Hriberšek, 5. b TRIJE PRAŠICKI So prašicki se zbudili, so zajtrk si naredili, jih mama je nagnala, ker hiška je bila mala. Je volkec šel do tja, do prašicka prvega, mu hiško je podrl in jo k drugemu ucvrl. Na koncu sta bila prašicka žalostna. Lea, 5.a PRIJATELJSTVO Prijatelji so za to, da jih zmanjkalo ne bo. So tudi zato, da te potolažijo. Radi jih imamo in se z njimi tudi igramo. Srecna sem, ko se igram, zato prijatelje imam. Imam najboljšo prijateljico in z njo jem pico. Rada jo imam in nikomur je ne dam. Lili, 5. d LJUBEZEN Ljubezen je lepa, nikoli prešteta. Vse, kar srce si želi, je sladka ljubezen do nje. Nisem vedel, kako naj ji povem, a moje srce je hrepenelo po njej. Zaradi nje ostanem, a pred njo obstanem. Ko vidim njene licke, zapel bi ji kot pticke. Vse skupaj bi imela, ljubezen razdelila. Rene, 5. d LJUBEZEN Ne, ne približuj se mi, hocem gledat tvoje oci. Ne, ne približuj se mi, ljubezen je lepa od dalec, ko gledam tvoje lepe oci. Ne, ne približuj se mi, ko te gledam od dalec najlepše je. Una, 5. d PRIJATELJ Vsak dan te razveseli, vcasih darilo prinese ti. Prijatelj te ima rad in te reši vseh zagat. Prijatelj pomaga ti, ko padeš z vrvi. Vedno stoji ob strani ti, kadar se kaj ti pripeti. Luka, 5. d Mir na svetu Mir je sveta zaklad, saj brez miru življenja ni. Prosim naj bo mir, saj zato so prijatelji. Ce ni miru ne moremo spati, se igrati in biti veseli. Ce vojna divja, težko je biti sam doma. Mir je sveta zaklad, saj brez miru življenja ni. Prosim naj bo mir, saj zato so prijatelji. Ce miru ni, nihce srecen ni. Ko ni miru je najlepši mamin objem, ki te stisne mocno in toplo. Mir je sveta zaklad, saj brez miru življenja ni. Prosim naj bo mir, saj zato so prijatelji. Vid, 5. d Moja mama Moji mami je ime Jana, ona vcasih je zaspana. Jana vcasih s prijateljicami poklepeta, a rada se tudi z mano igra. Moja mama se rada šali, a ne tako, da koga užali. Moja mama rada se smeji, a ko sem žalostna, me dobro voljo spravi. Pia Lana Geiser, 5. C Pred enajstimi leti sem se rodila, In s tem babico v Ljubljani razveselila. A cez nekaj let sem se iz Ljubljane v Hoce preselila. Ljubljana je moj rojstni kraj, A ceprav v Hocah živim sedaj. Nikoli Ljubljane ne bom pozabila, Ado, Toma in Tjaša sem tam vzljubila. Pia Lana Geiser, 5. C Moja mama je Eva. G:\DCIM\105___03\IMG_0017.JPG A moja mama ni Ema. Mame ne bi zamenjala za Emo. Ampak, rekla bi ji, izvoli rože, evo! Živa Soršak, 5. C Marija Gomaz, 5. C Moji mami je ime Metka in v vrtcu dela vse tja do petka. A moja mama tudi drugace zaposliti se zna, pri njej ni nikoli dolgcasa. Mama je ena in edina, je dama in zelo fina. A ta pesem je zdaj pri koncu, saj so vse crke že v loncu. Larissa Jug, 5. C Jaz Ime mi je Nino, rad imam cokolino, rad igram nogomet, ko vržem na Poljanah dolg met. Nino Šmigoc, 5. C Moje ime je Larissa, a ne mislim zdaj pisati dolgega spisa. Doma imam psicko, ime ji je Bella, ko pridem domov, bi najraje norela. Larissa Jug, 5 . c Mama Mama – ti si ena in edina, prijazna in fina. A ne bi te dal za nic – niti za goro denarja niti za goro slašcic. Mami, ti si me rodila in ti si me vzgojila. A ce ne bi bilo tebe, bi sedaj bil nic in jokal kot majhen fantic. Vid Smogavec, 5. C Mama je prava dama, a ni samo to, ker je lepa kot zlato. Mila je kot vila, a tudi razjeziti se zna, ko miru ni doma. Laura Komatovic, 5. C G:\DCIM\106___04\IMG_0004.JPG G:\DCIM\106___04\IMG_0003.JPG Marija Gomaz, 5. C Laura Komatovic, 5. c Slovenija Slovenija – naša dežela si ti, zato te spoštovali bova vse najine dni. Krasijo te reke, potoki, morje, pa tudi prelepe naše gore. Imamo mesta in vasi pa tudi srecne in vesele ljudi. Najlepše je tam, kjer si doma in to je naša Slovenija. Neja Jug in Larissa Jug, 5. C Tudi jaz živim na vasi, igram se na jasi, in pasem kravice kot vcasih babice. O, ti lepi današnji in stari casi, vedno je lepo na vasi. Marija Gomaz, 5. C Moj živosrebrni znacaj Ime mi je Živa in sem rada nagajiva. Moj znacaj se zelo spreminja, saj vcasih rada berem knjige, vcasih pa ne. Vcasih sem rada plesala balet, potem mi je bilo bolj všec bobnanje, potem mi je bil spet všec balet … Zdaj sem koncno ugotovila, da mi je všec oboje. Pri meni se vsak dan spremeni en živosrebrni znacaj… A vem pa tole: »NIHCE NI TAK, KOT SEM JAZ. EDINSTVENA SEM, ENKRATNA, IZVIRNA IN NEPONOVLJIVA. NE BOŠ VERJEL: AMPAK NA VSE VEKE NIHCE NE BO TAK KOT SEM JAZ. (P.B.)« To sem jaz - Živa Mlakar. Živa Mlakar, 5. c Cudaška JAZ SEM DIHUR Jaz sem dihur, ti pa ne, jaz smrdim, ti pa ne. Meni se vsak umika, na tebe se pa vsak pika. Jaz smrdim, ti pa ne, jaz sem kosmat, ti pa ne. Gala Lah, Tia Rovcanin, Nika Štesl, 5.b Za listom je list. Za listom je še en list. Ves popisan od ljubezni je še zadnji list. Ko je v avtu avto in ko je v tem avtu avto, vsi skupaj lahko rajajo, svojim puncam nagajajo, pojedo vse bonbone ter v avtomehanicnih delavnicah razgrajajo. V mojih možganih so možgani, v teh možganih so manjši možgani, v manjših možganih so še manjši možgani, v sredini pa je pamet! Pia Hriberšek, 5.b Cuden vlak Cuden vlak je prav zares cuden, cuden vlak ima cudne navade, rad zapelje v višave. Cuden vlak veselo vozi, kadar nikogar ne povozi, cuden vlak rad vozi se, kadar mešcane popelje vse. Sem in tja, gor in dol, cuden vlak je vsepovsod. Trije vagoncki mu sledijo in se smejijo: »Cucucu, cucucu.« Dita Bedenik, 6. a Narobe svet Hitro k rimam odhitimo, da vlaka ne zamudimo. Jaz sem Mici in živim na gori Tici, moja mama je Jola, ki dela kot nora. Moj brat Jaka je tecen kot sraka, moja sestra Lana, pa pridna kot mama, oce pa zdravnik, ki šteje vseh sto pik. Testi v šolah nas nic ne naucijo, samo v zadregi nas pustijo. Naš poštar Tine je tocen kot Bine. Bine je moj prijatelj, ki je pravcati skladatelj. Gala Lah, 5.b Knjiga V knjigi pišejo stvari o nogometni ligi. V tej knjigi je še ena knjiga, ki (bodite brez skrbi) ne miga. V tej knjigi je knjigica, v knjigici je minica (ne vem, kaj dela tam). Tam je tudi žoga, ki jo brca noga. Ta žoga se odpira in v tej žogi je žoga. Manjša. V tej žogi je še manjša žoga. V tej žogi pa je še ena žoga in v tej žogi je žogica. V tej žogici pa je napisano: »FANTJE, POZOR! NOGOMET JE TUDI ZA PUNCE!« Nina Korošec, 5.b Mali mucek Gucci Nekega dne se je mali mucek Gucci odlocil, da bo šel na en sprehod v bližnje mesto. A to je velik napredek zanj, saj še ni bil nikoli sam zunaj. Ko je prišel v mesto, je zacudeno gledal, ker so bile okrog njega same velike stavbe, na katerih so bila napisana imena. Prišel je do zgradbe, na kateri je pisalo Gucci. To je vendar moje ime, je vzkliknil od veselja. Pokukal je skozi izložbeno okno in gledal naokrog. V trgovini ni bilo videti žive duše. Gucci se je s tackami rahlo naslonil na vrata in ta so se odprla … Razgleda se po trgovini, še posebej so mu všec šali, na katerih piše njegovo ime. Ker ni nikogar v trgovini, vzame enega in si ga zaveže okrog pasu. Nekaj ulic naprej najde restavracijo s hitro hrano, kjer si naroci majhen hamburger in majhno kokakolo. Zvecer, ko je že zelo izcrpan, pride do hleva, v katerem spijo krave, a zato mu ni prav nic mar. Seno se mu ne zdi ravno udobno, a vseeno v sekundi zaspi. Zjutraj se zbudi, ko je zunaj še tema. Hodi po mestu, nakar se spomni, da ima družino, ki ga najbrž že pogreša. Na ulici sreca staro ženico, ki mu je ponujala jabolka, a on jo je vprašal le, ali ve, kje je doma. Stara ženica tega ni vedela, zato je nadaljeval z iskanjem. Prišel je do pašnika, kjer so se veselo pasle krave. Eno je ogovoril in jo vprašal, ce ve, v kateri smeri je njegov dom. Odgovorila je, da ne ve in dodala, da bi tudi cudno gledali, ce bi videli mucka, ki jezdi kravo. Tako je mucek nadaljeval pot. Bil je že cisto strt, ko se je že vecerilo. Mislil je, da ne bo nikoli našel poti domov, takrat pa je zaslišal brnenje cebel. »Halo,« je dejal in se oziral okoli. »Cebelice drage, ali veste, kje je pot do doma?« Povedal jim je naslov in dejale so, da ga poznajo, ker so doma v sosednjem cebelnjaku. Vodile so ga domov. Mali mucek je sedel pred vrata in zacel praskati po njih. Družina je odprla vrata in zagledala mucka. Gucci je vsakemu podelil en velik objem, legel je v svojo posteljico in preden je zaspal, si je mislil: »Uf, to je pa veliko bolj udobno kot kup sena«. Lia Kobal, 6. a Jaz Jaz sem zvezda, samotna v vesolju, ki poskrbi to, da je vse, kot je bilo. Jaz sem kapitan na osamljenem morju, na širnem morju, kjer vse hrepeni. Jaz sem rdeca, rdeca kot lava, ki hrepeni in gori. Jaz sem mrzla, mrzla kot ledeniki, ki caka, da se stopi. Skokica Skokica skace in se veseli, do belega dneva nazaj prihiti, v majhni hišici hitro zaspi in se naslednjega dneva veseli. Ko zjutraj se zbudi, mora opraviti pomembne stvari, ko opravi pomembne stvari, nazaj v igro odhiti. Urša Fras, Maruška Aberšek, 6. a Larisa teran, 6. a SSSSSSSonce Sssssonce sssssveti na naš ssssvet, ssssmejoce gleda naš planet, sssvetlobe ne prodaja, kar ssssama se oddaja. Sssssonce sssveti na naš sssvet, ssssmejoce gleda naš planet, ko pa zaide, Luna na plan pride. Anya Tominc Voh in Ana Hasaj, 6. a OOOOpica Oooopica je prava zlooobica. Nad mooojo poooosteljo budno me spremlja, z ooooci me ne spusti in živce mi drooobi. Kooo le bi prenehala, zloooobica mala! A ooona vztraja, mi stalnooo nagaja. Ko nekega dne jooo proosim, mali vragec pooopusti, poooostaneva prijatelja za vse vecne dni. Lia Kobal, 6. Rastem s knjigo Raste roža na polici, rastejo preste in kruh v pecici. Kaj pa jaz? Kako rastem? Jaz s knjigo rastem in potujem, v glavi cudne kraje obiskujem. Poletim na mavrici in pristanem v pravljici. Se podam na lov s pirati in že imamo zaklad zlati. Tako jaz s knjigo rastem vse življenje in preiskujem vesoljne meje. Marsela Supe Vide, 7. b Senca Korak za korakom hodi za mano, moje življenje je zmeraj pregnano. Tema, nespecnost, strah, moja sreca zdrobljena je v prah. Prosim te, pusti me na miru! Ne morem vec hoditi po tem krivem tiru. Kot dež iz oblaka se zlije, solza mi v hipu obraz prelije Lucija Adam, 9. a Zrcalo Daj no daj, stopi korak naprej, vsaj enkrat v zrcalu ljubeznivo se poglej. Si kdo si, z napako ali vec, perfektnost, to je že zdavnaj odvec. Ta strah nenehno me mori, v snu moje svetle sanje kali. Kot ptica ujeda v krempljih svoj plen drži, on iz svojih rok me ne izpusti. Spaka, demon, sem to res jaz? Steklene solze zalile so mi ves obraz. Spet globoka tema pride na plan in jaz odjadram dalec stran. Lucija Adam, 9. a Pogled v zrcalo V zrcalu lahko vidimo razlicne stvari, odseve, spomine, ljudi. Zrcalo je tak predmet, ki nas popelje v drug svet, ne le nekam na naš planet. Lahko nas pelje na kraje polne ljudi, kjer se dogajajo zanimive reci, da niti ne opazimo, kako cas beži. Ali pa na kakšne osamljene kraje, tihe raje, tja, kjer mir kraljuje, ne, nihce ne vojskuje. Vcasih se v zrcalo tako zatopimo, bitje srca umirimo ter le opazujemo svoj odsev, vidimo napake, ki si jih ne bi nihce želel. Nekateri v zrcalu vidijo sebe, nekateri cudne amebe, pa vendar v resnici kažejo le nas, kako nas spreminja cas. Sama priznam, da sebe, takšno kot sem v ogledalu, ne vidim vsak dan. Vcasih je v njem podoba navadnega dekleta, takšnega, ki se ni spremenilo že leta. Vcasih je v njem dekle, novinka, ki še ne poznam je. Po izgledu mi je popolnoma enaka, a po duši cutim, da mi je drugacna, drugih, kot jaz, stvari lacna. Takrat jo dolgo opazujem, vcasih za staro mene žalujem. A po vecini razmišljam, kaj se je z njo zgodilo, kaj je tisto, kar se je spremenilo? Odgovorov je veliko, vsakic se mi poraja kakšen z razliko. Pa vendar, kaj ni z zrcali obicajno tako? Vedno ti kaže enak pogled, a ti ga vidiš lahko drugace zelo. Nuša Ornik, 8. B Pošast v zrcalu Zrcalce, zrcalce na steni povej, zakaj mi življenje ne gre vec naprej? Pokažeš resnico, zabrišeš krivico. Moja podoba, v tebi grdoba, ki solze preliva, želi si le ljubecega vpliva. Novo življenje, grešenje, trpljenje. V tebi past, v sebi pošast. Strah me davi, ko v tebi vidim obraz, želen po napacni zabavi. Strah me obliva, kot pod mano bila bi mina. Novo spoznanje, to ni vec bahanje, obžalovanje. V tebi vidim podobo sebe, pošast, ki razbila bo tebe. Eva Božic, 9. b Zrcalo Stojim pred ogledalom, vidim le obup, spogledujem se s skropocalom, ki v mene nemo strmi, želja po sreci v meni gromi. Daj poglej na svetlo stran, mi rece vsaka oseba, kako, ce ne prenesem pogleda, ki je vame zadan? Špela Pehant, 9. c Svet v zrcalu Poglej ta svet! Lep, a vendar napet. V tebe pogled strmi, ki neskoncno trpi. Kot ti izgleda. Kot ti se obnaša. Pa vendar je praznega pogleda in se ne oglaša. Odsev, ki se ga vsak boji, strah v tebi goji, skozi najstniška leta, ki so znana kot puberteta. Lana Malek, 9. c D:\Users\Uporabnik\Downloads\Screenshot_20190604-231758_Drive.jpg D:\Users\Uporabnik\Downloads\Screenshot_20190604-231811_Drive.jpg What a mess! It's going to be clean! What a mess! I believe it can be clean! Socks and gloves are on the toys, toys are on the bed and my dad is under the bed. Do you know that socks are on the clock? My life is cool because my room is beautiful. Lara Dogša in Luka Ivancic, 5. C My room is a mess, On the chair there's a dress. On the floor there's a map, On the bed there's a cap. On the mirror there's make-up Because there's Jacob. In the box there's my dog Lox. Look, on the globe there's a book. Mum comes to my room: ''Tidy up! Tudy up!'' ''STOP'', I say. ''I like it that way!'' Nina Korošec, Taja Franc, Eli Košec, Nika Juric, 5. b Misli devetošolcev: F:\foto 2017 - 2018 mob\foto 2018-2 sanja mobi\20181130_081231.jpg F:\foto 2017 - 2018 mob\foto 2018-2 sanja mobi\20181130_081241.jpg F:\foto 2017 - 2018 mob\foto 2018-2 sanja mobi\20180928_085534.jpg F:\foto 2017 - 2018 mob\foto 2018-2 sanja mobi\20181130_081248.jpg Kazalo Uvodnik ………………………………………………………………………………………………………1 Pogovarjali smo se……………………………………………………………………………………..2 Eko šola…..………………………………………………………………………………………………….4 Zdrava šola…………………………………………………………………………………………………5 Unesco šola………………………………………………………………………………………………..6 Dogodki, zanimivosti….……………………………………………………………………………10 Tekmovanja………………………………………………………………………………………………17 Pouk malo drugace………….……………………………………………………………………….22 Mladi likovni ustvarjalci…………………………………………………………………………….31 Mladi besedni ustvarjalci………………………………………………………………………………..40 Sedmo cudo glasilo ucencev OŠ Dušana Flisa Hoce junij 2019 Sedmo cudo je izdal uredniški odbor glasila OŠ Dušana Flisa Hoce, Šolska ulica 10, 2311 Hoce Odgovorna urednica in mentorica: Sanja Obaha Uredniški odbor: Vlasta Smrdel, Lidija Šoštaric, Jasna Pitamic Mentor likovnim ustvarjalcem: Albin Lorber Tisk: Evrografis Maribor Naklada: 700 izvodov Avtorica izdelka na naslovnici: Amanda Brglez, 8. b