VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETN!K XLH. CELOVEC, PETEK 20. FEBRUAR 1987 ŠTEV. 8 (2315) GospodnrsKo sodetovnnje ni enosmemicn Uradni obisk Vranitikega v iugosiaviji: Pogovori tudi o manjšinskem vprašanju V sredo se je na Bjedu začel uradni obisk avstrijskega zveznega kanclerja Vranitzkega v Jugoslaviji, kjer se je pogovarjal s predsednikom zveznega izvršnega sveta SFRJ Brankom Mikuličem. Prvi dan so bila v ospredju vprašanja gospodarskega sodelovanja, vprašanje Karavanškega predora ter Duty-free-prodajnic na mejah. Mikulič in Vranitzky pa sta se menila tudi o sodelovanju in medsebojnem obveščanju o morebitnih nesrečah v atomskih elektrarnah (gre predvsem za reaktor v Krškem). Toda že v sredo je bilo očitno, da bo važna točka razgovorov tudi manjšinsko vprašanje. To je potrjevalo že samo dejstvo, da se je Vranitzky srečal tudi s predsednikom vlade SRS Dušanom Šinigojem, hkrati pa je tudi Mikulič v pozdravnem nagovoru že opozoril na to vprašanje. Avstrijski kancler Vra-nitzky je naznanil, da se ne da izsiljevati od koroških deželnih strank, saj hoče uresničiti napoved iz vladne izjave, da mora biti Avstrija pač domovina tudi za svoje manjšine. Načelno da ni proti spremembam, je dejal Vranitzky, toda ustrezati morajo ciljem, kakršne da je opisal v vladni izjavi. Končal pa je z zagotovitvijo, da se tudi časovno ne da izsiljevati: „Važna mi je rešitev, ne pa časovni limit." Uradni razgovori so se končali v četrtek popoldan s skupno tiskovno konferenco vladnih šefov Jugoslavije in Avstrije (poročilo v naslednji številki). Na kolodvoru v Lescah je sprejel Branko Mikulič (desno) avstrijskega kanclerja dr. Franza Vranitzkega. Tudi vprašanje narodnih manjšin nn dunajski konferenci o vnmosti in sodeiovnnju v Evropi Ko pišemo te vrstice, so avstrij-sko-jugoslovanski pogovori na Bledu še v polnem teku in bomo o njih rezultatih mogli poročati šele v prihodnji številki. Toda že iz izjav, ki jih je bilo slišati pred obiskom, kakor tudi iz dejstva, da kanclerja Vranitzkega izmed članov vlade spremlja finančni minister Lacina, nedvomno izhaja, da so pri teh pogovorih v ospredju vprašanja gospodarskega sodelovanja med obema državama. Gospodarsko težišče je bilo poudarjeno tudi v člankih, ki jih je pred obiskom objavil tukajšnji tisk. Z izpostavljanjem gospodarskih težav Jugoslavije je bilo manjšinsko vprašanje potisnjeno „v ozadje" (ali upravičeno ali samo kot „pobožna želja", bomo šele videli); zato pa naravnost ganljivo zvenijo zagotovila, kako je v tej situaciji treba pomagati dobremu sosedu na jugu. da bi se izkopal iz menda brezupnega položaja. Od f4. do 22. februarja poteka v Portorožu 2. mednarodno srečanje pisatetjev ob meji. Ob tej priiiki pa smo štirje slovenski časopisi iz treh dežei pripraviti skupno pri-iogo. Kotegi in koiegice tistov „M)vf Mafa/ur" (Čedad), Toda kako v dejanjih izgleda ta „pomoč", kažejo na primer sedanje priprave za spremembo carinskih predpisov, s katero namerava Avstrija v bližnji bodočnosti radikalno zavreti uvoz določenih vrst blaga v potniškem prometu. Za kaj gre: trenutno je v potniškem prometu dovoljeno brez carine uvoziti na osebo 2 l vina, 1 1 žganih pijač in 200 komadov cigaret; po novih predpisih naj bi se te količine zmanjšale na raven, ki sicer velja za maloobmejni promet, torej 1 liter vina, 1/41 žganih pijač in 25 komadov cigaret. S tem ukrepom bi zadeli predvsem nove brezcarinske trgovine, ki jih je Jugoslavija uredila na mejnih prehodih z Avstrijo in ki pomenijo važen dotok tujih deviz. Torej udarec prizadevanjem za ozdravitev ..bolnega" gospodarstva dobrega soseda na jugu, o čemer - glej zgoraj - je govora ob sedanjem državnem obisku. In za taukrepseje Avstri- „Pr/morsk( dnenMk" (Trst) m „PrhnorsAc novice" (Koper) so skupaj z nam! pripravili in zbrali prispevke, ki posegajo v vprašanja skupnega slovenskega kulturnega prostora in ki presegajo meje - med narodi in med ljudmi. ja, tako je slišati, odločila le na zahtevo nekaterih koroških trafikantov, ki pa so, tudi to je slišati, baje sami prav marljivo izkoriščali možnosti „uvoza" cenenih tobačnih izdelkov. Nikakor ne bi želeli napraviti vtisa, da zagovarjamo zastrupljanje z alkoholom in nikotinom. Toda napovedani ukrepi so preveč prozorni in kažejo, da se gospodarsko sodelovanje pri nas smatra za enosmernico. S povsem drugačnimi merili namreč merijo pri nas tisti, ki smatrajo naravnost za obveznost" Jugoslovanov, da „morajo" v koroških in štajerskih trgovinah pustiti na stotine milijonov šilingov in da „morajo" v desettisočih koristiti središča zimskega turizma na Koroškem. Po drugi strani pa zapiramo meje in hkrati govorimo o širokem odpiranju v evropski svet. Res zelo očitna dvoličnost, ki naši deželi in državi gotovo ni v čast. Obvestilo Zveza koroških partizanov bo imela v soboto 21. februarja 1987 s pričetkom ob 10. uri svoj REDNI OBČN! ZBOR v prostorih Mladinskega doma SSD v Celovcu, Mikschallee 4. Na občnem zboru bomo pregledali delo v minuli mandatni dobi ter sprejeli smernice za delovanje naše borčevske organizacije v prihodnje. Obudili bomo spomine na narodnoosvobodilno borbo in skupno manifestirali našo življenjsko voljo. { Občni zbor bo z borbeno' pesmijo popestril Koroški par-i tizanski pevski zbor. O d h o / " Po uvodnem krogu ..načelnih izjav" in poznejšem podrobnem razpravljanju v komisijah udeleženci dunajskega nadaljevalnega zasedanja konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) sedaj pripravljajo gradivo, ki naj bi bilo zajeto v sklepnem dokumentu. V tem okviru je vodja jugoslovanske delegacije, veleposlanik Ignac Golob, ponovno sprožil tudi vprašanje narodnih manjšin. Ko je utemeljeval svoj predlog, da mora v sklepne dokumente biti sprejeto tudi vprašanje manjšin, je Golob dejal: „Ker se navzlic prizadevanjem za napredek pri spoštovanju čioveko-vih pravic in temeijnih svoboščin pripadnikov narodnih skupnosti še vedno soočamo s kopico resnih pro- biemov, in ker ceio obstajajo države, ki kijub zgodovinskim podatkom zanikajo manjšino in ji odrekajo obstoj, je nujno, da je v skiepnih dokumentih dunajskega srečanja doiočiio o narodnostnih skupnostih. V tem doiočiiu naj prednjači doižnost države, da zagotovi etničnim manjšinam stike z matično domovino ter poino pravico do informiranja v materinem jeziku." Oba jugoslovanska predloga -Golob se je zavezi tudi za enakopravno ravnanje s tujimi delavci - naj bi opozorila, da velike besede, zapisane v helsinški sklepni listini in drugih mednarodnih dokumentih, velikokrat v praksi še niso uresničene. Pogovori o šoisivu # Danes se bodo predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev na Dunaju sestali z novo ministrico za pouk dr. Hildo Hawlicek, ki je vabila na pogovor o šolski problematiki. Tako bodo imeli predstavniki koroških Slovencev priložnost, da pristojni ministrici neposredno tolmačijo poglede in predloge za rešitev tega važnega vprašanja. # Prihodnji torek pa bo v Celovcu razgovor predstavnikov slovenskih organizacij z vodstvi treh koroških deželnozborskih strank, kjer bo prav tako šlo za vprašanje dvojezičnega šolstva. Čeprav so koroški Slovenci v tem vprašanju izdelali in predložili že vrsto konkretnih predlogov, doslej niso dobili odgovora; na torkovem pogovoru bodo zato ponovili svoja utemeljena stališča. Pfi!oga „Pisa!e!j oh meji" PHEBER!TE na strani 2 Prvi zvezni kongres Zeieno aiternativne iiste v Ceiovcu 3 Pred premiero „Gugainika" in uprizoritvijo igre „Toimun in kamen" 4 Posvet o dvojezičnosti 5 Tribuna bratcev 5 „Ptaninevsiiki"-otvoritev razstave 8 Mednarodni „tek treh dežet" 7*oArat so Mo vrst; č/an; zvezne v/ade. /VaZder je v preteA/em ted/m ostro napade/ tZste predstara/Ae v/a-de, A/ so pred AratAZ//; ZzjavZ/Z, da hrez .sog/a.sja s/ovrnsAe manjšZne ne ho /nogoče najt;' rešZtve v vpra.s'a/;ja dro)ez;č//ega šolstva //a KorošAem. AV/š/jeno, čeprav ne po.sche/ Z/Tieno-va/:a, .s/a h Z/a prZ /er/; očZtno Aanc/er Fra;;Z/zAy Zn ///ZaZs/rZea za poaA /VauVZceA. /VaZder je deja/, da svo-hod/pa AZ v /e//; vprašanja ne h o do popa.šča/Z Za da zvezna v/ada svojega ..zaostrenega sta/Z.šča" ne ho zdrža-/a. .S' .stran; 5/ove/tcev pred/agant čas za pre/nts/eA je odA/ond (predstav-nZAZ Slovencev so Z/ne/Z JO /et časa premZš/jevatZ) ter napovedo/, da hodo svohodnjaAZ sAnša/Z ZzvestZ vseavstr/jsAo ZnjormacZjsAo Aa/npa-njo o vprašanja dvojezZčnešo/e, Aar menda na/neravata tad; .S/V) Z/; D IT. //aa/erjev; napad/ po svoje ntso ntč Aaj ne/a/vod/d, soj jth je AorošAa Zn avstrZjsAa javnost vajena že neAaj časa. Nenavadno je prej to, AaAo do/go de/noArntZčnn javnost Z/; po/Z- tZAZ večtnsAZh stranA taAšno ZzzZva-nje prenašajo. /VaZder se gre „demo-Arafa".* s sredstvZ Zn /nožnost/nZ, AZ so na razpo/ago v de/MoArntZčno n reje/; Z držav;', sAaša nve/jav/jafZ svoje težnje Z/; zahteve svojega (nacZona/Z-stZčnega) tohora. Ve/no, za AaAšne predstave Zn zahteve gre. Na prZ/ner za to, da ho KorošAa „dejansAo svo- ž;7 z zahtevo po etnZčne/n proporca... OčZtno je, da /VaZdetja n; mogoče me/Zt; po te/n, Aar pred javnostjo pove,* prej že po tZste/n, česar ne pove, a/; po te/n, Aar je že Adaj drugače povedo/. 7*o vedo tud/ po/Zt/A; dragZh stranA* hZvš; Aonc/er .SZno-rvatz je svojčas v razgovora s s/oven- Haider spe! groii hodna še/e tedaj, Ao ho ne/nšAa deže/a" //VaZder /9R4 na prZred/tv; ne/nšAega te/ovadnega društva v 5e/;tjaAoh;<7 7aAe Zn drage Zzjave dovo/j jasno ponazarjajo, AaAšne vrste ..demoArat" je ta gospod /VaZ-der,* aprav/čajejo tud; sA/ep, da v Aroga ,,.svoj;h" pove do Aonca, Aar štrš; javnost;' prZArZva. Te-tej zadnje čase oh vsaAZ prZ/ožnost; hrez srama zat/jaje, da ma gre pravzaprav za zaščZto Zn pospeševanje s/ovensAe /MnMjšZne -seveda da pr; tem ne omenja, AaAo to dejansAo mZs/Z. pred ne še to/ZAo /et; je te svoje m/s/Z zaoAro- sAZm/ študent; /VaZderja ocen;/ za sArojno popa/ZstZčnega po/ZfZAa,* VranZtzAg n; h; pr;prav/je/; z nov/m vodjo svohodnjaAov nada/jevat; v/adno Aoa/ZcZjo,* A7e;ssacr-/?/oa ga je v ohraz Zmenova/a demagoga. CZ/jZ Zn ozadja so dostZArat nasprotn; namena Zn smZs/a demoAratZčnZh noče/, na Aatera se sam taAo rad sA/Z-caje, Aadar povzdZgne svoj g/as po „redu Zn čZstostZ v po/ZtZAZ". Če s/ed-nje ntč ne za/eže, potem /VaZder -č/oveA, AZ s; Aaj apa - radevo/je seže po svarZ/Zh Zn tud; po grožnjah. 7oArat so pač namenjene tZsfZm, AZ rešZtve AorošAega šo/sAega vprašanja ne pojmujejo povsem taAo Aot on; da torej manjšZne ne gre pos;7je-vot; z dZAfntZ, temveč jo je frehu vA/jačZtZ v proces ZsAanja sAapne rešZtve. .SprZčo vsega tega naj h; prZš/o na dnevnt' red po/ZfZAcv večtnsAZh stranA Zn zvezne v/ade Aončno tud; vprašanje, AaAo do/go hodo še trpe/; posAase groženj Zn ZzsZ//evaMja. Kdaj hodo doAaza/Z, da jZh /VaZder ne more „pred sehoj gnatZ", Aot je to napo veda/ po vo/Ztvah? ,S' sAapn/mZ Aonjere/aa//;; AorošAe trojZce JVag-ner-Scheacher-/VaZder to n; mogoče. 7adZ ne z danajsAZm mo/čanjem a/; Zzgovorom na posebnost AorošAZh razmer (- saj morate razumet;, da se ne moremo Aar taAo vmešavat/... -). DemoAratZčnajavnost, znanost;/; med;); so v zadnjZh tednZh dovo/j jasno mnnZ/est/ro/; odpoved apart-he/dsAZm težnjam Zn demagošA; po/ZtZAZ. Kdaj ho to Aončno napra-vt/a tud; uradna Tvsfrtjn? V. .Sch. Kongres Zelene alternative V Ceiovcu nove razmejitve v avstrijskem zeienem gibanju Prvi zvezni kongres zeieno-aiternativnih si) - po izvotitvi 8 njihovih kandidatov v avstrijski pariament -se je v nedetjo konča) v Ce)ovcn. Zaktjuči) seje z organizatorično konsotidacijo večine zeienega gibanja, ki pa jo je sprem-)ja)a dokončna odcepitev zeteno konservativnih si). Sedem zetenih partamen-tarcev brez pridržkov drži z zetenim ktuhom, nastopati bodo sedaj kot č)ani stranke „Ze)ena atternativa", )e s predsednikom VGO (Vereinte Griine Osterreichs) Josefom Buchnerjem je priš)o do „z)oma", vendar vse postedice tega spora še niso jasne. Vsekakor je Buchner napovedat, da bo pred sodiščem toži) Zeteno atternativo zaradi kršitve predvohtnega sporazuma. Do od)očitve sodišča zato Zetena atternativa ne bo dobita finančnih sredstev iz fonda za podporo strank. Prvi zvezni kongres Zeienih se je začei že v petek na nenavaden način. Delegati iz zveznih deže) so po prihodu z vlakom na ceiovški kolodvor peš prehodih pot do Mladinskega doma Slovenskega šolskega društva, kjer se je odvijai konges. Nosiii so transparente, ki so opozarjati na probleme okoija in na manjšinsko vprašanje. Proti vetiki koahciji Uvodne referate so v soboto dopol-dne imeti Freda Meissner-Btau, Peter Pitz in bivši državni tožitec Watter Geyer. Freda Meissner-Btau je označita vetiko koaticijo kot koaticijo bogatih z bogatimi, kot ..avstrijski reaganizem oz. tatherizem. pomešan z avstrijsko površnostjo." Proti temu bo treba razviti zeteno pohtiko, ki stoni na akcijah državtjanov in na uveljavitvi njihovih pravic. Wa!ter Geyer je opozorit na sorazmerno nepomembnost govorov v parlamentu, ki jih duši gtasovatna mašinerija, medtem ko je Peter Pitz navedet primere, kako se uvetjavtjajo „močni gospodarski interesi" za hrbtom par-tamenta, ki je tem krogom postušen. Delegate kongresa sta posebej pozdravita tudi državni poslanec Karet Smotle in predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc. V ostatem je kongres bit namenjen predvsem organizatoričpi konsotida-ciji zeteno-alternativnega gibanja. Združitev deželnih skupin, - sodelovanje je stoneto do sedaj na lokalnih predvolilnih sporazumih med ALO in VGO in drugimi skupinami - so navzoči delegati izvedli „ z medsebojnim priznavanjem". Glavni del kongresa pa je zavzemla debata o novem pravilniku stranke, ki je bil večinsko r sprejet, potem ko so delegati vložili in razpravljali o nad 100 spremembah. V drugem delu kongresa je navzočih 134 delegatov izvolilo 7 članov zveznega predstojništva, dve zvezni poslovodji in tiskovnega referenta zelenega parlamentarnega kluba. Značilnost nove stranke, ki noče biti tradicionalna ..stranka" je, da zeleni parlamentarci ne morejo kandidirati za vodilne funkcije pri Zeleni Zeteni-atternativci med gtasovanjen) alternativi, vrhu tega nimajo strankarskega „šefa". Najvišji gremij je zvezni kongres, sledi mu zvezni odbor in zvezno predstojništvo. Deželne organizacije in narodnostne skupnosti so v svojem območju - kolikor se držijo zveznega poslovnika -avtonomni. Podpora narodnostnim skupnostim Kongres Zelene alternative svoje podpore za narodne skupnosti v Avstriji ni potrdil samo z večjezičnim geslom „Zeleno - več kot barva", -bilo je pritrjeno na čelni strani dvorane, - in z izbiro kongresnega kraja, sprejel je tudi resolucije proti koroškemu ..pedagoškemu modelu" in za izboljšavo skupnega dvojezičnega pouka, ter podkrepil konkretne zahteve gradiščanskih Hrvatov in Madžarov po dvojezičnosti v vseh družbenih področjih. Čtani zveznega predstojništva so: Ridi Unfried (Zgornja Avstrija), Eva Haugk (Dunaj), Jeanette Berger (Dunaj). Astrid Kirchbaumer (Tirolska), Ulrich Gabriel (Predarlsk.a), Christian Wabl (Štajerska) in Werner Moidl finančni referent (Tirolska). Posle Zelene alternative bosta vodila Werner Haslauer (Dunaj) in Manfred Sta-delmann (Predarlska). Za tiskovnega referenta zelenega kluba je bil izvoljen Pius Strobl. Vrsta drugih vprašanj - npr. prešibka zastopanost ženskega spola v strankarskih gremijih, še odprt odnos do VGO - pa je očitno potrdila, da stoji Zelena alternativa še pred zahtevnimi vsebinskimi odločitvami. Za prihodnjo jesen je bil določen naslednji kongres, ki bo namenjen predvsem politično programskim vprašanjem. Miren potek dobro organiziranega kongresa (za organizacijo je odgovarjala KEL in številni mladi aktivisti) ni nudil prave snovi za poročanje o ..kaotičnih" razmerah. Dvourni kulturni spored, s katerim so v sobotni noči (spored se je začel šele po pol deseti uri!) Honzl in Niko, Suški oktet, Janko Messner, Gerhard Zach, Marian Sticker, ansambel Drava in drugi so predstavili slovensko kulturno delovanje na Koroškem, ta dvourni program torej ni pokazal samo neverjetne vztrajnosti in potrpežljivosti zelenih delegatov, temveč tudi njihovo notranjo sočustvovanje z narodnostnimi skupnostmi. v. w. Rjavi krči pri VGO Buchner in Peiikan sta izvedla „proti-kongres" Koroška „Kleine Zeitung" je napisala, da sta se predsednik VGČ.Josef Buchner in generalni sekretar te organizacije, Wolfgang Pelikan, izkazala z „omembe vredno vztrajnostjo", ko sta v Celovcu s svojimi pristaši izvedla poseben „proti-kongres", da bi s tem uveljavljala lastne interese. Tudi poskus zbrane člane VGO spraviti na skupni kongres oz. jih povabiti za skupno mizo, ni uspel. Posebna delegacija Zelene alternative, ki se je napotila v celovški hotel Moser-Ver-dino, da bi posredovala, ni bila uspešna, možno ji je bilo samo ugotoviti, da je tam vladalo popolnoma drugačno vzdušje. Prepir se je vnel predvsem zaradi organizatorične oblike skupnega delovanja. VGO (oz. del njihovih članov) hoče obdržati popolno samostojnost, zahtevala je tretjino delegatov na celovškem kongresu in tudi tretjino finančnih sredstev. Vodilne strukture Zelene alternative ji sicer priznavajo določeno samostojnost, ne pa v omenjenem obsegu. Vsekakor je prišlo do znanega zloma, kar pa ne izključuje, da se bodo posamezne osebe še odločile za sodelovanje z Zeleno alternativo. Prav gotovo tega sodelovanja ne bodo iskali tisti ljudje v VGO, ki so že od vsega začetka skušali preprečiti združitev Zelenih. !n to iz skrajno desničarskih političnih interesov. Znano je, da so že pred novembrskimi državnozborskimi volitvami posamezni člani VGO - kljub volilnemu sporazumu med VGO in ALO in drugimi - delali reklamo za FPO ali se uprli skupni kandidaturi. Na Štajerskem je bil to gospod deželni poslanec Korber, na Nižjem Avstrijskem gospod Soyka, na Pred-arlskem deželni poslanec Riinzler, na Koroškem pa gospa Jesse s sodeiavci. Tudi pri zetenih točuje večjezičnost in podpor:) narodnim skupnostim ntter-nativce od „rjavo-ze)enih." Predsednik Josef Buchner jim je tedaj še grozil z izključitvijo! Zgleda, da si je danes že premislil, kajti ravno ti krogi so bili, ki so ga najbolj silili v celovški „proti-kongres" in bili najbolj nepopustni. Tem krogom je že od vsega začetka bila orientacija in drža alternativcev v manjšinskem vprašanju ..prenevarna". Še danes utemeljujejo svojo samostojno koroško kandidaturo pri zadnjih volitvah (čeprav so z manj kot 1000 glasovi pogoreli) npr. s tem, da „s(m)o se morali tako odločiti, ker je obstajala nevarnsot, da nas bodo priključili Slovencem"; (na zveznem zborovanju VGO, januarja 1987 v Linzu, se je glasilo celo tako: „Da ne bomo prodani Jugoslaviji". Drugi del VGO na Koroškem, ki pa ni hotel sodelovati v protimanjšin-ski gonji, se je odločil, da ostane v zmenjenem volilnem združenju. Podobno je bilo v drugih zveznih deželah. Zato mnogi ocenjujejo, daje posebni kongres, ki so ga deli VGO izvedli v Celovcu, v resnici le interni problem te organizacije. V precejšnji meri so pogojeni iz konservativizma, ki je še vrhu tega povezan z nemškim nacionalizmom. Pravzaprav se je že pred volitvami vedelo, da prihajajo nekateri aktivisti VGO iz skrajno desnih krogov, tudi Pelikan je prišel iz FPO, drugi pa so pisali za nemškonacionalne in desnoekstremne časopise. Zato tudi ni presenetljivo, da se je po njihovi Tudi v socialistični stranki odkianjajo ločevanje po jezikovnih kriterijih Za Wagnerja je kar dobro, da je neposredno po dunajski tiskovni konferenci, kjer je ob podpori Scheuc-herja in Haiderja skušal zagovarjati ..koroško rešitev" šolskega vprašanja, na čelu deželne delegacije odpotoval na Kitajsko. Kajti sicer bi moral vzeti na znanje, da na Dunaju njegovi ..argumenti" prav nič niso bili prepričljivi in da tudi na Koroškem in v njegovi lastni stranki mnogi niso zadovoljni z načinom, kako se je vedel pred zastopniki tiska. Medtem ko se je Wagner delal samozavestnega, kakor da bi imel celo stranko in vso Koroško za seboj (spozabil se je celo do neresnične trditve, da tudi velika večina Slovencev zagovarja ločevalni model), je med ljudmi slišati zelo veliko kritike. Tudi v vrstah SPO ni mogoče preslišati glasov, ki kažejo, da je vsaj del članstva precej drugačnega mnenja kot vodstvo. Tako na primer resolucija, ki so jo z veliko večino sprejeli na nedeljskem krajevnem sestanku SPO na Radišah, nedvoumno poziva odgovorne dejavnike v stranki, naj se pri svojih javnih izjavah in odločitvah ravnajo samo po socialističnih in humanitarnih načelih. Svoje opozorilo strankinemu vodstvu radiški socialisti utemeljujejo z dejstvom, da je sedanje neprijetno prerekanje okoli skupne šole na južnem Koroškem izzval referendum, ki ni izhajal iz pedagoških temveč iz drugačnih premislekov. Socialisti pa so se od nekdaj zavzemali za skupno vzgojo in izobrazbo vseh delov prebivalstva, pravijo v svoji resoluciji. Zato „bi popolna ali delna izključitev dvojezičnih otrok - torej tudi naših otrok - iz razredne skupnosti pomenila korak, ki bi ga kot socialisti, ki se ravnamo po načelih svobode, enakosti, pravičnosti in solidarnosti, morali odklanjati." Kajti „naša vizija je družba, v kateri se lahko svobodno in sproščeno srečujejo ljudje različnega pokolenja in različnih družbenih slojev. In skupna šola je pot, ki vodi do tega." Liberalna iniciativa: ,,Proč od trostrankarskega pakta" Dr. Volker Kier, govornik Liberalne iniciative za Avtrijo, je zahteval v pismih vsem v avstrijskem parlamentu zastopanim strankam, naj opustijo dosedanjo prakso troedinega sklepa v manjšinskih vprašanjih. Namesto tega predlaga Kier v imenu Liberalne iniciative, naj najdejo vse štiri v parlamentu zastopane stranke skupen konsens. „Tako sodelovanje vseh štirih strank - predvsem tudi zastopnika naših hrvaških, slovenskih in madžarskih narodnih skupin -bi nudilo pravo možnost, da bi našli neobremenjen ponoven začetek za konstruktivne razgovore." Na koncu pa je Kier ugotovil, da le jezikovna, etnična, kulturna, družbena ter politična raznolikost odpira Avstriji nova pota in možnosti za prihodnost. Vsekakor zanimive misli, ki jih je podal zastopnik Liberalne iniciative, v kateri sodeluje med drugimi tudi prejšnji predsednik FP Norbert Ste-ger. Če primerjamo to izpoved z izjavami predsednika FP, postaja razlika med liberalnim in nacionalnim krilom v FP čisto jasna. Nacionalizem in sovraštvo do tujcev Da Koroma po Vrni Avstr;)'/ ne in s/ove/a /e po svoji manjšinskipokt/k/, je pred tedn/ poskrbe/ do.s/ej politični nesrečnež iz Celovca, socialistični podžupan Peteric, ki je očitno zas/u-tii, da so tudi še druga področja, na kater/k se more poiitik proj/krat/ aii vsaj osvojiti nekaj prostora v tisku. Dogna/ je, da je dovoi/ pedagogike in /trupa okrog dvojezične šo/e, saj Koroške ne ogroža to/iko s/ovenizaci-ja, temveč mnogo ko/j /1 / D.S-aci/a - in je takoj tudi odkri/, kako je treka ukrepati proti tej nevarnosti.' Nevarnost A/D5-ove okužke ne preti od skupnega poučevanja nen;s'ko- in s/oven-skogovoreč/k otrok (za koroškega po/itika nedvomno pogumno spoznanje/); ker pa se nakajamo na Koroškem, so nevarni tisti, ki taka spoznanja koroškik po/itikov posredujejo javnosti - namreč cestni prodaja/c/ časopisov, ki so večinoma tujci in kot taki po feter/ovem mnenja poten-cia/ni nosi/ci virusa D/V. ki potemtakem ogrožajo čistost koroške krvi. /zkajajoč iz tega spoznanja, se je odgovorni mestni svetnik za zdravje zavze/ za ok vezno ustrezno preiskavo vsek začasno na Koroškem zapos/e-nik tujik de/avcev. Za koroške razmere je to krez dvoma popu/arna zakteva, ki se /akko meri s tisto po /očevanju šo/ook veznik otrok. Če se že okužimo z virusom D/V, potem vsaj med sekoj in s koroško krvjo (s katero smo po deže/ni kitam' že pred deset/et/7 pisa/i mejo), ..odcepitvi" v' hotelu Moser-Verdino kaj kmalu pojavil prav Jorg Haider in iskal stike z njimi. Če so v zadnjih dneh Walter Geyer, Peter Pilz in drugi zeleni parlamentarci izključitev Josefa Buch-nerja iz zelenega kluba delali odvisno od njegovega zadržanja prav do FPO, je to mogoče le razumeti pod vidikom, da je v vrstah VGO še več ljudi, ki jim resnična rjava vloga njihovih ..zelenih" sotrudnikov do sedaj še ni bila jasna. Za odcepitvijo takšnih rjavih sil zelenim res ni treba žalovati. ne pa s krvjo /trakcev, dugos/ovanov a/Z /takjanov. „Kdrntner scknackse/n kesser/", je nap/s, k/ ga je v ok/tk/ na/epke najt/ na skoraj vsakem tret/em koroškem avtomokdu ak' kot ges/o v doma/a vsak/ d/skotek/ ok Vrkskem /n drug/k jezer/k. Če pa se že kočemo okuž/t/ s tujo krvjo, potem vsaj ne doma. Tako v soc/a/Zst/čnem dnevn/ku kot tud/ v njegovem krščanskem pendantu je pogosto zas/ed/f/ og/as nekega koroškega tur/sf/čnega podjetja, k/ vaki Korošce na dopust v Bangkok, z ko/j ak manj pr/kr/to ponudko, da je v cen/ dopusta zajet tud/ ok/sk v enem tamkajšnj/k korde/ov. /n da/je.' če se že okuž/mo z v/rusom D/V, potem vsaj s tak/m/ /judm/, k/ so za to pr/prav/jen/ tud/ p/ačat/ - z nem-šk/m/ tur/st/ na pr/mer, k/ že /eta pr/-kajajo k nam /n nam puščajo svoje marke (jasno/ auck „KarntnerZnnen scknackse/n kesser"); vendar tek ne komo projZ/akt/čno pre/skovak' za smrtnosmm v/rusom, saj je nj/kova kr/ vendar germanska. Če nj/kova kr/ /ZV/p/uka/a ne smrd/, je nj/kova nemška marka tud/ Koroš/cam č/sta -/Veckermann jamč/ zadovo//7v dopust na vsek kraj/k sveta, Peter/e pa odnose /zk/jučno s pre/skan/m/ /n torej zdrav/m/ ZVekoroš/cam/, medtem ko za domač/ne domneva, da so /mam za novo ko/ezen. Bo/ezn/, neokraz/ož/j/ve za /jud-stvo /n tud/ za tako /menovano šo/sko med/c/no, k/ ogrožajo s/ekernega č/o-veka /n ne samo neke „r/z/ko-skup/-ne", n/so nove; kuga /n podokne ko-/ezn/ so svojčas zredčde ce/a mesta /n ce/e pokraj/ne. Takrat so sum/k Z/de, da so noske/ ak povzroč/te//7 tek ko-/ezn/, da je nj/kova pr/sotnost /zzva/a „kožjo š/ko". Da tud/ v 2k. sto/etju /ščejo grešnega koz/a, k/ menda zakr/v/ A/D.S', /n ga najdejo v tuj/k de/avc/k, je prv/č sramotno /n drug/č ža/ tud/ značkno za Koroško; po/eg narodnega šov/n/zma oč/tno tud/ kse-nojoktja (sovraštvo do tujcev /n do vsega, kar je tuje - op. ured.) postaja vedno važnejš/ pokt/čn/ dejavn/k v korošk/ stvarnost/. frater Ku!tumo pismo iz Stovemj PORTOROŽ - PORTOROŽ - PORTOROŽ - PORTO 2. p Tv//e// F v o/t /?;ja« in me«. Po vaših besedah bi iahbo sklenili, da je meja hbrati boieča, hbrati pa potrebna bot vzgib ustvarjalnosti. Katere meje bot humanist priznavate in baterih ne morete sprejeti? Ne priznavam nikakršnih mej, bi bil prvi in spontan odgovor. A se hkrati zavedam, da si tolikšne neodgovrnosti ne morem privoščiti, predvsem zato ne, ker bi brisanje vseh mej pomenilo v tem svetu, kot ga dojemamo, kaos, entropijo, smrt neke civilizacije, navsezadnje konec različnosti. Kaj bi po vašem pomenil bonec različnosti, batere se vedno bolj obiepamo bot nečesa nujnega, nečesa, bar mora ostati? Predvsem nedoumljivo osiromašenje. Kaj bi bila noč, če bi ne bilo dneva? Torej se ob ukinitvi različnosti postavlja pod vprašaj bistvo človeka. Toda, če se vrnem k vprašanju meje: eno je teoretično in poetično snovanje o meji, drugo pa so meje, ki so jih vrezale v našo kožo mednarodne vojaške komisije, ne da bi nas vprašale, ali nas bolijo. Obstaja torej dvojnost - shizofrenija pojma meje, in sicer meja kot zgodovinska in politična realnost in meja kot literarna fikcija. Slednja je v evropski literaturi ogromno prispevala: od Kafke do Musila, od Rilkeja od Chopina. In vselej je bila boleča, kar seveda odpira eno temeljnih estetskih vprašanj, ali je bolečina nujna za ustvarjalnost. Boger Escarpit je dejal, da srečno ljudstvo najbrž ne bo Imelo zgodovine, gotovo pa ne bo imelo literature. Najbrž je res, da bi bila brez slehernih mej (beri ran) evropska literatura osiromašena, a prav tako ubožna, če bi ne bilo tudi srečnih umetnikov. Toda to je poglavje univerzalne svetovne bolečine, človekove determiniranosti, absolutne resnice, ki je veljala enako za Evripida kot Joycea. Toda nikakor nimamo namena portoroškega srečanja spremeniti v žrtveni kongres, pač pa naj bi pomenilo možnost preseganja bolečih meja, ki jih kot človek ne moreš sprejeti. Kajti človek ima v sebi neskončno veliko mej, ki pa pomenijo bogastvo njegove- ga duha, predvsem zato, ker jih znova in znova skuša preskočiti. Ni nas treba biti strah, da bi čez noč odpravili vse meje in nenadoma postali neustvarjalni in osiromašeni. Tega se nam res ni treba bati; če porušimo tiste, ki rušijo človeško dostojanstvo, pa niso redek primer niti v Evropi. In srečanje je drobec, ki ga lahko prispevamo k temu. Ne gre torej za Sizifovo delo, temveč predvsem za poskus demistifika-cije problema in skupne odprtosti, kot neizpodbitnega pogoja za kakršnokoli reševanje prvega. Menim, da je bolje, da se odkrito pogovorimo tudi o tako imenovanih občutljivih temah, kot da le svetoboljno recitiramo pesmi z meje, ki samo zato, ker so nastale na prepihu, še nimajo nikakršnega zagotovila, da so tudi dobre. Torej verjamete v moč takšnega srečanja? Vzemimo hipotezo, da je velika večina ljudi na tem svetu za to premagovanje. Toda plašnice zmorejo veliko manj kot dober diktator, učinkovit general, menežer multinacional-ne družbe. O tem zares ne bi smeli imeti iluzij, če imamo v mislih neposreden učinek. Toda ne pozabimo, da je umetnost, literatura, vest človeštva, in da je veliko političnih idej nacionalnih zavesti črpalo svojo energijo prav iz umetnosti, še posebej iz literature. In res je tudi, da se je narod, ki se je znašel v zapletenem položaju, obrnil ali k umetnosti ali k religiji. Danes obstaja vse nevarnejše neskladje med tehnološkim razvojem in intelektualnim človekovim bistvom, in umetnost je morda prva, ki je zmožna blažiti to nesorazmerje, in upati je seveda, da bodo centri moči to razumeli. MAJDA SUŠA stran 20. februarja 1987 n n pisatelj ob meji »Ljubezen je vedno svoboda odprtost, eros razdalje« V /n — Kakšen {e po vašem mnenju pomen srečanja pisateljev ob meji v Portorožu? "Odgovor je seveda nekako obvezujoč: ta pobuda nudi možnost pisateijem raziičnih dežel, ki imajo podobne izkušnje, da se med sabo srečajo.Seveda pa nima smisia, da bi iz te vrednote delati neke vrste retoriko: kot je na primer retorika misliti, da imajo pisatelji, ki prihajajo iz tega območja, tudi zelo velike sorodnosti in podobne pisateljske izkušnje. Literatura ima namreč svoje poti. Morda je najbolje, če se srečamo brez programov in vidimo, kaj bo iz tega nastalo. Menim, da je najgloblji pomen te pobude prav v možnosti, da se srečamo. Za literaturo so najpomembenjše manjše priložnosti: pogovor med odmori je včasih pomembnejšiod poročil na simpoziju. Seveda so tudi simpoziji potrebni, ker ustvarijo okvir, v katerem nato nastanejo tiste nepredvidene novosti, ki jih noben program ne more predvidevati. Dejstvo, da je to mlada pobuda, in fieri", ji daje tudi prednost, ker še ni zaznamovana. Z leti, ko bo postalae-tablirana manifestacija, se bo mogoče razvila v neke vrste institucijo, pomembno in sholastično, prav sedaj pa doživlja najpomembnejšo fazo. Ker še nastaja, je zanimivejša od že etabliranih srečanj. Vsaki manifestaciji pa grozi nevarnost tavtologije. Pri vsaki podobni pobudi obstaja nevarnost, da v določenem trenutku spregledamo predmet naših pogovorov in odkrijemo, da med nami v resnici ni nič skupnega in se je pobuda ponesrečila. Ne moremo gojiti mesijanskega upanja, da bi s takim srečanjem lahko rešili temeljne probleme sožitja samo zato, ker smo avstrijskemu, italijanskemu in slovenskemu pisatelju dali možnost, da se srečajo. S tem ne bomo avtomatično rešili položaja Slovencev na Koroškem ali v Italiji. To bila le velika utvara. Saj literatura ni edino in najbolj privilegirano sredstvo.« — Handke je pred kratkim v intervjuju v Književnih tistih Deia trdii, da je Srednja Evropa samo zemljepisni pojem. Kaj po vašem danes pomeni pojem srednjeevropske kuiture? "Ta pojem v resnici danes ne pove nič natančnega, Handke ima v tem smislu popolnoma prav. Lahko bi bil celo radikalnejši. Niti z zemljepisnega vidika ta pojem nima povsem določenih okvirov; niti v preteklosti jih ni imel, čeprav sorazlični načrti nosili to ime. Lizstu je Mit-televropa pomenila nekaj drugega kot Constantinu von Franzu. Tudi danes ima, odvisno pač od zornih kotov, različne pomene. Nedvomno pa predstavlja pojem, na katerega se sklicuje neko fluidno občestvo, ki ga ne moremo določiti ali kodificirati, inki ga tvorijo kulturni, zgodovinski in civilizacijski elementi, ki delujejo kot background,vendar ne bi smel postati osrednja misel naše ustvarjalnosti. Govoriti preveč o tej skupni dediščini in se zavestno sklicevati nanjo lahko postane retorično opravilo. Pojem Mittelevrope je le del naše resničnosti, ki jo moramo doživljati kot neko nedoločeno družinsko skupnost, o kateri je bolje ne razmišljati preveč, na katero pa se konec koncev čutimo vezani.« — Pa ste biii vendar med tistimi, ki so obnoviti razmišljanja o Srednji Evropi. Se ne počutite nekoiiko krivi, da razmišljanje trenutno zadobiva skoraj sejemski značaj? "Glede tega vprašanja ni upravičena tista dialektika, ki je značilna za hitro potrošnjo kulturne ponudbe: takojšnje navdušenje in prav tako hitra zavrnitev. Dejstvo, da nek pojav pride v modo, ne pove ničesar o pojavu kot takem. Ce potem vsak modni pojav ljudje površno sprejmejo in gojijo, je to stvar ljudi, in ne pojava. Vsak pojav je mogoče razvrednotiti, če ga obravnavamo površno. Zato sploh ne čutim krivde in sploh ne poskušam, kot je včasih napisal Cases, zaustavljati golema , ki sem ga povzročil. Nevarnost za tiste, ki živijo v krajih, kjer se kulturna razprava osredotoča okrog pojma Mittelvrope, je predvsem v tem, da se pretirano ukvarjajo s tem problemom. To je slabo le v toliko, kolikor slabi zanimanje za druge pojave.« — V nekem aforizmu iz leta 1945 Canetti pravi, da se nacionalizma ne dapremagati z internacionaliz-mom, temveč s plurinacionalizmom. Živeti ob meji pomeni za nekatere uresničevati plurinacionalizem (aktivna dvojezičnost, odprto in konstruktivno soočanje s sosedom), drugim pa je to le prilika za oživljanje in razpihovanje nacionaiizma. "To uvaja dva problema. Živeti ob meji je sreča ali nesreča: sreča, ker je nedvomno možnost bogatenja, odkrivanja drugega, različnega, ki ni drugačen samo zaradi narodnosti, temveč tudi zato, ker je nosilec drugačnih vrednot, večkrat pa je bilo predvsem nesreča, ker je razpihovalo napetosti, sovraštva, zamere, obojestransko nepoznavanje. V zgodovini kulture je prevladala kratkovidna perspektiva, da se je ignoriralo soseda, hkrati pa oziralo po daljnjih kulturah. Situacija napetosti je večkrat privedla do zaprtosti, kar pomeni veliko nevarnost, tudi zato, ker je dovolj le majhen vzvod, da se sproži usodni mehanizem sovražnih zamer. Včasih imam občutek, da naravna pripadnost nekemu narodu, civilaziciji, jeziku, postane nepremagljiva lastnost neke kulture. Le če ne minimiziramo resnične nevarnosti nasprotij, lahko živimo prave možnosti odprtosti, srečanja, sožitja. To je pravi duh takšnih srečanj. Takšna srečanja nedvomno spremljamisel, da literatura lahko pripomore k sožitju, ne da bi jo pri tem izrabili. Drugi problem je nacionalizem ali nadnacionalizem, saj Canetti nedvomno polemizira z marksizmom in vsemi kozmopolitskimi ideologijami razvetljenskega značaja, ki ne upoštevajo dovolj vloge in pomenanacionalne-ga elementa. Za vsako filozofijo miru, ki meni, da lahko zaobide pomen narodne pripadnosti, pomeni to le obu-božanje in polom. Potrebam miru v resnici služi lepluri-nacionalnost. Po mojem je zgrešeno in nemogoče iti mimo nacionalnega elementa, ker je del naše zgodovine, naše osebnosti, zato je popolnoma abstraktno odklanjati ga ali ga imeti za prirojeno čustvo. Mislim, da je sestavni del neke civilazicije. Grillparzer pravi: od človeškosti do živalskosti z nacionalizmom. Ta stavek nedvomno opisuje zgodovinski proces, vendarpa Grillaprzerja ne smemo sprejeti dobesedno, češ da mora nacionalizem nujno privesti do živalskosti. Mislim, da je legitimna navezanost in obramba naše narodnosti del naših pravic in dolžnosti. Kot pa je rekel Max Brod, se moje dolžnosti do mojega naroda končajo tam,kjer se začnejo moje dolžnosti do človeštva. Po drugi strani pa obstajajo ljudje, ki so bolj ali manj plurinacionalni. Nedvomno so plurinacionalni vsi tisti, ki živijo ob meji; to bi lahko bil pravi argument tega srečanja, saj so, v primerjavi z ostalimi, ki živijo v notranjosti neke države, zares večnacionalni. Večnacionalni pa so tudi obsedeni nacionalisti, ker so občutljivejši za to vprašanje. Plurinacionalnost tako označuje vse tiste, ki živijo ob meji, in je lahko negativna ali pozitivna. Če pa govorimo o literaturi, mislim, da je jezik odločilnega pomena. Literatura ima narodnost in ima narodnost jezika, v katerem se pisatelj izraža. Tudi Canetti je kljub svoji večnarodnosti pisatelj v nemškem jeziku, zato je njegova Kulturnation nemščina. Večnarodnost je izredno zaželena, pomislimo le na pisatelje avstro -ogrskega cesarstva. Vsaka literarna izkušnja pa mora pri posameznem pisatelju postati nacionalna: tako je bila pri Kafki nemška, pri Čapku češka « — Katere so vaše dileme ustvarjalca ob meji oziroma vTrstu? "To je zanimivo vprašanje. Mislim, da se pisatelj ne more imeti le za pisatelja ob meji.Vsakdo naredi in piše to, kar more. Vsakdo nosi s sabo svoje probleme, osebne, kakršnekoli že, in občutljivost, ki jo je v mojem primeru determinirala tudi stvarnost v Trstu in okolje, v katerem sem zrasel. Vendar ne čutim dilem samih po sebih, temveč se mi porajajo ob posameznmih zadevah, s katerimi se ukvarjam. Dejstvo, da sem pisatelj ob meji, lahko pogojuje mojo izbiro tematike. Ko sem se denimo v Turinu odločil, da bom pisal o habsburškem mitu, je bilo to pogojeno z občutljivostjo okolja, v katerem sem zrasel. Sicer pa si ne postavljam posebnih dilem, ker bi drugače obstajala nevarnost, da se delam pisatelja. Biti pisatelj ob meji ali se to delati, je velika razlika. Obsedenost, s katero nekateri Tržačani gledajo na svoje mesto, je pravo nasprotje ljubezni, ki mora biti vedno svoboda, vedno odprtost, platonični eros, se pravi eros razdalje.« — Prav s svojo zadnjo knjigo "Donava« ste se podali na "sentimentalno popotovanje " po Donavi in raziskali daljnjo in biižnjo zgodovino, a tudi kulturne sorodnosti dežei, skozi katere teče ta večnacionalna reka. Kakšen pomen ima to popotovanje? "To je res sentimentalno popotovanje. Sledim reki in potujem v času, poskušam brati pokrajino ne samo v sedanjosti, ampak tudi v preteklosti, ker zgodovina pušča svoje sledi na sedanjosti. In seveda je Donava zame izgovor, ker mi ta kultura, ki jo poznam dosti bolje od drugih, nudi govorico in način, s katerim mi je mogoče razumeti, ne toliko kulturo ob Donavi, kot pa svet in življenje. Popotovanje in pripovedovanjem o njem je potovanje eksistence, soočanje s problemi časa, časovnosti zgodovine, v katerem kultura ob Donavi postane jezik. Tako kot je zame jezik italijanščina, s katerim se izražam, vendar ne samo o Italiji, temveč o svetu nasploh, tako v eksistencialnem kot v zgodovinskem in družbenem smislu. Je poskus neposredne avtobiografije in popotovanja po svetu, s tisto perspektivo in potjo, ki sta mi edini dovolili, da govorim o svetu in o življenju « BARBARA GRUDEN Brazgotine sveta Že sama misel na mejo me spravlja v slabo voljo. Zato bi raje govoril o svetu brez meja, o svetu, kjer nihče nikomur ne bi bil v napoto, kjer bi vladal mir in sožitje med narodi, bila samoumevna enakopravnost jezikov, svobodno izražanje mnenj ter pravična delitev dobrin. Govoril bi o svetu, kjer ni sovraštva, ne lakote in ne orožja. Toda zdaj teče beseda o mejah kot brazgotinah sveta, o stvarnosti, s katero moramo živeti. Pot iz nje je najbrž neskončna, verjetno pelje v nove prepade, v nova razočaranja. In s tem občutkom naj napišem nekaj pametnih misli, ko pa vidim, kako sem pri tem utesnjen, zakaj meje so tudi meni prizadejale marsikatero rano in zapustile brazgotine, ki mi izzivajo neprijeten spomin. A kljub temu me vedno prevzame dober občutek, kadar govorimo o odprtih mejah, o mirnem sožitju in o dobrem sosedstvu. Saj je na videz res vse lepo in idilično, kot da so meje samo še nekaj formalnega, da bi jih lahko odpravili, a jih puščamo iz gole navade. Vozimo se iz ene dežele v drugo , tam kupujemo potrebne ali nepotrebne reči in s tem prispevamo h krepitvi turizma in gospodarstva v obmejnih regijah. Čemu potem govorimo o mejah kot brazgotinah sveta, ki se nam zdijo tako nepotrebne, celo boleče? Že v mladih letih sem moral vzeti na znanje, da je svet po dolgem in počez prepleten z mejami. Najprej sem zvedel za mejo sosedovega vrta, kjer so zoreli žlahtni sadeži, ki so vabili lačne oči. A nisem smel ponje, čeprav so čez čas popadali na tla in tam segnili. Kot pastir sem jih večkrat dobil po grbi, če mi je drobnica ušla v sosedovo deteljo. Potem sem spoznal občinsko mejo, okrajno in državno mejo. Vzel sem jih na znanje kot nekakšno nujno zlo, ki uravnava družbeno življenje. Tako gledano mi meje ne pomenijo velike ovire. Take meje gotovo ne sekajo ran in puščajo brazgotin, vsaj meni ne, čeprav vem, da zaradi njih pride tudi do sporov. Boleče so druge, nevidne meje, tiste, ki človeka utesnjujejo od znotraj, ki mu ožijo njegov duhovni in kulturni prostor, ki mu jemljejo identiteto, prostor pod soncem, kjer bi lahko brez strahu govoril svoj materin jezik in razvijal svojo narodno kulturo. Te meje so odraz vsakodnevnega življenja, v katerem pride na površje vse tisto, kar sicer odklanjamo in obsojamo, v resnici pa počenjamo reči, ki povzročajo krivico in s tem huda nasprotja. Take meje so hujše od železnih zaves. To so škarpe prezira, ob katerih se ubije sleherna namera humanosti. To so brazgotine sveta, ki ovirajo, da bi svet bil lepši, brez narodne mržnje. Take meje ustvarjajo le močnejši, ki svoje početje opravičujejo s "Strahom« pred šibkejšim, kar pa je po vsaki logiki popoln nesmisel in norčevanje in namerno zavajanje javnosti. Na žalost tako miselnost tu na Koroškem zagovarjajo tudi možje, ki imajo v rokah oblast. Sadovi take politike so kajpada vidni: manjši postaja vedno manjši, večji vedno močnejši. To pa je v nasprotju s tem, o čemer sicer vsi govorijo in kar .je srčna želja vseh dobrih ljudi. Čemu potem govorimo o svobodi, zakaj vehementno zagovarjamo človekove pravice in se hvalimo z odprtimi mejami in dobrim sosedstvom? Zakaj smo ustvarili prostor Alpe-Jadran in poudarjamo kulturno raznolikost tega zgodovinsko pomembnega predela v Evropi? Zakaj narodnim manjšinam pripisujemo pomembno vlogo mostu, ki naj bi odpravil nacionalna nasprotja, ki so nekoč naš kontinent pahnila v zločinsko morijo, ko pa politika ne ubira poti, ki bi pospeševala tak razvoj, ampak daje potuho tistim, ki sejejo sovraštvo m razdor. Zato je prav, da se ustvaljamo ob takih vpršanjih in z odprtim in iskrenim dialogom skušamo odpraviti boleče sadove, ki nam jih je zapustila zadnja svetovna vojna. Če se s tem vprašanjem - meje kot brazgotine sveta - ubadajo tudi pisatelji, je to tem pomembnejše. Če to počno pisci, ki prihajajo iz treh sosednjih in drugih dežel, je teža takega posveta tem večja. Saj tako skupno doprinašajo k temu, da bi naš svet poslej imel manj mej, več svobode in več razumevanja za narodne manjšine, ki menda tvorijo bogat mozaik, katerega smo tako lepo združili v prostor Alpe-Jadran. Vsake besede, ki bi doprinesla k zbližanju narodov in narodnih skupnosti ter njihovih kultur v tem prostoru, se je treba veseliti. Vesel bom, če bo prišlo do premika vsaj med pisatelji, ki živijo ob mejah različnih kultur. Mislim, da so najbolj poklicani spraviti v tek medsebojno kulturno izmenjavo. Zato si srčno želim, da bi vse lepe besede, povedane na tem srečanju, vsaj delno postale resničnost. Da bi bile učinkovita utež tistim, nič humanim in razdirajočim, ki ustvarjajo nove, boleče meje, katerih resničnost občutimo iz dneva v dan. Ob tej priložnosti ne morem mimo tega, da ne bi pokazal na razmere na Koroškem, kjer hočejo razdreti skupno dvojezično šolo, slovenske otroke ločiti od nemških, da jih ne bi "zastrupljali« s slovensko besedo. To je huda namera, ki bi podobo naše dežele spremenila v območje nemške monokulture, saj v takih ločevalnih ukrepih slovenska beseda ne bi imela lepe prihodnosti, počasi, a gotovo bi utihnila in se znašla na robu Karavank, kamor nas, koroške Slovence, še vedno potiskajo. Zato z veliko zaskrbljenostjo gledam v prihodnost, ki posebno slovenskemu pisatelju na Koroškem ne obeta bralcev, ki bi segali po njegovih delih. Žarek upanja vidim v prebujanju tistih avstrijskih sodeželanov, ki se zavedajo takih posledic in zato vedno bolj odločno stopajo v javnost ter izrekajo svojo solidarnost naši narodni skupnosti. Upam, da bodo zbudili tudi vest odgovornih politikov, da bodo zavrgli smrtonosno namero, namreč vsiliti nesmiselno mejo med Slovence in Nemce na Koroškem. Posebna solidarnost pisateljev večinskega naroda mi daje upanje, da bodo politiki vendarle spregledali, da je naša bodočnost v skupni poti in ne tisti, ki nas razdvaja in ločuje. Teh brazgotin imamo na svetu že dovolj. Prispevajmo k temu, da ne bodo nastajale še nove! ANDREJ KOKOT PR/LOGO SO URED/ZJ MAJDA SUŠA — Primorske novice VOJMIR TAVČAR — Primorski dnevnik ANDREJ KOKOT — Slovenski vestnik JOLE NAMOR — Novi Matajur Niti tržaška burja ne razpiha megiic Niti ostra tržaška burja, ki kdaj pa kdaj zapiha nad mestom, ne zna in ne more prevetriti ozračja in očistiti pročeij in streh že postaranih stavb. Lestenci in svetiike oddajo maice nostaigično svetiobo, ki ostaja zamejena med štirimi zidovi in ji ne uspe, da bi zažareia širše, močneje. Takrat pa, ko se skuša iz meščanskih in malomeščanskih prostorov seiiti v zračne širine, se iuč očrni z nacionaiis-tičnimi zaprtostmi in životari v svoji nič kaj spodbudni barvi. Tak je pač Trst - navzven se kaže kot iepa gospodična, če pa jo pogiedaš od biizu, vidiš, da ji obraz kazijo starostne črte. Navzven se kaže kot samozavesten gospod, ko pa govoriš z njim, takoj opaziš, da je siten in hoče ie prosjačiti, da bi dobro živei, saj mu je ustvarjaino deio deveta briga, in tudi to je Trst - kjerkoii se predstavi, se hvaiisa s svojimi raznorodnimi možgani, večpiastno družbeno strukturo, z mnogimi narodnostmi, ki da jim daje domovanje, seveda s pripisanim kiicajem, da je zadnji branik pred barbarsko civiiizacijo, da je samo, od vedno, in zmeraj bo < itaii-janski«. Tako je torej ta podoba. Za paro-iami demokracije in odprtosti se skriva neverjetna ujetost v preživeto mišijenje, da so vsi, ki govorijo in misiijo drugače, sovražniki, da ogrožajo ne vem kakšne ideaie in četo ijudi. Kot da bi večznačnost siroma šiia in moriia, ne pa narobe: bogatita, opiajaia, rojevaia univerzaine svetove, po katerih hrepeni vse napredno človeštvo. Zato hodita tudi obe kuituri, itaii-janska in siovenska, vsaka svojo pot. Ne srečata se. nočeta si podati roke in se soočati, kar bi seveda privedio do piemenite sinteze. Združitev seveda ni možna v uniiikaciji, kar je konec koncev nepojmijivo. Tu mislimo predvsem na sintezo v sožitju, ki je možno ie takrat, ko so vsi strahovi poraženi. Do tega pa je še doiga pot... Medtem ko je siovenska narodnostna skupnost v itaiiji vedno poudarjata in še vedno podčrtuje, da je sestavni dei mesta in dežeie Furiani-je-Juiijske krajine, je večinski urad ni krogi nočejo priznavati. Brezbrižni so do te problematike, nočejo po-giedati v kuiturno žitje manjšine. Ne vem, koiiko tržaških itaiijansko govorečih meščanov zna, da imamo Siovenci razvejano kuiturno,umetniško, gospodarsko, športno živtje-nje. Krajevno časopisje domaia ignorira ta obraz in se o Stovencih razpiše samo zaradi tega, da nič siu-tečo večino opozori, od kod prihaja nevarnost, kdo ji streže po življenju... Kajti, pomisiite, siovenska narodnostna skupnost hoče biti enakopravna in si ceio žeii uporabijati svoj materni jezik. Eden izmed najboij značilnih po-kazateijev te zaprtosti in siabe vere je v zadnjem času vprašanje Sioven-skega stainega giedaiišča v Trstu. Prav te dni je njegov obstoj pod velikim vprašajem. Biagajna je prazna, tako da od t. februarja zaposteni ne dobivajo več piač, poieg tega pa bo še težko zadostiti zahtevam ministrstva za prireditve, ki narekujejo, da morajo imeti staina giedaiišča kar 150 prireditev. Nič se še ne ve, kako bo z zahtevo, da obiasti priznajo SSG status manjšinskega giedaiišča in naj giedajo na to probiematiko skozi zorni kot posebne specifike. Zaenkrat je torej še vse ovito v meg-to... Tržaško ozračje si seveda pro-biema ne postavija, čeprav gre za eno izmed treh najboij reprezentativnih kuiturnih ustanov v mestu (poieg Verdija in Rossettija). Kot da ne bi šio za eksistenco ijudi in enega izmed pomembnih faktorjev v ži-vijenju tega mesta. Zakaj tako? O tem naj razgiabijajo poiitiki aii ceio socioiogi in psihoiogi, mi iahko ie ugotavijamo, da je ta ena izmed ža-iostnih resnic. Takih stvarnosti pa je še in še. Zato smo hoteti v tem zapisu opozoriti, da so razmere v prostoru, ki se obiači v sviio srednjeevropske duhovne razsežnosti, vse rej kot nor-maine. Seveda, raje bi pisaii o us-tvarjainih diiemah in mejah, o cen zurah in avtocenzurah, o semantiki devaiviranih besed. A tudi taki zapisi, ki imajo izrazito pragmatična obeiežja, so potrebni, da se misei ne izogne g.ii realnosti. ČUK 2000 let evropske civilizacije "Sicer pa gre skoraj vsem nam, siarim Evropejcem, zares siabo. /Vaš položaj je veliko preveč umeten in zap/eien, naša prebrana in način življenja s/a brez prave narave in naši družabni .stiki brez resnične ljubezni in dobrohotnosti.« To ni tarnanje sodobnega evropskega pesimisia, iemveč misei, ki /o /e pred skoraj i60 ieii, ieia J 328, zapisa/ z vesi/ GoetZiejev tajnik d. P. Eckermann. Osiaia /e spiob edina misei, kar /ib j'e nemški pesnik izreke/ o Evropejcih, /de očeiu pojma "svetovna književnost« Evropa prema-io obefaia?/. Več je Goeibejevib misii o Nemcih. Tako na primer v nekem pismu iz ieia Z820: "Usoda Nemcev je pač, da se bodo dvignih koi predstavniki vseh državijanov sveta.« Usoda se je izpoiniia; Nemci so se dvigniti, hoteti so postati predstavniki vsega sveta, sprožiti so dve svetovni vojni, in če nič prej, se je najkasneje po obeh katastrofah uresničita Goethejeva trditev, da gre Evropejcem "zares siabo«, in da so razmere "preveč umetne in zapletene«. Kako naj bi bito drugače? Nemcem ostaja trpka misei, da so se - za nedotočen čas, morda za vedno - iz naroda protagonistov spremeniti v narod statistov. Pako vsaj vidijo stvar nostaigiki. in še hujše je zanje in za ostaie Evropejce spoznanje, da so v katastrofo pahniti ves kontinent, katerega poiožaj danes v mnogih pogtedih spominja na poiožaj nekdanjih evropskih koionij. Evropejci po tetu Z 945 nimajo več v rokah svoje usode - o njej odtočajo drugi. Posnemanje in izvirnost Neutemetjeno bi bito govoriti o izkijučni krivdi enega od evropskih narodov, četudi se na njegovo ime v spominu miiijonov še danes tepi kri. Nemci so se učiti iz bogate evropske zgodovine, se temeijito naučiti obrti, kako je treba vtadati drugim, in izpopo/ni/i vsa potrebna tehnična sredstva. Če odmisiimo orožje in organizacijo, je v dvanajstih ietih, ki so zapečatita usodo Evrope, ttitier pokazat prej veščino posnemanja kot izvirnosti. Navdih za parade in uniforme je iahko dobit pri MussoZiniju, za koncentracijska taborišča pri Angležih /in Stalinu), za kutturo totaii-tarne države pri srednjeveški inkviziciji, za hotokavst, pobijanje narodov, pri /timijanih... italijanski fašisti so svoje imperiatne ciije uteme/je-vaii z gestom o dvatisočletni civiiizaciji. /Ob tem so nemški pač morati skromno moičatij. Kaj vse je bita ta civilizacija? Vsakdo, ki ne verjame /večj v moč in postanstvo enega naroda, ene države in enega vodje /kar je bito zapovedano verjeti našim staršemj, bi se morat podati na potovanje v dvatisočietno zgodovino evroske civiiizacije. Ni dovotj, če o njej beremo, poslušamo, če jo gtedamo na teievizijskih zasionih. Vsa čutita, kar jih imamo, ne zadoščajo, da bi jo doumeti in spoznati, zakaj je Evropa iahko toiiko časa vtadata svetu. Vseeno je, kje začnemo to potovanje po krščanski Evropi, in tudi, kje ga končamo. Če čtovek živi na stičišču romanskega, germanskega in stovanskega deia kontinenta, je kronotoško morda najbotj pregtedno, če jo uberemo proti zahodu. Včerajšnje žrtve - novi gospodarji Mimo Redipugiie, ene od toiikih množičnih grobnic, naprej proti jugu, na Aeninski pototok. Mimo izbrisanih civiiizacij, efruščanske na primer, ki je upata, da jo bodo cikiopska zidovja varovata pred sovražnimi Latine/. Niso. Kdove kotiko je bito pobitih starcev in otrok, posiije-nih žensk, odpeijanih sužnjev pod ruševinami Cortone, Perugie, Orvieta ... Boije se je godiio kristjanom, ki so se skrivati v Karakatinih katakombah v večnem mestu. Ne pa tistim, ki so jih za zabavo metati zverem v Kotoseju. Takrat je etruščanska kuttura, žrtev enega mnogih totaiitariz-mov, že tonita v pozabo. A kristjani, včerajšnje žrtve, so se kmatu naučiti veščin gospodarjev. Morda najbotje v Španiji. Katedraia v Saiamanki. faraonska stavba, v kateri vzbuja turistom občutek tesnobe prostor, kjer je zasedata sveta inkvizicija, in ob njem pripravne jetniške ceiice. Zares krvava dežeta -ni čudno, da je osvojita totikšen det sveta. Pred pot stotetja so se Španci spet začeti pobijati med seboj. Danes državtjanska vojna ne vetja za priporočtjivo temo pogovorov. Preveč je še živih, ki imajo stabo vest. Sprava bo, upajo mnogi, prišta sama po sebi. Baskov španski problemi ne zanimajo. Ena od mnogih nerazumiji-vih evropskih usod je hoteta, da so prišii v okvir države, ki je ne občutijo kot svoje, tn ker majhne usoda najbotj tepe, jim je pripadia čast, da je njihova Guernica prišta v zgodovino kot mesto, v katerem so tetatske bombe prvič padate na civitno prebivalstvo. Vojskovanje se je postoviio od nekdanjih nenapisanih pravit. Zveneča imena Evrope Kotiko je sptoh vseh teh evropskih zatirancev - od Katatoncev, ki z zidnimi napisi po pirenejskih preiazih ptašno izpovedujejo svojo pripadnost /"Sem catatans. Partem cataia« - "Smo Kataionci. Govorimo kataionsko«j, do francoskih Bretoncev in Okcitancev, britanskih Vaiiža-nov, Škotov in frcev - vseh teh množic, ki so jih toiikokrat že poskušati pobijati, predrugačiti, prekrščevati, podjarmiti, ponižati ... Tako tudi Erancija, "ta grande nat/on«, domovina lažnih obetov revotucije, ki je govorita o svobodi, enakosti in bratstvu. Kotiko miiijonov Evropejcev je umrto na bojiščih, od VVateriooja do Verduna? Čudno, da premore Evropa toiiko zvenečih imen bojišč - več kot katerikoii drug kontinent? Bojišč, morišč, uničevainih taborišč, stavnih grmad in zažganih čarovnic, krivovercev, upornikov, oporečnikov, agentov, odpadnikov, partizanov, kutakov, banditov, esesovcev, pokopanih ob vojakih, vojakov, pokopanih ob civiiistih. Nepravovernih znanstvenikov, kakršen je bit Gaiiieo, in prekietih krivovercev, kakršen je bit Luter. V ziati Pragi so se nasprotnikov reševati tako, da so jih metati skozi okno, ati pa tako, da so jih pred sodišči siiiii priznavati vse, kar jim je bito zapovedano. Naprej po srednji Evropi, v prvo nacistično taborišče - Dachau. Niti ko so biti skupaj za bodečo žico, se pripadniki podjarmtjenih evroskih narodov, če je verjeti pričevanjem, niso pretirano dobro razumeti. Naprej, v Buchenwaid pri Weimarju, kjer je živet pesnik, ki je morda slutil usodo. Potjakom to taborišče ne zapušča gtobokega vtisa. Pravijo, da ni nič v primerjevi z Auschwitzem. tn v primerjavi z guiagi sovjetskega tipa? Arhivi še niso odprti, tjudje motčijo, in še mnogo tet bo morato miniti, preden si bodo Evropejci iahko - morda, morda - ogledovali tudi sovjetska taborišča. Angie-ži so poskrbeti, da od taborišč, v katerih so v Južni Afriki puščati umirati burske ženske in otroke, ni ostato ničesar. Miinchen? Pivnica, v kateri se je rojevata neka ideoiogija? Pozab-tjeno. Spet na izhodišču potovanja, kjer se eni obmetavajo z Jasenovci in Pižamami, drugi s fojbami, tretji z roškimi grobišči, četrti z Gotim otokom ... Kjer so tisti, ki znajo en sam jezik, na to ponosni in terjajo to evropsko vrtino tudi od drugih /"tu se govori samo ...«j - koiikokrat že v evropski zgodovinitj, drugi pa, ki znajo razen tega tudi misiiti samo v enem jeziku, vrtino povzdigujejo na raven državotvorne ideoiogije. Spet bi se, ko bi jim bito te dano, radi obmetavati z bombami in granatami. Ničesar ne bi razumeti na potovanju v evropsko civiiizacijo. Kvečejmu bi se morda še naučiti kakšne nove tehnike komuniciranja na tem prekietem kontinentu. VITKO KOGOJ »Stari nacist je danes manj nevaren kot armada menežerjev...« z fr(7777 — V zadnjih ietih vedno znova zasiedimo v razpravah pojem Srednje Evrope, ki naj bi označevat žetjo po intenzivnejšem kuifur-nem sodetovanju v prostoru nekdanje Avsfro-Ogrske monarhije. Kako ocenjujete tak koncept Srednje Evrope? » Mislim, da moramo razlikovati dve stvari. Če se srečujemo pisatelji, umetniki, misleči ljudje iz tega srednjeevropskega prostora, kjer danes najdemo tako kapitalistične kot socialistične države, da bi se pogovarjali o razlikah in stičiščih ter informirali drug drugega o kulturnem ustvarjanju in o razmerah, v katerih ustvarjajo, je to zame zelo lepa ideja. Povsem druga stvar pa je, če pride to govoričenje o Srednji Evropi z uradne strani. Temu načelno nasprotujem, ker s tem samo skušajo skriti zoprne vsakdanje posle pod duhovito, lepo zvenečo nadgradnjo. Vrhu tega so take ideje, če jih propagirajo uradni avstrijski zastopniki, večinoma samo post monarhistične sanje«. - Kakšno pa je vaše stališče do projekta Aipe-Jadran, saj tudi tam poskušajo sodelovati preko meja -tako na kulturnem kot tudi na gospodarskem področju? "Tu velja po mojem isto kot za koncept Srednje Evrope. Že dolgo mi je zoprno, da vedno znova konstruirajo lepe proslave preko meja, v lastni hiši pa imajo spredaj in zadaj popoln nered. Ne zaupam pobudam koroškega deželnega glavarja o postavljanju mostov, ko pa z lastno manjšino obupno ravna. Taki konstrukti tudi niso kaj prida vredni, če na Koroškem Italijane še vedno psujejo s "katzelmacherji«. Tako so skupne folklorne prireditve, pobratenja le lepa iluzija, saj manjkajo temeljni pogoji za pošteno srečavanje, obojestransko spoznavanje, priznavanje in spoštovanje. Ideja Alpe-Jadran v svojem bistvu ni zgrešena, toda v svoji praksi trenutno nepoštena, ker svoje lastne hiše nikoli niso uredili.« — Toda, ali ne bi mogli s takimi prireditvami, ki povezujejo narode, poskusiti vplivati na prebivalstvo prav v tej smeri? "To privede samo do navidezno liberalnega izpovedovanja, do nedeljskega pridigarstva. Ob določenih praznikih se pobratijo in "spoznavajo«, medtem ko doma neprenehoma negujejo dalje stare predsodke in reakcionarno vsakdanjo politiko.« — Literatura je ena izmed možnosti premoščanja meje, če je seveda drugemu dostopna... "Prva meja, ob kateri se znajde literatura, ni jezikovno-nacionalne narave, temveč je meja v srcih in mišljenju mnogih ljudi. V medijski družbi narašča hitro in površno informiranje ter elektronski impulzi. V taki družbi publicirajo literaturo samo še v nepomembnih nakladah. Tam ni prva meja lastni jezik, temveč je meja znotraj lastne družbe. Vprašljivo je, koliko ljudi literarno besedilo še sploh zanima, koliko ljudi literaturo še sploh občuti kot odgovor na svojo realnost. Ona je najbolj lokalni osnutek življenja. Literatura, ki išče svoje probleme v svetu nasploh, in ki hoče biti takoj svetovna literatura, je obsojena na propad.« — Literarni kritiki na/brž ne bodo povsem vašega mnenja. "Bolezen germanistov. Danes se moramo soočati z dejstvom, da živimo v svetu, v katerem regionalno, lokalno, provincialno vedno bolj uničujejo. Približujemo se genocidu estetike. Kraji tega sveta si postajajo vse podobnejši, eno predmestje postaja podobno drugemu, eno letališče drugemu. Literati razpravljajo o prekoračenju mej, tistih mej, ki pa jih je industrijska družba že množično zbrisala, da bi iztržila čim večje dobičke. Intelektualci in pisatelji smo včasih zelo naivni v naših pogledih na svet.« — Tore; so manjšine, ki poudarjajo svojo nacionalnost, zadnji partizani, ki se borijo proti tej kulturni enolončnici? "Nedvomno. Danes me tudi reakcionarni narodnjaki ne motijo več tako močno. Mislim, da je reakcionarni stari nacist, ki se potepa po Ulrichsbergu, manj nevaren, kot ta moderna armada marketing-me-nežerjev, ki spreminjajo Koroško v zahodnonemški turistični raj. Na koncu bodo narodnjaškega heimat-dinstovca tudi degradirali v pokrajinskega vrtnarja.« Toda takšen se sam ponuja kot sredstvo za ciije drugih? "Seveda, toda kot historična nevarnost je šele na drugem mestu. Želja po dobičku izničuje meje in ti, ki se bojijo za dobiček, se vedno poslužujejo nacionalistov, hkrati pa jih neverjetno zaničujejo. Kar doživljamo, je sodobni fašizem, v katerem postopoma postaja vse mišljenje, čutenje, ravnanje "enako", in tako izmenljivo.« — To goljufijo podpira najbrž še jezik politikov, ki ga je le težko razkrinkati kot elitnega, saj se dela tako ljudskega ... 7M1T7777/Č'777 "Tudi politiki so prevzeli načelo reklame. Politični jezik sicer postaja vse prožnejši in prilagodljivejši, zato pa je politična praksa vse bolj okostenela. Danes tudi časopisni referent združenja industrialcev javno govori o ubogih delavcih, čeprav temu združenju ni nihče bolj deseta briga, kot prav delavec.« Pri zadnjih državnozborskih volitvah sem opazila, da mnogi umetniki, ki so doslej podpirali to ali ono stranko, tega tokrat niso storili. Med temi molčečimi ste bili tudi vi. Bi iz tega iahko sklepali, da naše stranke niso več zmožne verodostojno povezovati nujne prakse z vizijo boljše bodočnosti? "Osebno se sicer vedno znova javljam k besedi, res pa je, da se nisem več zavzel za nobeno osebnost, za stranko se tako nisem nikoli. Kreisky je bil zame še nosilec neke vizije (pa čeprav je bila njegova vsakdanja politika včasih preveč pragmatična). To pri politikih, ki so trenutno na oblasti, pogrešam. Važna pa je zame druga stvar, o kateri smo že govorili. V izjavi nove vlade je zapisano za vsakogar vse - kot v sampostrežni-ci. To ni več politika, temveč reklama. Hkrati pa si je nova koalicija postavila nalogo, da pripravi stanje, v katerem določenega števila ljudi ne bo izločila samo gospodarsko, temveč tudi duševno. Da lahko 80 odstotkov ljudi gospodarsko preživi, morajo ostale odriniti. Da odpravijo sočutje z izobraženci, ki je danes med prebivalstvom še prisotno, govorijo o preobrazbi, socialni mreži, izboljšanju strukture. Proti politiki, ki si je postavila nalogo, da na račun delavcev sanira državo, se moram samo še boriti. Tu ni več nobenih simpatij, saj je tudi za umetnike minil čas liberalnosti. Pri saniranju politiki in njihovi hlapci nočejo, da bi jih kdo motil - in mi motimo « — Je danes res že mogoče izhajati iz tega, da bodo izobčenci sprejeti to svoje izobčenje brez ugovora? Ati nima vsak čtovek poteg zgodovine pritagajanja tudi zgodovino upora? "Isti človek je v veliki meri zmožen prilagoditi se svetu - takšnemu kot pač je - prav tako pa se mu tudi upreti. V tem se kuje bodočnost, in to daje upanje. Tako je. Nekega dne ima tudi najbolj prilagodljiv, potrpežljiv človek dovolj. Tudi obljube politikov potem niso več verodostojne.« HELENA VERDEL Iskati poti iz giuhe ioze Ne morem tajiti določene nelagodnosti ob temi srečanja, ker imam kot Korošica premalo distance do takih in podobnih problemov. Ko razčlenjujem implicirane razsežnosti tematike, se sučem okoli starih, doslej nerešenih kulturnopolitičnih vprašanj, obenem pa se dotikam prostorov, s katerimi se mora avtor dnevno spoprijemati. To so nevarni obmejni pasovi, lebdeče, naelektrene meje konvencionalnosti, razuma, misli, jezika, biti itd. Tema je dvorezna. Tudi če upoštevam raznorazne pristope avtorjev do nje. Da omenim samo dva, obremenjeni in prizadeti pristop ter lahkotni, igrivo nonša-lantni pristop. Kje vidim svoja izhodišča, sem že nakazala, četudi bi se najraje predajala imaginarnim mejam ter konec koncev spoznala, da meje v resnici sploh ne obstajajo. Morda zveni antagonistično, ker se zastavlja vprašanje mej v času obče in svet zavzemajoče medijske komunikacije, v času stalnega in do neke mere širokega pretoka informacij. Verjetno pa tudi ne, ker je vsakemu jasno, da je ta svet poln antagonizmov. Kljub temu in posebno zaradi tega je treba nanovo postavljati vprašanja oblasti, majhnosti, kulturnega in duševnega kolonializma, ki se je v teku časa civiliziral, nanovo je treba premlevati vprašanja nasilja, identitete majhnih narodov, iskati možnosti uresničevanja v majhnih, za širšo javnost nepomembnih kulturnih prostorih, je treba iskati poti iz izolacije in gluhe lože. A kaj počenjajo avtorji v teh prostorih? Jih izpopolnjujejo, se njihova svoboda besede in misli meri po državnih razsežnostih in pomenu države v svetu? Kdor se nima namena pretvarjati, ve, da je tako. Vedno so majhni narodi govorili o medsebojnem razumevanju, toleranci. Veliki narodi pogostokrat ne kažejo zanimanja za tako marginalna hotenja, saj skorajda nikoli ne sprožijo podobnih diskusij. Očitno pa sprejemajo argumente ogroženih skupin in svoja nasilja argumentirajo s strahom pred samozavedanjem majhnega. V imenu tega strahu so počenjali in še počenjajo strahotne stvari, o katerih govorimo s tradicionalno grozo. In avtorji, ki s svojo ujetostjo v prostoru ponavljajo taka stanja, a so že zaradi svojega položaja v družbi in zaradi literature same prisiljeni, da prekoračijo duhovne in politične meje in se izpostavijo državnim in kulturnim shizofrenijam, če že drugega ne, da so vsaj glasniki pozitivnih vizij človeštva? Treba je nanovo razčistiti pojme, stališča, kulturnopolitične razmere, iz katerih izhajamo. Tako, kot bi morala biti skrb kulturne politike, da s prevodi odpira nove kulturne in jezikovne prostore, da skrbi za kulturno komunikacijo, tako si mora biti tudi avtor na jasnem o mejah svojega delovanja, svoje vizije obče sreče, o mejah literature. Na papirju vsekakor ne bom mogla razrešiti zapleta in ugladiti antagonizmov. Zdi se mi pa potrebno, da vprašanje meje na srečanju v Portorožu ne izzove samo retorične želje po premostitvi meje, po skupnem in medsebojnem oplajanju in povezovanju ter po zanimivih obmejnih kulturnih in drugačnih zvarkih. Saj želja, ki samo sebe ponavlja, kmalu pozabi, da se je rodila iz potrebe po uresničevanju. Morda, morda se tem mejam celo oddaljimo in od daleč gledamo na razmejene prostore, morda se nam zdi navsezadnje vse, kar vidimo, ljubko in očarljivo. MAJA HADERLAP stran 20. februarja 1987 it/ o pisatetj ob meji »Tuje ne plaši in ne odbija...« Več načinov je, kako biti pisatelj ob meji. Meje kot zemljepisna črta, kjer se srečujeta—in včasih spopadata — dve kulturi, dva jezika, dve civilizaciji, dva življenjska svetova, včasih pa tudi različna politična sistema, je gotovo vredna izredne človeške pozornosti. Je območje, na katerem je vse bolj živo, izredno, očarljivo. Biti pisatelj ob meji je lahko srečen položaj, ki vzpodbuja in rojeva vtise in vplive, katerih si pisatelji, živeči v enoznačni kulturi brez dialektičnih nasprotij, ne zmorejo niti bežno predstavljati. Seveda pa je meja za tistega, ki jo živi in opisuje, lahko tudi izvor drame. Včasih meja namreč ne deli zgolj območja. Včasih gre čez srce in dušo pisatelja in počuti se razdeljen med dve kulturi, med dve etniji. Pisatelj tako občuti dramatičnost meje, jo uteleša, zaznava notranjo razcepljenost zaradi dveh duš (ali ene razdvojene), skorajda trpi nekakšno shizofrenijo kulture in čustev. Tako se je ponekdaj dogajalo v Italiji in Jugoslaviji znanemu piste-lju Fulviu Tomizzi. Tomizza je obenem Italijan in Slovan, predstavnik dvojnosti in razdvojenosti kultur območij na obeh straneh meje, na katerih še vedno živi. Druga zvrst pisatelja ob meji je pisatelj—nacionalist. Meja lahko včasih namreč tudi okrepi nesrečna nagnjenja in navade človeka, njegovo skrito nestrpnost,ki bi tudi ostala skrita, če ne bi našla plodnih tal v položaju ob meji. Tudi v tem primeru pa meja razkriva, obelodani globoka psihološka nagnjenja posameznika. Je pa še tretje vrste pisateljev ob meji, med katere se sam prištevam. To so tisti, ki pripadajo dobro opredeljeni kulturi, ki ne dvomijo o svoji narodnosti in pripadnosti in izvoru. Toda prav zato, ker živijo ob meji, občutijo očarljivost in odmevnost tistega, kar živi poleg njih, na drugi strani meje. V vseh mojih knjigah je čutiti znamenje, čeprav včasih le bežno, vpliva slovenskega sveta. Name je vedno vplivalo dejstvo, da se že nekaj deset kilometrov od mojega mesta začenjajo govoriti slovanski jeziki, ki segajo čez dobršen del Evrope v Azijo — vse do Vladivostoka. Iz tega dejstva izvirajo dve od mojih najlepših in najbolj znanih knjig La conchiglia di Anataj) Anatajeva školjka) in L ar-mata dei fiumi perduti( Armada izgubljenih rek); deli, v katerih skupaj nastopajo Rusi in Furlani, pomešani s čudnimi in nepredvidljivimi potmi zgodovine. CARLO SGORLON Brez mej bom ne-jaz Brez meje ne bi mogel živeti. Meje omogočajo življenje. Si predstavljate, kako bi bilo, če bi se čez vso zemljo uveljavila ena in ista politična uprava, en in isti družbeni sistem? Takrat ne bi bilo mej... in da ne bi bilo mej... in da ne bi bilo različnih barv človeške kože, ne toliko bogov in svetih knjig, toiikerih jezikov in okusov za lepe in dobre? Razločkov, ki jih skušajo ljudje uveljavljati drug nasproti drugemu. in če bi se človek ne ločil od drugega z enkratno zgradbo svojega telesa in z enkratno usodo? Da bi ga njegova koža ne omejevala več od ostale družbe in od predmetne-a sveta. Bili bi, brez kože, brezo-iična celična snov, razlivali bi se naključno in natekaii v kake kotanje in od tam naprej - bili povsod vse in nikjer nič. Sem za kožo, sem za razlike, sem za meje, tudi če bi jih moral s kredo sproti risati. Rad bi, da bi si jih zbrane in zagnane risali tudi vsi drugi in da bi vsi vsakemu priznali pravico do lastnih črt. Čast in slava vsem mejam sveta/ Edino določilo vsega živega so in vsi bi se jih morali oklepati in vsevprek spoštovati, ljubiti. Postaviti torej meji spomenik, oltar/ Meje briše in uničuje samo hudobija s svojim egoizmom, ki noče videti kraja svoji moči. Meje briše vesoljna noč, ko zravnava vse s črnim plaščem svoje nespameti. Briše jih neznanski čas, ki nas hoče zmleti spet v prasnov in antiduh. Brez mej bom ne-jaz MARKO KRAVOS Afe/e r //ttt/t/t Ob meji sem se rodil, doraščal sem ob njej. Meje zame nimajo nič metafizičnega, meni so postale vsakodnevno fizično - mejno - doživetje. Meje niso samo zunaj v pokrajini, meje so v človeku, v vsakomur. Meja človeka zasvoji, oblast izvaja nad njim, njen postane. Obmejni položaj ne pomeni omejenosti. Grebeni gora, potoki in reke niso samo ločnice, marveč tudi stičišča. Meja, vidna ali namišljena, s krvjo zapisana ali zarisana na zemljevidu, cepi osebo, njegovo zavest, na dve polovici, ki težita vsaka v svojo smer. Peter Handke opisuje v Die Wie-derholung (Ponovitev) junaka Filipa Kobala takole:" Razkoračen stoji nad mejno črto, z eno nogo tostran, z drugo onstran. Andrej Kokot je nas, čudne dvoživke, v pesmi primerjal z živimi mostovi, po katerih hodijo ljudje in se je bati, da nas ne bi pohodili, ko jim služimo kot brvi nad potoki, vrvi nad brezni, ko jim pomagamo prekoračiti meje.« Bivanje ob meji je nevarno in napeto. Obmejna bitja niso ne tič ne miš, ne krop ne voda. Nekaj vmes, nekaj od vsega, vodik in kisik, redka, protislovna mešanica. Meji ni uiti, tudi z besedo ne, s seboj jo nosi vsakdo, vsakdo ima svoje meje, preko katerih bi rad in ne more. A meje niso nespremenljive, ne mislim na politične in gospodarske meje, ampak na duhovne, ki so nekakšne nadmeje. O njih je treba razpravljati, njih je mogoče in treba predstavljati. Meje oplajajo. Ovire izzivajo. Že od nekdaj. Pisanje je bitka z nemogočim, poseljevanje niča, širjenje meja. Srečanje obmejnih in neobmejnih bitij zbriše meje za nekaj časa, eni se nalezejo shizofrenije in jo drugim malo olajšajo, shizofrenijo hkratnega bivanja na obeh straneh meje. Samota je praoblika samote. Srečanje je začetek nenesreče. FABJAN HAFNER Andante affettuoso Nič nf bo/; ža/os/nega kot če vidimo ku/iurne ljudi, kako plamenijo v nacionalističnih čustvih, izključujočih stvari, dejstva in ljudi, ki ne pripadajo njihovemu narodu. In toplo postane človeku pri srcu, kadar različnost jezika in narodnosti srečno preseže ponujena roka in volja po spoznavanju - volja, da človek občuti bratstvo, izhajajoče iz skupne človeške usode. S tem pa je že povedano, kako zelo cenimo pobudo, namenjeno zbiranju pisateljev različnega porekla v okviru Mednarodnih srečanj pisateljev ob meji, ki se zdaj srečno odvijajo že drugo leto zapored. Odprimo oči in v vseh človeških dejavnostih, od tehnologije do ekonomije, prispevajmo svoj delež prizadevanju, da bi bile presežene vsakršne meje, in da bi nujno sodelovanje steklo prek vsakršnih državnih razmejitev. Vsakdo, ki se ukvarja s kulturo, čuti odpor do ekskiuzivizmov in - če ljubi svoj narod in svojo deželo - daruje sebi in svojim najbiižnjim vse, kar naj-iepšega počnejo ljudje drugih dežel. Tako meja izgubi vsakršen pomen kot ovira, postane stičišče in ne bojišče. Postane to, kar želijo ljudje, vredni svojega imena, ljudje, ki tako ravnajo v praktičnem življenju, ne da bi čakali na uradne privolitve. Zato ni neprijetno, če zdaj že v vsej Evropi in v vsem svetu lahko slišimo pozdrav vciao« /to pa smo zvedeli v neki japonski televizijski oddaji/j - pozdrav, ki ga v letih pred vojno ni bilo moč pogosto slišati niti v Toskani. Zato naj bo dobrodošlo to Srečanje mednarodnega spoznavanja in prijateljstva. Želimo mu, naj bo tako uspešno, kot to univerzalno velja za glasbo. Vsi poznajo pomen besed "appassionato« in Maiiegro«. Naj Srečanje označuje najmanj "andante affettuoso«. EROS SEOUI Pojem planetarne kulture nosi v sebi nevarnost uniformizacije (ponekod predstavljene kot amerikanizacije), a ta nevarnost, po vsem sodeč, ni večja, kot je nevarnost samozadostnosti posamičnih kultur (literatur), njihove nepripravljenosti, da se odprejo in komunicirajo. Soočajoč se z legitimnimi odpori do asimilacije ali pa kulturne dominacije močnih nad šibkejšimi, razvitih nad manj razvitimi, se misel našega časa sklicuje na pravico do različnosti in na načelo pluralizma. Razmišljajoč o možnem sodelovanju kultur in alternativi kulturnih sintez v naši dobi, povzema antropolog Claude Levi-Strauss svoje misli v napoved, da "svetovna civilizacija ne bi mogla biti ničesar drugega kot koalicija na svetovni ravni - koalicija kultur, ki ohranjajo svojo izvirnost«. Spoznanja, ki se stekajo iz različnih oblik akulturacije, proučevanih po novih in vse raznovrstnejših metodologijah, iz izkušenj pluralnih in večnacionalnih kulturnih sklopov z manjšo ali večjo stopnjo notranje povezanosti, zanikujejo tradicionalne predstave o posebnostih in samobitnostih, o eni ali enotni nacionalni kulturi in književnosti. V novejšem času smo priče dejstvu, da na temeljih skupne nacionalne tradicije nastajajo različni sodobni izrazi: kulturni, umetniški, književni. V Evropi imamo nekaj takšnih primerov, boljših in slabših: dve nemški državi in njihovi kulturi danes; etnično in kulturno razdeljenost Madžarov, ki razen na samem Madžarskem živijo še v treh sosednih državah ali domovinah; Romunov (v Jugoslaviji in Moldaviji); naših Makedoncev, ki jim dve sosedni državi ne priznavata ne statusa manjšine ne jezika (celo nova socialistična vlada v Grčiji ravna tako); pa Albancev na Kosovu, v Makedoniji in v sami Albaniji itd. (V zvezi s tem recimo, da nismo dovolj razmišljali - nikjer v Evropi, verjetno tudi nikjer drugje v svetu - o tem, kakšne vezi med matično kulturo in kulturo druge domovine so najnaravnejše in najbolj stimulativnem tem odnosom so povezane nekatere posebne težave v konfrontacijah, ki so se odrazile v naši deželi, na Kosovu, in ki jih v tem kontekstu ne želim zamolčati. Nadaljujmo s primeri. Dve južnoslovanski manjšini živita v Avstriji: gradiščanski Hrvati in koroški Slovenci. Slovenci živijo tudi v severovzhodni Italiji. (To razcepljenost posebej prizadeva slovensko narodnostno občutljivost). Podobne situacije najdemo v raznih delih sveta: tako v Aziji obstajata po dve, med seboj zelo različni, kitajski in korejski - do nedavnega pa tudi vietnamski - kulturi in književnosti. Obstajajo tudi različne nacionalne emigracije (poljska, kitajska, jugoslovanske; omenimo naj še latinskoameriške begunce po svetu, sovjetske oporečnike itd.). Vsi ti pojavi, ki imajo povečini nenaravne vzroke in neugodne posledice, nas navajajo k ponovni proučitvi uveljavljenih pojmov o enotni nacionalni kulturi in njenem odnosu do države-nacije. Gtinter Grass vidi na primer možnost ohranitve enotnosti nemške nacije in nacionalne kulture v dveh različnih državah pod pogojem, da bosta hkrati zavržena "nacionalizem in ideja o eni državi«. Težko je tudi reči, v kolikšni meri je alternativa, ki jo je nemški kulturi nakazal H.M.Enzensber-ger, uresničljiva v razmerah na našem kontinentu, sploh na planetu: "Doživeli smo veliko gibanje od nacionalne proti internacionalni kulturi, tako da danes sploh nimamo desničarske kulture « Treba je, zlasti v manj razvitih deželah, računati z odporom konzervativne ali pa dogmatske tradicije. PREDRAG MATVEJEVIČ Mejač Najboljše, kar je porodila meja, je mejač jnem. "Grenzganger«; človek, ki prehaja čez mejo, op.prev.J. Mejač ne prehaja čez mejo, da bi se na drugi s/rani naselil, se udomačil in zadovoljil, temveč zato, da se vrača in spe/ odpravlja čeznjo, kaj/i nemiren človek je, ki ga žene radovednost do drugega, še nedomačega. Mejač je sumljiv duhovnim graničarjem vseh meja in režimov, kajti vedno ima pri sebi tihotapsko blago, in najsi pusti onstran meje še toliko stvari, se vendar vrača čez mejo bogatejši, kot je bil, ko se je odpravljal na pot. Je izvidnik tujega, in prav zato se onstran meje raje izoguba tistemu, kar je ravnokar pustil za seboj. Nič mu ni bolj tuje kot želja, da naj bi bilo povsod po možnosti enako in da nikjer več ne bi bilo mogoče odkrivati tujega in to pretapijati v svoje. Odpravo meja si predstavlja kot svobodno izmenjavo misli in ne blaga, in če sliši kšeftarje, komercialne profifar-je in duhovne bankroterje, kako se navdušujejo nad preseganjem meja, ve, da ne govorijo o njegovi stvari, temveč da se pogajajo njej v škodo. Mejač ima pogled tujca, ki mu onstran meje ni vse domače in ki zato še marsikaj opazi,- toda po drugi strani je vendarle že dovolj informiran, da ga tuje ne plaši in odbija, še preden se je natančneje razgledal. Sicer pa mejača v evropski kulturi sploh ni bilo najti tako redko, kot bi sklepali po mnogih mejnih stražnikih, ki se domišljavo mečejo v pozo svoje moči in smešnosti. Današnji mejač se počuti negotovega, saj včasih trpi za gotovo napačnim občutkom, da imajo onstran meje opravka z ravno takšno preproščino kot tostran nje,- ampak potem mejač le sklene, da bo raje spet pozorneje gledal okoli sebe in za vznemirljivimi stvarmi, kot da bi se melanholično izgubljal v takšnih mračnih teorijah. KARL—MARKUŠ GAUSS Sodbe o pobudi Skupnosti Italijanov in sonarodnjakov s slovenske obale nasploh, ki so svoje "Srečanje pisateljev ob meji« — čeprav šele drugo po vrsti umestili kot dogodek visoke kulturne ravni? Menim, da imajo zamisel in njeni smotri vse možnosti in pogoje za prestop v živo in delujočo stvarnost. Dva dejavnika sta odločilna za uspeh srečanja, da bo preseglo prostorsko in časovno uokvirjenost dogajanja in se uveljavilo kot predlog kulturne strategije, v katero bo vkljuičen najreprezentativnejši del inteligence narodov, ki so sestavni del zapletene družbene stvarnosti gornjega Jadrana in vzhodnih Alp. Prvi je samozavedanje vsakega naroda (kot sestavnega dela te stvarnosti) o lastni, a avtentični vlogi v njej; drugi dejavnik predstavlja pripravljenost načrtovanja takšnega doslednega skupnega scenarija, usmerjenega v tretje tisočletje, ki bo iz tradicije in zgodovinskih podukov črpal možnosti sedanjosti, ob tem pa zavračal ideološke usedline in nesporazume neumljivega obdobja. Opažam, da portoroško srečanje ponuja v razpravo prav nekatera zgoraj omenjena vprašanja, da so portoroški dnevi v celoti obrnjeni prav v to smer. Videli bomo seveda, kako bo razprava potekala. Vsekakor vsaj po mojem mnenju — v tem trenutku ni prave alternative širokemu, pogumnemu in kritičnemu dialogu. Vztrajanje na lokalnih omejenostih, uporaba kategorizacije (še huje — lepljenje etiket), značilne za prejšnja stoletja, na drugi strani pa podložništvo kulture in ustvarjalnosti hegemonizirajočim doktrinam vse to je ne le znamenje zaostajanja, temveč celo idejnega razkroja. S tem želim reči, da nisem pripravljen biti izčrpujoče bitke v ozadju problemov, tratiti moči za prerekanje o obrobnih vprašanjih torej za populistično in turistično—folklorno vizijo kulture, ki je konec koncev žalitev zdrave pameti današnjega časa in naših ljudi, katerih bogastvo jezikov je znamenje duhovnega bogastva. In kdor to bere, naj ne misli, da pri tem pretiravam. Dobro poznam kontekst našega položaja, njegove težave in možnosti. ALESSANDRO DAMIAN! Cartrans jamči za udoben dopust Štiri ieta posiuje turistična agencija Cartrans - in v tem kratkem času se je razviia v naj večjega koroškega posrednika dopustov v Jugoslaviji, v vseavstrijskem meriiu pa zavzema že tretje mesto za agencijama Jugotours in Adria. Tudi za letošnje leto je Cartrans pripravil obsežen program ponudb, s katerim nudi za vsako željo več možnosti. Če želite preživeti svoj dopust v prvovrstnem hotelu, ali pa v zasebnih bungalovih, zasebnih stanovanjih, na kempih itd. - obrnite se na Cartrans, ki ima svojo poslovalnico v Celovcu, v Pavličevi ulici (poleg slovenske banke in Naše knjige). Da res vse funkcionira, nudi Cartrans med drugim tudi na leta- lišču v Brniku poseben servis: Rudi Zorman je tam posrednik med željami potnikov in uradnimi letalskimi družbami. In to ne samo za polete znotraj meja Jugoslavije; saj Cartrans nudi tudi direktne polete na Ciper, Malorko ter v Tunezijo. Seveda pa tudi rade volje posreduje polete v druge države. Da bi Cartrans čim širše predstavil svojo mnogoliko ponudbo, je letos založila imenovana slovenska turistična agencija že tretji barvni katalog „Jugos!avija '87". V njem lahko najdete vse, kar vas bi utegnilo zanimati, na pregledno oblikovanih straneh pa tudi opis posameznih ponudb ter termine in cene posamznih aranžmajev. Poslužite se torej Cartransovega kataloga in Car-transovih ponudb. - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV Č!en sedem - naša pravica Demonstracija za našo šoio na Dunaju Runde 6.000 Demonstranten zeigten trotz bitterer Kalte am 31. Janner, daB hinter der „schabigen antistowenischen Allianz, genannt Karntner Landesregie-rung" (Janko Messner) bei weitem nicht „94%" (Poidi Wagner) stehen. Fast das gesamte demokratische Spektrum war an-wesend und auch Kanzler Vranitzky er-teiite den Apartheidern in Koroška eine Absage: das Mode)! der Ktn. „Pat)agogen-kommission" ist nicht der Weisheit ietzter SchiuB. Wie wahr, das soiite auch Herr Wagnerscheucherhaider von der KEP, der Karntner Einheitspartei endlich ein-mal kapieren. Unter anderem sprachen Verbandsvor-sitzender Alfred Gusenbauer, Marjan Sturm und Kare) Smoiie (grtiner NR) fur die s!owenischen Organisationen und Franci Zwitter ais Koordinator der Min-derheiten in Osterreich sowie die Genos-sin Stoišits fur die burgentiindischen Kroa-ten, Othmar Karaš und Johanna Dohnai schickten GruBteiegramme. Die interan-tionaie Soiidaritat reichte von der BRD liber Itaiien und die Schweiz bis nach Frankreich. Aber fur die Provinzchefs im Klagenfurter Landhaus ziihit das ja nicht. Wir Karntner diskriminieren, wenn wir woiien, jetzt erst recht! So starteten die Vertreter der KEP dann auch am 4. 2. 1987 eine „lnforma-tionskampagne", die aber auBer den Karntner Regionaibiattln niemand ais ge-giiickt empfand. Je groBer die Kritik an der Padagogen-kommission und dem Trennungsmodeii wurde, desto ausfaiiender benahm sich der Herr Landeshauptmann. Ais ein ita-iienischer Journalist eine kritische Frage steiite, verwechseite Wagner die Ortiich-keit, er wahnte sich wohl bei den Obervel-iacher Ritterkreuztragern oder den ehe-maligen SS-iern, ais er ihn aufforderte. er soite sich iieber um die Probieme der Min-derheit in Norditaiien kummern. Er iieB auch durchbiicken, daB ihm die Beschiiis-se des Bundesparteitags wurscht sind: ,,Es gibt Momente, wo man sich ais Landeshauptmann nicht an die Empfehiungen der Partei haiten kann." Genosse Sino-watz hat schon recht, es ist streckenweise keine sehr moderne Partei, im Stiden ist sie schon seit iiber 40 Jahren nicht mehr modernisiert worden. Wir von der SJO iassen uns aber durch parteischiidigendes Verhaiten Wagners in der Offentlichkeit nicht beirren. Wir werden weiter auf Basis der Gesetze dieses Landes und der Be-schiusse unserer. Parteitage fiir die Rechte unserersiowenischen Freunde kampfen. Fiir die Rechte der Voiksgruppen in Osterreich! Fiir die Erhaitung und Verbesserung der gemeinsamen zweisprachigen Schuie in Karnten! Andrej. Wien/Dunaj MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 19. februarja 1987 Zakaj mora teči kri? Menda je to siovenska praksa, da si vsakršni uspeh v našem narodnem boju tudi spet sami zmanjšamo, ga s primernimi ali osebnimi mnenji spravijamo na dvomljiv gias. Misiim na kri, ki je bita spotika ob nekem, nedvomno uspeiem ..puntarskem" zborovanju v Celovcu. Sicer sem prepričan, da je preveiika večina navzočih, naših ijudi vedeia za smisel .puntarske" in to z apiavzom tudi potrdita. In )e za ta smisei gre v tem siučaju. Kaj hitro pa je pretekii teden tudi maii časopisec prevzei dopis braica in to iz Siovenskega vestnika. Zakaj pravzaprav iz tega - tudi v Našem tedniku je bii isti objavijen. Toda ostanimo stvarni. Koroški Siovenci smo prositi dovolj. Pohievno smo prositi a kotiko prošenj je biio uslišanih? Ob četrti obietnici „Vino teče, naj, Stara pesem ..Puntarska" je razjezila dr. Vospernika na protestnem zborovanju za skupno šolo. Mene pa ni. Zakaj ne bi smeli opevati, da so se naši predniki uprli? Krivična in kruta je bila gospoda, samo zaradi tega so se s silo uprli tlačani. Tega se nam ni treba sramovati. ..Puntarske" tudi ne morem primerjati z zadnjo kitico koroške deželne himne. Kaj ima „Abwehr-kampf" opraviti z uporom tlačanov? izselitve Koroških Siovencev smo prositi za mašo zadušnico v ceiovški stotnici -nismo bili uslišani. Rajni prof. dr. Tischler je „smel" moliti za umrle izseljence - to je bilo vse! !n nato so nas z vodometi in z angleškimi oklopniki podili s celovških cest zato, ker smo se drznili malo glasneje prositi! Ivan Cankarje bil rahla, takočutna duša a imenoval je stvari po imenu, zato jih imenujmo tudi mi. ko gre končno za naš obstoj. Na Dunaju je slovenski Krpan pokazal svojo moč, svojo življenjsko voljo... Kdaj se bo kdo (iz naše srede) oglasil, ki bo tudi v tem nastopu videl nekoliko preveč rdečega - morda celo krvi? Ne bi se temu prav nič čudil, saj mali lističi so o tem že.kar precej neprikrito poročali. Franc Černut, Loče ČE teče kri!" Kako pride dr.Regirtald Vospernik sploh do svojega naslova, ki se glasi: „Zakaj mora teči tudi kri?" Nobeden tu ne kliče k prelivanju krvi. Tlačani se veselijo zmage nad krivico. Če je tekla kri, naj pač sedaj teče tudi vino. „Vino teče, naj, če teče kri!" Praznovati hočejo zmago. Mi pa bomo najbolj veseli, če bo „prepir iz sveta pregnan" in ne bo več tekla kri. Kristi Lajčahar, Kotmara vas Za 100 dinarjev dobite z.uusi!. Za 100 dinarjev plačate 2.50 šil. Za 100 lir dobite 0.96 šil. Za 100 lir plačate 1.02 šil. Za 100 mark dobite 694.20 šil. Za 100 mark plačate 710.50 šil. Gradbena parceia v Mokrijah na prodaj. Kdor si želi miru in sonca naj se javi po tel.: 04236/2472. Dajem v najem vaško gostilno v Ziljski dolini. Interesenti naj se obrnejo na uredništvo Slovenskega vestnika. IŠČEMO kvalificiranega sodelavca z znanjem slovenščine in nemščine. Praksa v bančništvu zaželena. Prijave na Posojiinico Borovije telefon 04227 - 3235. Razstava „P!anine v stiki" Slovenski planinci na Koroškem pač svoje lepe trenutke v gorah posredujejo tudi drugim. Že drugič so namreč izvedeli natečaj gorskih fotografij, kijih dva tedna razstavljajo v zadnji sohi kulturne taberne Pri Joklnu v Celovcu. Dvanajst planincev seje odzvalo pozivu Planinskega društva, tričlanska žirija pa bo izbrala najboljše fotografije. Oh otvoritvi razstave, minuli ponedeljek, je predsednik Slovenskega planinskega društva. Franci Kropivnik iz Sel, poudaril, da je letošnja razstava celo mednarodna, saj seje med drugim odzval tudi planinec iz Kanade. Tudi v prihodnjem letu bo društvo planince povabilo na sodelovanje pri podobnem natečaju. Želeti jim je, da bo še več odziva. Razstava bo na ogled še do prihodnjega petka, 27. 2.1987. Smučarski tečaj Siovenske športne zveze V počitniškem tednu je Slovenska športna zveza priredila smučarski tečaj v Aprici (Lombardiji). Tega tečaja se je udeležilo 50 ljudi s Koroškega, ki so po končanem tečaju obžalovali le eno: namreč dejstvo, da se je tečaj vse prezgodaj končal. Zgoraj objavljeno sliko so naredili po končani zaključni tekmi udeležencev (na žalost pa niso zraven vsi sodelujoči). Zato pa naj objavimo tudi zmagovalce zaključne tekme: Najhitrejši dneva je bil Seppi Loibnegger, ostali zmagovalci pa so bili še Poldi Cvelf, Bernardka Komar, pri otrocih pa jih je bilo kar več: Carmen Loibnegger, Jurij Dumpelnik, Andreja in Marjan Urank. Zmagovalci in zmagovalke so dobili pokale in kolajne, vsi ostali pa so pravtako zmagali: bili so udeleženci smučarskega tečaja Slovenske športne zveze. In že zdaj jim kliče SŠZ: ..Naslednje leto se vidimo spet na našem smučarskem tečaju!" - Pa tudi novi udeleženci so prisrčno vabljeni! Na vrhu Jerberka nad Šentiljem so arheologi lansko leto odkrili cisterno za vodo iz rimskih časov, kar pomeni veliko arheološko dragocenost. Cisterno so temu primerno zavarovali pred propadom z nadgradnjo poslopja, kakor vidite na zgornji sliki (v ozadju cerkev sv. Katarine). L. U. izLjubtjane v Beograd, Dubrovnik, Mostar, Osijek, Sarajevo, Skopje, Spiit, Titograd Ljub!jana - Lamaca vsak četrtek adria airways adria airways iz Maribora v: Sarajevo, Skopje, Spiit Prodaja kart in informacije: Cartrans Reiseburo, Celovec, Paulitschgasse 7, S' 51 26 80 Karntner Landesreiseburo, Celovec, Neuer Platz 2 Reiseburo Springer, Celovec, Leutschacher StraBe 17,^ 33 5 20 Steirisches Reiffeisen R., Gradec, Kaiserfeldgasse 8, ^ 73 510 Zelena pljuča sveta razjeda rak Vprašanje človekovega okolja postaja vedno bolj pereče Dnevno slišimo in beremo vesti, ki govorijo o čedaije večjem onesnaženju okoija. Te vesti so vedno boij vznemirljive. Najboij aiar-mantne med njimi so naravnost porazne, saj napovedujejo, da se bo čioveštvo že v doglednem čašu samo uničiio. Pa niti z vojnami, ki sicer siej ko prej in čedaije močneje ogrožajo čioveški rod, temveč s svojim neodgovornim odnosom do narave, do okoija, v katerem živi. Poleg zraka in vode, ki ju zastruplja čiovek s tehničnim napredkom in kemičnim razvojem, je temu uničevanju najboij izpostavljen gozd - zelena pljuča sveta, ki jih razjeda rak. Zaradi posledic onesnaževanja okolja v razvitejših državah ter zavoljo širokopoteznega in škodljivega izkoriščanja v manj razvitih predelih sveta pa so se gozdovi že prebili v ospredje zanimanja svetovne javnosti. To je razumljivo, saj dajejo gozdovi človeštvu neprimerno več kot zgolj ceneno surovino. Razviti svet, še posebno Evropa, je v zadnjih letih zgrožen obstal pred umiranjem gozdov. Dve stoletji industrijskega onesnaževanja in kurjenja velikanskih količin fosilnih goriv so v kratkem obdobju povsem oslabili naravno odpornost gozdov. V celih pokrajinah je tako rekoč čez noč propadla jelka, močno ogrožena je smreka in za njo več drugih drevesnih vrst. Gozdarski znanstveniki so sicer že leta 1962 objavili poročilo, v katerem so na sto tipkanih straneh navajali samo gola dejstva o ogroženosti gozdov. Opozorili so, kaj se približuje, toda takrat je le malokdo pričakoval, da bo propad prišel tako hitro in tako neprizanesljivo. Marsikje, tudi pri nas, so se gozdovi še pred kratkim zdeli idilično neokrnjeni; izjeme so bila le območja v neposredni okolici industrijskih središč. V zadnjem času pa raziskave tudi v do pred nedavnim „zdravih" predelih kažejo porazne rezultate, saj so vedno bolj redki primeri, kjer je „zdrava" vsaj polovica gozdov. V državah, ki so se prve srečale z umiranjem gozdov, so velikanske naložbe že dale nekaj uspehov pri obnovi gozdov. Večino ta naloga še čaka. Zdravljenje bo dolgo, težavno in drago, kajti edino uspešno zdravilo je korenito omejevanje vseh virov onesnaževanja, in to na mednarodni ravni; ogrožanje gozdov in okolja se namreč ne ustavlja na državnih mejah. Toda gozdov, zelenih pljuč sveta, ne ogrožajo samo onesnaževanje zraka, urbanizacija in promet. V Južni Ameriki, Aziji in Afriki drevo marsikje še vedno ne pomeni več kot oviro za naseljevanje. Krčenje gozdov za te namene je bistveni krivec za to, da s površine Zemlje vsako leto izgine gozda v obsegu, ki je enak dvema Avstrijama. Ob nadaljnjem takšnem razvoju se bodo današnje gozdne površine že do konca tega stoletja skrčile na polovico. Prav poraba lesa najostreje začrtuje razlike med Severom in Jugom. Celo v času cenene nafte in jedrskih elektrarn gre za kurjavo približno polovica od treh milijard kubičnih metrov na leto posekanega lesa. Dobri dve milijardi ljudi se ogreva in si pripravlja hrano samo z lesom. Več kot 90 odstotkov lesa, ki ga vsako leto posekajo v Afriki, konča na družinskih ognjiščih in vsako leto se zaradi tega še pet milijonov juter zemlje neizbežno spreminja v puščavo. Les, ki ga imenujejo tudi nafta revnih, je marsikje edino izvozno blago. V Nepalu je samouničeva-nje zašlo do absurda. Drvarji se s posekanih pobočij, ki jih erozija spreminja v kamnito divjino, selijo vedno više v himalajska pobočja in za seboj puščajo razdejanje. Deroči hodourniki, ki jih gozdovi več ne zaustavljajo, odplavljajo v Indijo po šest milijard ton zemlje na leto. Suha statistika napoveduje, da bodo drvarji že v pičlih nekaj letih dosegli zadnje drevo, ki se ga bo še splačalo podreti. Na najsiromašnejših območjih sveta gozdovi izginjajo najhitreje in z najbolj usodnimi posledicami. Izginila je polovica afriških gozdov, izginili sta dve tretjini pragozdov Latinske Amerike, podobna usoda čaka gozdove ob Amazonki in ob vznožju Himalaje. Vse to ne more miniti brez posledic. Resni znanstveniki opozarjajo, da nekateri pojavi - med katerimi je izginjanje pragozdov na prvem mestu - že za prihodnje desetletje napovedujejo podnebne spremembe , kakršnih še ni bilo, kar se je na Zemlji pojavil človek. Z gozdovi namreč hitro propada biološki dejavnik, ki uravnava razmerje ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi in v zameno zanj daje kisik. Zaradi vedno večje ozonske luknje v ozračju naj bi se Zemlja hitreje segrevala. Ledene gmote Arktike in Antarktike pa se bodo začele taliti. V pičlih petdesetih letih se bodo spremenili obrisi vseh obmorskih dežel, kajti oceani bodo narasli za 70 metrov. Območja današnjih tropskih pragozdov se bodo spremenila v puščave, pod Alpami naj bi uspevale palme. Devet milijard prebivalcev Zemlje bo v skrčenem življenjskem prostoru in v močno poslabšanem ozračju (primanjkovalo bo kisika) uporabilo vse svoje znanje samo za to, da bo preživelo. Utopija? Ne, na žalost, ampak resna, čeprav grozljiva napoved. Posebno tedaj, če se človek ne bo pravočasno spametoval. Kajti znanstveniki nakazujejo tudi nekaj poti, po katerih bi se tej usodi lahko izognili. Naporne so in zahtevajo veliko rezumevanja in prizadevanj predvsem pri razvijanju odnosov, ki sodijo v splet nasprotij med Severom in Jugom. Pri tem se gozdarska znanost vse bolj zaveda, da lahko svoje poslanstvo uspešno opravi samo. če bo iz gozda stopila na piano - v opozarjanje, prepričevanje, v politiko. (Po t/cdttvctt") B/vsetan avstnjskerr;;; pravosot/rteatM tatttts/rM Ckrts/tartM Brod/ grede predvsem zas/uge za zadajo rejormo Aazea.sCe-ga prava. /V/č map/ pomemben m 6d v vprašanja č/ovekott/; pravic. Za te zas/age so ma tik pred njegovo smrtjo pode/d; evropsko nagrado za č/ovekove pravice. Pori/ se ni samo za odpravo smrtne kazat, zaveda/ se je pomena demokratične areditve zakonov za degance in vse osta/e tajce. Predvsem v časa ko raste sovraštvo proti vsema tajema. Po je d d eden izmed vzrokov, da ponatisnemo posmrtnico, ki jo je za danajski tednik „Pa/ter" napisa/ Mttajred Aktttzka. A m Tag der Einigung iiber die Koatitionsregierung saBen wir z\.das tetzte Ma! zusammen. Thema: Ein langer Brief an den In-nenminister mit konkreten Vorschtagen zum Ausbau des Asyt-rechts und der Rechte der Austander. Pragmatisch und genau nahm sich Christian Broda jeder Formutierung an, tobte mit gera-dezu barockem Uberschwang jede ihm wichtig scheinende !dee und brachte es zuwege, daB nach wenigen Stunden ein juristisch in jedem Detai! perfektes und pohtisch iiberzeugendes Manifest auf dem Tisch tag. A!s er mir ein paar Tage spater das sauber getippte Papier schick-te, fiigte er handsehriftheh hinzu, es noch vertrautich zu behandeln, denn er versprach sich eine griiBere Chance auf Reahsierung, wenn er das Manifest persbnhch dem Innenminister ertauterte. Offenbar hatte er sich bereits ein ganz genaues Konzept fiir die wirksamste weitere Vorgangsweise zurechtgetegt. Ein hatbes Jahr vorher hatte er mit seiner leisen, verbindhehen Stimme seinen Vortrag in Alpbach zum Thema „Asy!recht - Men-schenrecht" mit den Worten begonnen: „Von Bert Brecht stammt das Wort, wir at!e sind Austander - fast iiberatl in der We!t. Uber die Sache setbst muB man nicht mehr sagen. Ich mochte tiber einige juristische Aspekte der Ftiichttingsfrage sprechen." Dabei bhtzten seine Augen vor Ironie, weit er der gamsbartigen GroBbiirger-versammtung gezeigt hatte, wievie! sie vom roten Brecht temen konnte. Entstanden war die Idee zu einer europaischen Konvention iiber die Rechte der Ftuchttinge und Asytanten bei einem Seminar vori-ges Jahr zu Ostem, bei dem man Christian Broda im Kreise enga-gierter junger Leute im vergessensten Winket Siidfrankreichs dabei beobachten konnte, wie er aus einem wirren Haufen von Ideen ein ktares Konzept herausschalte. Acht Monate spater liegt ein Konventionsentwurf und tiegen fertige Texte fiir Gesetzesande-rungen aus der Feder Christian Brodas vor. Christian Broda war eine faszinierende Kombination aus prag-matischem ReformerundutopischemSoziatisten. EinMensch.der sich deshatb so ins Detail begeben hatte, weit er immer eine ktare Vorstetlung vom Ziet hatte, das er erreichen wo)tte. Deshatb ging er im Gegensatz zu den konzepttosen Sachzwang-Potitikern um ihn herum niemats im Detait und in Sachzwangen vertoren. Ein Soziat-demokrat, der - trotz altem was rundum in dieser Partei vorging - erkennbar machte, wetche Kraft dieser Bewegung einmat innege-wohnt haben muBte und innewohnen konnte. Ein Potitiker, der Kompromisse schlieBen konnte, weit er setbst ktare Standpunkte hatte, und somit die Vorteite und Nachteite des Nachgebens ab-schatzen konnte. Ein Reformist im besten Sinne des Wortes, der mit seinen Reformen den Menschen hatf und sie so von der Richtig-keit sozialistischer Rechtspohtik iiberzeugte. * Christian Brodas Reformpotitik war orientiert an klaren Wer- * ten: Der Staat darf das Leben und die Menschenwiirde seiner * Burger nicht antasten; es ist sinnvotter und humaner, die Wur- * zetn der Kriminalitat zu beseitigen, ats kriminet) Gewordene * ausschtieBtich zu bestrafen; das Recht hat die Verpflichtung, die * soziat Schwachen gegen die Starken zu schiitzen; Manner und * Frauen, Intander und Austiinder, ehetiche und unehetiche Kin- * der sind gteich und daher vom Recht gteich zu behandetn. Auf diesem Boden konnte Potitik von der Art gemacht werden, wie sie fiir die Erfolge der SPO der friihen siebziger Jahre typisch war. Dieser feste Boden ermogiichte es auch, Umwege zu machen, Pragmatischer Reformer und utopischer SoziaMst Ein Nachruf auf Christian Broda die desto sicherer ans Ziet ftihrten. Seine ktaren Zieivorstehungen hatfen ihm dabei, daB ihm niemats die Reformideen ausgingen, daB er irreversibte Anderungen durchsetzen konnte. Er hat es bewirkt, daB heute die Todesstrafe in nahezu alten europaischen Staaten geachtet ist. Er hat die famitienrechttiche Gteichsteltung der Frau mit dem Mann und die Straffreiheit der Abtreibung - beides gegen Widerstiinde in den eigenen Reihen -durchgesetzt. Er hat das Strafrecht entrumpelt, hat der Maxime ..Ftetfen statt Strafen" im Strafvoltzug zum Durchbruch verhotfen. Er hat die Diskriminierung des unehetichen Kindes im Famitienrecht besei-tigt und durch das staatliche UnterhattsvorschuBsystem zehntau-senden unehetichen Kindern aus tatsachhcher Not gehotfen. Er hat den Zugang zum Recht wesenttich ausgebaut und das Pressepoli-zeiwesen zu einem zeitgemiiBen Medienrecht weiterentwickett. Niemand, der iiber Osterreichs Justizgeschichte schreibt, wird an Christian Broda vorbeikommen. Weit weniger bekannt, aber nicht weniger wichtig, war sein En-gagement in der Diskussion iiber die Grundrechte und den Ausbau der Demokratie. Mit bewundernswerter Ziihigkeit - sogar den ARBO spannte er hier erfotgreich ein - bemiihte er sich darum, den Potizeiarrest abzuschaffen und den Vorbehatt gegeniiber der Menschenrechtskonvention zuriickzunehmen. Das jetzt gerade wieder vorgeschtagene neue Wahtsystem rmt tOO Einerwahtkrei- sen hat er bereits ]969 vorgeschtagen. Die Vo)ksanwahschaft war wesenttich von seinem Modett der „Anwattschaft offentlichen Rechts" gepragt. Die Anderung des Asyt- und Fremdenrechts war sein tetztes groBes Projekt: Christian Broda war ein Potitiker des Kompromisses und der taktischen Zuriickhattung. Er scheute aber vor keiner harten Aus-einandersetzung zuriick, wenn er sie fiir notwendig hieit: Ats sich Verfassungs- und Verwattungsgerichtshof zum Gegengesetzge-ber" zu entwicke!n drohten und im Fatt Habsburg manifest Potitik betrieben, kritisierte er mit einer Deuthchkeit diese „unabhangi-gen" Organe, die ihresgteichen sucht. Sein Kampf gegen Otah und die durch ihn bewirkte Verfitzung von Kronen-Zeitung und Ge-werkschaft ist tegendar. Und seine Uberzeugung, daB jedermann ats unschutdig zu getten hat, sotange er nicht rechtskriiftig verur-teilt ist. tieB ihn kompctenterweise auch im Fatt Androsch eine Haltung einnehmen, die ihm manche Linke und viete Medien ats Parteinahme austegten. Die Haltung gegeniiber seiner Partei, sein Verstiindnis der Ver-antwortung eines sozialistischen Pohtikers, seine Uberzeugung von politischer Morat waren atterdings meitenweit von dem ent-fernt, svofiir die ideotogietosen Aufsteiger in der SPO beriichtigt sind. Er trat, wie anhand des fotgenden Zitats eines Vortrages deutlich wird, immer fiir demokratische Diskussion und Auseinan-dersetzung in der Partei ein. ,,/n der deatokratisekea karte; kat aickt anr in der kkeorie (itn .Stat;;;/. sendern vor n//en; in der /'ra.ri.s der Grnnd.sa;z naeiage-Ackriink; zn ge/tea, doji Aeine kkesc. nad sei sie der karte; anck nori; so tvic/ttig nad urrtvoi/. voranssetznags/os nad nakesekea kiage-non;tnen tcerden so//. iVietaaad so// /Vae/ttei/e na;ai!tc/ka; oder taitte/kar /)rjtir;7;;en auissea, weaa er sie/; an der Disknssiot; von Fors; idiige;; der karte; - oder karteijnkrnng - hetedigt nad dahe; Meianagea vertritt, die ita Gegensatz zn dea Anjjassnagea der karnajiikrnag stekea oder ikn in Gegensatz znr karteijnkrnng kriagea. Die L/rianngs- nt;d DisAnssionsjreikeit innerka/k der karte; kana nad dat/aieki geriager oder eiagesckraakter sein a/s anjterka/k der . karte/. .Sie a;njt grnt;dsatz/ick in der Deatokratie nakesekraakt seitt. /Vnr aktive Detnokraten, diesiek anssozia/ea FerantnortnagAgr-jnk/ nad aickt we;7 es /kaea kroteruerk ist, in der po/itisekea karte; vereiaigtea, tverdea a/s jrrie. se/kstveranttvordicke kersoa/ickkeiten in jreier tVd/easeafsckeidnag das krok/en; kreikeit nad karteidisz/-/j/in ;ur;strru, das k; der kat eia nirinige.s .Strnktnr/aok/rn; der a;o-deraea Deraokratie ist." , Alt das hat dazu gefiihrt, daB Christian Broda fiir mich zu einem der wichtigsten Griinde wurde, mich im Rahmen der Sozialdemo-kratie zu engagieren. Sotange eine Bewegung von sotchen Perso-nen mitgetragen wird, hat diese - trotz atlem - noch einen Sinu. Dariiberhinaus ist er mir in vieten Gespriichen zu einem wichti-gen Ratgeber und zu einem Freund geworden, auf dessen Wort man sich verlassen konnte. Gerade dafiir werde ich ihm immer dankbar sein. Manfred Matzka AVST R!JA 1 Petek, 20. 2.: 9.00 Poročila -9.05 Ljudje in živali - 9.30 Ruščina - 10.00 Varna pot v šolo - 10.15 Sanacija mest -10.30 Gospod Rossi išče srečo - 10.50 Nekoč -10.55 Svetovno prvenstvo v smučanju, tek na 20 km (ženske) -12.45 Poročila -12.50 Poročila in ozadja-13.55 Svetovno prvenstvo v smučanju, skakanje na 70-metrski skakalnici - 16.30 Otroška oddaja -17.05 Kapitan Future - 17.30 Prgišče zlata -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Stari - 21.15 Modna revija-21.25 Kdo je ustrelil Bora? - 21.55 Berlin Alexanderplatz - 22.55 Luč in senca - 23.55 Poročila. Stovenska študijska knjižnica priporoča ..Življenjska obaobja" SPIEL-BERGERCh. Stres in tesnoba: ..zgodovina stresa od fetusa-zarodka prek zgodnjega otroštva, šolskega obdobja in študijskih let, tja do starosti..." - Murska Sobota: Pomurska založba. -119 str.: ilustr. - (Življenjska obdobja) FISKEM.: Srednja teta „so obdobje stagnacije in naglega upada vitalno-osebnih interesov, hkrati pa tudi čas, ko mnogi dosežejo največ in najboljše..." - Murska Sobota: Pomurska založba. - 122 str.: ilustr. - (Življenjska obdobja) RICHARDSM.: Na pragu živtjenja ..knjiga obravnava pravzaprav vsa vprašanja v zvezi z novorojenčki, njihovim razvojem do 2. leta starosti..." - Murska Sobota: Pomurska založba. - 126 str.: ilustr. - (Življenjska obdobja) VVHITE S. & B. Notkin White Otroštvo „odnosi med starši in otrokom, med otrokom in šolo, otrokom in njegovim okoljem v svetu... - Murska Sobota: Pomurska založba. - 119 str.: ilustr. - (Življenjska obdobja) CONGER J.: Mladostniki ..podoba mladih od otroških let do dobe zrelosti..." - Murska Sobota: Pomurska založba. - 119 str.: ilustr. - (Življenjska obdobja) JAFFE J. & R. Peterson & R.Hodgson Mamita ..uživanje mamil, ki spremenijo zavest..." -Murska Sobota: Pomurska založba. - 127 str.: ilustr. - (Življenjska obdobja) MACYCh.&F. Falkner Nosečnost in rojstvo ..knjiga nam daje tudi informacije o praktičnih vprašanjih, na primer o problemih spolnih odnosov med nosečnostjo, o vplivih zdravil v tem času, o pravilni prehrani ipd." - Murska Sobota: Pomurska založba. -123 str.: ilustr. - (Življenjska obdobja) TIEFER L.: Spoinost ..obravnava probleme spolnosti v različnih okoljih skozi vsa življenjska obdobja - od otroštva do starosti..." - Murska Sobota: Pomurska založba. -127 str.: ilustr. - (Življenjska obdobja) KASTENBAUM R.: Staranje „knjiga govori o fizičnih, socialnih in psiholoških vidikih staranja..." - Murska Sobota: Pomurska založba. - 123 str.: ilustr. - (Življenjska obdobja) SŠK /ma svo/e prostore v M/ad/nskem domu, M/ksctra/tee 4. Knj/žn/ca dob/va od /efa 1974-75 ves obveze/;žvocf SR Slovenile. Po/eg tega zb/ramo tud/ tako Imenovano avsfnjsko s/oven/co. Kny7ge so ze/o različne vseb/ne /n so namen/ene vsem starosfn/m stopnjam /n pok//cn/m skup/nam. Prav gotovo bodo tud/ VAS nekatere zan/ma/e. Kn/7žn/ca pos/uje; v ponede/jek/n torek od 10. do 18. ure v sredo, četrtek /n petek od 8. do 16. ure -----VESEL/MO SE VAŠEGA OBISKA--- SLOVENSKI VESTNIK izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16 Telefon (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Sobota, 21.2.: 9.00 Poročila - 9.05 Angleščina - 9.35 Francoščina -10.05 Ruščina -10.35 Vsi ljubijo Petra, nemški film - 13.10 Poročila -14.20 Bil sem moška vojna nevesta, ameriški film -16.00 Nils Holgersson -16.25 Skrivnostno življenje v morju -17.05 Športna abeceda - 17.30 Mali vampir - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Tedenski pregled sporeda -18.25 Veselo v soboto - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki-19.55 Šport-20.15 Stavim, da...- 22.05 Mike Hammer - 22.55 Nekoč - 23.00 Roadie, ameriški film. Nedelja, 22. 2.: 11.00 Pogovor z novinarji - 12.00 Orientacija -14.30 Moji konji, moji sinovi, avstralski film - 16.20 Listamo v slikanici -16.40 Lutkovni oder - 17.35 Flelmi, prometna vzgoja otrok - 17.40 Seniorski klub - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Mi, družinska oddaja -18.50 Loto -19.00 Slike iz Avstrije -19.30 Čas v sliki -19.50 Šport - 20.15 Lutke, enodejanka - 21.05 Kruh z maslom, prenos iz gledališča - 23.00 Nočni studio. Ponedeljek, 23.2.: 9.00 Poročila - 9.05 Ljudje in živali - 9.30 Kuharsko omizje -10.00 Človeški glas - 10.15 Vloga ženske v družbi - 10.30 Veselo romanje, nemški film -12.00 Rdeči panter - 12.15 Malavsko jezero, filmski zapis iz Afrike -13.00 Poročila -16.30 Otroška oddaja -17.05 Slikanica -17.30 Na pomoč, mi odraščamo - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Šport - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Miami Vice - 22.00 Nekoč - 22.05 Za dolar na mesec, dokumentacija - 23.05 Srečanje evropskih malih odrov. Torek, 24. 2.: 9.00 Poročila - 9.05 Ljudje in živali - 9.30 Angleščina - 10.00 Jaz in moje okolje - 10.15 Kemija barvil - 10.30 Bil sem moška vojna nevesta, ameriški film - 12.10 Šport — 13.00 Poročila — 16.30 Otroška oddaja - 17.05 čebelica Maja -17.30 Oddaja z miško - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Inozemski report -21.08 Poglej in ugani-21.15 V najboljši družbi - 22.00 Slike v zrcalu - 22.45 Šport. Sreda, 25. 2.: 9.00 Poročila - 9.05 Ljudje in živali - 9.30 Francoščina-10.00 Šolska oddaja -10.15 Gre tudi brez kajenja -10.30 Naša mala farma - 11.20 Na Nizozemsko v Belgijo, zabavno potovanje z VValterjem Sedlmayrjem - 12.05 Nekoč - 12.10 Inozemski report - 13.00 Poročila -16.30 Lutkovni oder -17.05 Risanka - 17.30 Obalni piloti -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Morski razbojnik, 3. del -21.15 Na cestah San Francisca - 22.00 Pustite nam lagati, komedija - 23.30 Alemansko ogledalo. Četrtek, 26. 2.: 9.00 Poročila - 9.05 Ljudje in živali - 9.30 Dežela in ljudje -10.00 Varnost za stare in mlade - 10.15 Marija Terezija in njena doba - 10.30 Moji konji, moji sinovi, avstralski film - 12.15 Seniorski klub - 13.00 Poročila - 16.30 Otroška oddaja -17.05 Risanka -17.30 Zgodba plemenitega konja -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Belomodre zgodbe - 21.15 Zabavna oddaja - 21.50 Šport in toto - 23.15 Bernice, film. A V S T R ! J A 2 Petek, 20. 2.: 16.25 Nekoč -16.30 Hotel -17.15 Prvi ljudje - 18.00 Tedenski obzornik - 18.30 Trdo, vendar prisrčno - 19.15 Dražba za akcijo „Luč v temo" - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Malavsko jezero, filmski zapis iz Afrike - 21.00 Novo v kinu - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.45 Šport - 22.45 Krvav svinec, itali-jansko-španski film. Sobota, 21. 2.: 10.55 Svetovno prvenstvo v smučanju, tek na 50 km - 16.05 Onkraj suše, dokumentacija iz Etiopije - 16.55 Nekoč - 17.00 Ljuba družina -17.45 Živali iščejo dom - 18.00 Pan-optikum - 18.25 Šport - 19.00 Za prijatelje filma - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti - 20.15 Resničen junak, ameriški film - 21.50 Šport - 23.00 Tveganje brez popusta, ameriški film. Nedelja, 22.2.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter - 9.30 Večni Faust - 10.35 Resnični junak, ameriški film - 15.00 Športni popoldan -17.10 Ferdinand -17.40 Velikih deset - 18.25 Poglej in ugani-18.30 Mladinska revija-19.25 Nekoč -19.30 Čas v sliki -19.50 Zadeva za ljudskega odvetnika - 20.15 Kraj zločina - 21.50 Dinastija - 22.35 Šport - 23.15 Tirolski trobentač Toni Maier. Ponedeljek, 23.2.: 17.00 Fizika -17.30 Kdo je ustrelil Bora? - 17.40 Nekoč -17.45 Risanka - 18.00 LindenstraRe - 18.30 Trdo. vendar prisrčno - 19.15 Dražba v korist akcije „Luč v temo" - 19.30 čas v sliki — 20.15 Zgodba viničarske družine -21.08 Kuharski mojstri -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.45 Šiling - 22.05 Kako se peče potica?, ameriški fim - 23.35 Številka šest. Torek, 24. 2.: 16.55 Nekoč - 17.00 Kaj lahko postanem? - 17.30 Gre tudi brez kajenja - 18.00 Policijska postaja - 18.30 Trdo, vendar prisrčno - 19.15 Dražba v korist akcije „Luč v temo" - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse ali nič -21.08 Poglej in ugani -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.45 Klub 2. Sreda, 25.2.: 16.55 Nekoč -17.00 Naše okolje - 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Severnjaški živalski svet - 18.30 Trdo, vendar prisrčno - 19.15 Dražba v korist akcije „Luč v temo" - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Rad sem bil kralj - 21.15 Čas v sliki-21.35 Kulturne vesti -21.45 Iluzije osvoboditve, Filipini leto dni po Marco-sovi diktaturi - 22.35 Soseda, francoski film. Četrtek, 26. 2.: 17.25 Nekoč - 17.30 Čuda iz angleških vrtov - 18.00 Avstrijska kuhinja - 18.30 Trdo, vendar prisrčno - 19.15 Dražba v korist akcije „Luč v temo" - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.50 Operni ples na Dunaju, prenos. LJUBLJANA Petek, 20. 2.: 9.00 Tednik - 10.00 Dokumentarec meseca- 13.35 Teletekst - 13.55 Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih - 70 m - 16.45 Svetovno prvenstvo v smučarskih klasičnih disciplinah, tek na 20km (ženske) - 17.25 Poročila - 17.30 Zlatarjevo zlato - 17.45 Fračji dol - 18.15 Izkušnje in preizkušnje: Državnik na delu -18.45 Risanka -19.00 Danes: Obzornik, Jezikovni utrinki -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.00 Peter Veliki, 3. del - 20.55 Zgodba o Tramvaju, dokumentarna oddaja - 21.25 Peter's pop show - 22.00 Dnevnik - 22.15 Gol-manov strah pri enajstmetrovki, nemški film. Sobota, 21.2.: 7.45Teletekst-8.00 Poročila- 8.05 Ustvarjamo - 8.20 Vroče-hladno - 8.50 Miti in legende - 9.05 Tedenski zabavnik - 10.10 Repica - Uganke - Bela mačica - 10.25 Človek in glasba: Haydn in Esterhazy - 11.20 Mir in razorožitev: Krepitev zaupanja (dokumentarna serija OZN) -12.55 Nogomet -14.45 Svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah -tek na 50 km - 15.30 Dviji poni, ameriški film 16.55 Poročila - 17.00 Košarka - 18.25 Na zvezi - 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Knjiga — 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Portret Burta Reynoldsa - 20.45 Odrešitev, ameriški film - 22.35 Dnevnik -22.50 Dempsey in Makepeace. Nedelja, 22.2.: 8.50 Teletekst-9.05 Poročila- 9.10 Živ žav: Indijanske legende, Risanke - 10.05 Lutke in lutki - 10.10 Fračji dol - 10.35 Dempsey in Makepeace - 11.25 Domači ansambli: Ansambel Slovenije in Henčkov ansambel - 12.00 Ljudje in zemlja - 12.30 Poročila -14.00 Malu -14.45 Poročila - 14.50 Poznate Jugoslavijo, kviz - 16.20 Prisluhnimo tišini - 17.00 Evropsko prvenstvo v sankanju, reportaža - 17.10 Lev Tolstoj, 2. del sovjetskega filma - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Kino, Turistični nagelj - Neža -19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Potovanje v Vučjak - 21.00 Športni pregled - 21.45 Jazz na ekranu: Aladar Pege - 22.15 Poročila. Ponedeljek, 23. 2.: 9.00 Zrcalo tedna - 9.20 Dokumantarna oddaja - 16.20 Teletekst - 16.35 Mozaik -17.25 Poročila -17.30 Je to res papir? - 17.45 Vroče-hladno - 18.15 Naša pesem -18.45 Risanka -19.00 Danes: Obzornik -1 9.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.00 Dragulj v kroni - 20.55 Omizje. Torek, 24. 2.: 9.00 Poklici v mesarstvu - 9.20 Poklici v mlekarstvu - 9.40 Poklici v PTT - 10.10 Jezikovni utrinki - 16.20 Teletekst - 16.35 Teletekst - 17.50 Poročila - 17.55 Kmečke igre: Oče kot gora, mati kot hudoba, otroci pa vsi dobri - 18.15 Periskop - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Ločene mize - 21.05 Integrali - 21.45 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik. Sreda, 25. 2.: 9.00 Drama - 10.00 Mostovi - 15.45 Teletekst - 16.00 Mozaik - 17.30 Poročila - 1 7.35 Vijavaja: Pavel Golia - 18.20 Skrivnosti morja - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - j 9.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Film tedna: Čas nedolžnosti - 21.35 Po sledeh napredka - 22.20 Dnevnik. četrtek, 26. 2.: 9.00 Kaj je film - Izrazna sredstva: Slika - 9.30 Jugoslovanski kratki film -16.20 Teletekst - 16.35 Mozaik - poučna TV - 17.35 Poročila -17.40 Na kaj bi zaigrali -17.55 Bilo je... - 18.25 Potrošniška porota - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Tednik - 21.05 Sonce in sence -22.00 Dnevnik-22.15 Mir in razorožitev: Pesem čudovite dežele (Češka). SLOVENSKE ODDAJE AVSTRtJSKEGA RADtA VSAK DAN OD 18.10-19.00 Petek, 20.2.: Koroški liki (R. Vospernik) jezikovni pogovor (J. Messner) Sobota, 21.2.: Duhovni nagovor (žpk. Ciril Demšar) Voščila (D. Urschitz) Nedelja, 22.2.: Partner in prijatelj -Prva anketa o slovenskem radijskem sporedu. Ponedeljek, 23.2.: Hitparada Posnetek javne prireditve vžvabeku... Torek, 24. 2.: Družinski magacin Sreda, 25.2.: Narodno-zabavna glasba Četrtek, 26.2.: Rož, Podjuna, Žila Petek, 27.2.: Domača in ledinska imena (dr. Feinig) Polagamo ji močna Ar*nn7n. Da nam daje več m/d&n. Toda mleka pridelamo že preveč. In sedimo na gori mns/a. Zato moramo izvnzan. Da je to sploh mogoče, moramo izvoz še podpreti. Za liter mleka porabimo v ta namen več dena/y'a, kot dobi za mleko lastnik Minke. In močna krmila? To je na primer žito. V Avs/n)';' ga porabimo toliko, da bi z njim lahko prehranjevali 13 milijonov ljudi. Na vsem svetu toliko, da bi zadostovalo za prehrano 2,5 milijarde ljudi. Dober rek, Minka. Tretji svet je tudi naš svet. Če bi radi zvedeti več o nas in o zadevah tretjega sveta, pišite Avstrijski informacijski službi za razvojno potitiko (Osterreichischer Informationsdienst fur Entwickiungspotitik) 1010 Wien, Tuchlauben 8, tel.: 0222/63 37 55-0. Informacije pa dobite tudi v Trgovinah tretjega sveta (3.-We)t-Laden): 9500 Beljak, Rathausgasse 4, (tet.: 04242/246t7) in 9020 Celovec, Fleischbankgasse 6, (tel.: 04222/51 38 84). OtE Objava Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu sporoča: 1. Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1987/88 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 9. do 27.2.1987, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00 ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole. rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 2. Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 8. julija 1987. 3. Konec maja 1987 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izitu. 4. Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta. 5. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-PI. I, 9020 Klagenfurt/Celovec. dr. Reginald Vospernik ravnatelj Še en teden so možne prijave! Strokovna šola za gospodarsko-ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri št. Jakobu v Rožu Objava Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za gospodarsko-ženske poklice zavoda šolsKih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu Vpisovanje v 1. razred 3-letne strokovne šole za gospodarsko-ženske poklice in v 1 -letno gospodinjsko šolo od 9. do 28. februarja 1987. Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1987. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, štev. 0 42 53/ 343. Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenščine. Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 10. julija 1987. Za obisk 1 -letne gospodinjske šole ta test ni potreben. l/odsfvo šo/e 8. mednarodni ,,tek treh deže!" Letošnji „tek treh deže)" (takozvana „Ski Tour 3") je pretekto nedetjo skoraj dobesedno sptava) po vodi in je zato potekata tokrat samo po dveh državah. Nad Fužinami v ttatiji je tekaška steza po števitnih serpentinah zavita nazaj proti Ratečam ter visoko v dotini Ptanice krenita proti citju - nazaj v Kranjsko goro. Že ves pretekti, deževni teden ni obeta) za prireditev kaj dobrega in organizatorji so stati dodatno še pred težko nalogo, daje bi) italijanski prede) zaradi nevarnosti p)azov de)no zaprt. Od)očitev merodajnih pa je bita jasna, na prvi pogted morda nekoliko trda: tek se izvede na vsak način, toda z že omenjeno spremembo. Sk)ep se je izkaza) kot pravden. Ktjub skrajno neugodnim vremenskim razmeram se je zbrato nad 1200 tekačev iz treh sosednjih držav. In vsi ti, prav posebno pa še vrhunski tekači so dokazati, da zanje niti štabe snežne razmere, niti začasni dež nista bita resna ovira. Razveseljivo je bito videti na startu tudi tepo števito naših rojakov, ki se niso ustrašiti težav ter se uspešno prebiti do citja tega teka prijatetjstva. Mehko in topo stezo, ki je tokrat merita 25 km, je pretežna večina premagata v dobrih dveh urah in te mato jih je bito, ki so morati ktoniti siti razmer. Tako sta enkrat več čtoveška votja in prijateljstvo med narodi sosedi zmagati nad zunanjimi nevšečnostmi. t200 tekačev in tekačic seje udeiežito letošnjega ..teka treh dežet", ki so ga Kranj-skogorci odiično pripraviti. ŠAH-ŠAH-ŠAH-ŠAH-ŠAH-ŠAH-ŠAH Tesno zmago je stavita druga ekipa SŠZ v tekmovanju drugega razreda v soboto proti drugi ekipi iz Sveč. Napeto tekmo je odtočita šete zadnja partija, v kateri je Peter Watdhauser v hudi zagati naše) po 45 minut dot-gem premištjevanju rešitno potezo in navsezadnje matirat nasprotnika. Tudi vodja ekipe Mirko LauBegger. ki je bit že skoraj teto dni brez zmage, seje spet ujet in zabetežit potn uspeh. SŠZ Posojilnica Celovec H - SK Sveče/ BistricaH4,5:3.5: Herbert Rulitz - Novak remi. LauBegger -Hafner 1:0. Waidhauser-Fister 1:0, Einspieter - Krištof remi. Kernjak - Melcher remi, Hedc-nik - Feinig 1:0, Kropiunik - Buzzi 0:1. Boštjan-čič-JoziRulitzO:l. 3.razred: Bitčovščani komptetni in nobena partija zgubtjena - to je bitanca nedetjske tekme (tretje ekipe SŠZ.) Medtem ko se je Robert Hedenik že odsetit v drugi ekipo, sta ..Dunajča-na" Lipi in Hašpi Ogris-Martič po- skrbeta poteg Reichmanna. Casserja in dr. Weberja za potrebne točke v tretji ekipi. SŠZ Posojilnica Bilčovs IH - Union Kostanje H 4:1: Reichmann, H. Ogris-Martič - oba remi; Gas-ser, Weber, L. Ogris-Martič-vsi 1. 1. razred: ESV Šentvid H - SŠK ..OBIR" Železna Kapla 3,5:4,5: Konrad - Polanšek remi, Schweiger - Jammer 1:0, Kropf - StraBer 0:1, Wenghofer - StoBier remi, Hofer - J. Wo!te remi, H. Konrad - H. Wolte 0:1, Stiegler - Hanscho 0:1, Fritz -Harald Wolte 1:0. Rešitev šahovske naioge št: 16 Da bo omogočil napredovanje svojih kmetov Nimcovič s potezo l...b4! žrtvuje kmeta in tako odpreainclinijo.Slabše je takojl...Th4:kerse po 2.gh4 b4 beli uspešno ubrani s potezo 3.Lc5. 2. ab4 Th4: Žrtev trdnjave v pravem trenutku. 3. gh4 g3! Tretja žrtev, ki omaja položaj belega lovca na polju e3 in odpira še tretjemu črnemu kmetu pot v damo. 4.fg3 c3+ 5.bc3 na 5.Kc3: sledi 5...Ke3: in f kmet nezadržno napreduje v damo. tako pa seje beli p« 5...a3 vdal! Stovenska športna zveza Stovensko ptaninsko društvo Cetovec Stovensko prosvetno društvo ..Rož" v Šentjakobu v Rožu vabijo na 9. zimski pohod Arihova peč 1987 in smučarski tek v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo ki bo v nedeljo t. marca t987, s pričetkom ob M). uri pri Polancu na Čenternici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu V panogah: t.) smučarski tek 3 km - otroci, dekieta, žene 2. ) smučarski tek 7 km - fantje in moški 3. ) tekmovalna skupina za moške in ženske 4. ) pohod za pešče Informacije: Slovenska športna zveza 9020Tarviserstr. Iti telefon: 042222/5)43110-23 1. turnir v maiem nogometu tovarne ceiuioze Obir Prejšnji petek je tovarna cetutoze Obir povabita vse svoje postovne partnerje v večnamensko športno hato v Vetrinju, kjer se je odigravat 1. turnir v matem nogometu. Turnirja se je udetežito vseh t2 povabtjenih ekip iz Stovenije.Ob koncu zagriženih, toda športnih bojev je bit vrstni red nastednji: Na zaktjučni stavnosti v gostitni Ogris v Bitčovsu je pokate razdetit postovodja tovarne cetutoze Obir dipl. inž. Fetiks Wieser, ki je poudari) pomen takih srečanj in izrazit željo, da bi odstej postat ta turnir tradicio-naten. t. Turnir v matem nogometu tovarne cetutoze Obir je vsekakor uspet, da pa je temu bito tako, vetja zahvata edino te gtavnemu organiza* torju teh tekem tovarišu Martinu Hobet-nu. 1. ČGP-Deio 2. PapirnicaVevčc 3. Mladinska knjiga 4. Papirnica Količevo 5. Papirnica Djuro Salaj. Krško 6. Ljudska pravica 7. Papirnica Sladki vrh M. Tovarna ceiuioze Obir 9. Gorenjski tisk 10. AERO Medvode 11. Papirnica Radeče 12. Kartonaina tovarna, Ljubijana 13. Republiški komite za mednarodno sodelovanje Razgtasitev zmagovatcev in siavje je bito tetos tudi v Kranjski gori, sicer pa je prišto prav iz Stovenije največje števito tekačev. S tem je Stovenija sprejeta tudi trofejo dr. Jutija Kugyja. Letošnjo zmago si detita kar dva iz Podrožce in sicer Rudotf Janach ter Michaet Standmann s časom i:03:08,08. Njima stedijo še trije Korošci: Fitz Koch iz Betjaka, Rein-hotd Wiedergut iz Ledine in Stefan Traninger iz Landskrona. Pri ženskah je dosegta najbotjši čas Korošica Eva Gatti s časom 1:24:36,3 pred Sto-venko Marijo Pednaršek ter Korošico UtrikoTraninger. F.Č. Uspehi siovenskih športnikov Koroški nordijski naraščaj (skakatci, tekači na smučeh) se uveljavljajo tudi na vseavstrijski ravni. Pri tetošnjem prvenstvu so osvojiti vsega skupaj že nad 20 kotajn. Zeto razveseljivo pa je ob tem dejstvo, da tudi mtadi slovenski športniki niso zaostajati za pričakovanji ter da so se uvetjaviti prav v vrhu avstrijskih tekmova!-cev in tekmovalk. Tako je postat Jakob Graber drugi pri mtadincih II, Heinz Janach tretji pri mtadincih I, Peter Wrotich tretji pri šotarjih I, pri šotarkah I pa je Bet-tina Mesotitsch osvojita nastov avstrijske prvakinje v teku na smučeh. V štafetnem teku mtadincev pa je koroško moštvo, v katerem je teke) tudi Jakob Graber, pravtako postaio avstrijski prvak. Pa tudi mtadi skakatci ŠD Zaho-mec so se pri avstrijskem prvenstvu dobro postaviti. Najbotjši med njimi je bit Thomas Kughtsch. ki je osvojit v skupini šolarjev I tretje mesto, s tem pa tudi bronasto kotajno avstrijskega prvenstva. Uspeh pri skakanju za EP V Worgtu je bilo skakanje za Evropski pokat, pri katerem so biti Avstrijci žeto uspešni, saj so staviti trikratno zmago. Prvi je postat skakatec SV Matta Gunter Stranner, drugi pa že Zahomčan Paut Erat. Uspeh Avstrijcev pa je komptetirat Štajerc Adi Himer. H. je posta) Franci Wiegete, )4. pa Mortt. Tako dokazujejo čtani ŠD Zahomec tudi na skakanjih za EP, da so zmožni doseči vidne rezut-tate, te da jim kvalifikacija za svetovno prvenstvo v Oherstdorfu na žatost ni uspeta. Stovensko namiznoteniško moštveno prvenstvo: Setani vodijo v obeh skupinah Stovenska namiznoteniška moštva so v nedetjo odigrata prvo koto slovenskega ekipnega prvenstva, pri katerem so sodelovati štirje ktubi s skupno sedmimi moštvi, saj so Setani prijaviti tri ekipe, NTK Cetovec pa dve. V skupini A so se pomerita prva moštva DSG Sete, SŠK Obir, NTK Cetovec in ZSM Skocijan, v skupini B pa drugo ter tretje moštvo iz Set in druga ekipa NTK Cetovec. V obeh skupinah vodi po prvem kotu moštvo iz Sel, ki predvsem v skupini A v postavi Tone Novak, Mirko in Marti Oraže ni imelo resnega nasprotnika, saj so Obirčani igrali v dosti štabi formi, NTK Cetovec in ZSM Skocijan pa - kakor je bito pričakovati - nista mogla poseči v odločitev (pozna se seveda razlika, saj Sete in Obir igrata v prvem razredu koroškega prvenstva, NTK in ZSM pa v tretjem). Tako se je v skupini A razvit te še napet dvoboj med NTK Cetovec in ZSM Skocijan za tretje mesto, v katerem pase je NTK jasno uvetjavit s 7:3. Eden vzrokov za jasno zmago je bit predvsem ta, da je prvič zaigrat za NTK poteg Marka Kuppra tudi Marjan Velik; oba sta zmagala po tri tekme posameznikov, tako da tudi trije porazi Riharda Kompeina niso Športne vesti Igralci 1. Slovenskega biijard kluba so se ta konec tedna udeležili predkola koroškega prvenstva posameznikov in tam z različnim uspehom nastopati. Najboij razočaral je Marko Krištof, ki je izgubil v igri na devetko (9-er Baii) obe svoji igri, prvo sicer res proti favoritu Greitschkeju, v drugi pa je podiege) kiubskemu koiegu Vinku Kušeju. Toda tudi Kušej se ni uspel kvaiificirati za glavno koio, saj je podlegei Užniku s 7:2. Kot edini je napredovat ie Gusti Serajnik, kije vodiočiini tekmi premagat Čuješa iz Piiberka. Isti Serajnik pa je uspei priti v igri 14/1, to je tekma na 60 dobljenih pik. V odločilni tekmi je premaga) Piiberčana Aleškota s 60:49. Biijard-iestvica posameznikov: V najnovejši tisti zaseda Gusti Serajnik s 330 točkami 22. mesto, Marko Krištof je z 241 točkami 34., Vinko Kušej s 95 točkami 76., Aieksander Novak z 28 točkami 121.. Jože Fcra z 9 točkami 150.. Siivo Kumer pa s 4 točkami 162. Odbojkarji ŠK Dob/Aich zanesijivo vodijo na lestvici koroške deželne lige. V zadnji tekmi so v Šentvidu ob Giini premagati svojega najhujšega zasiedovaica VBK St.Veit s 3:1 in tako izgradili svoje vodstvo. Po sedmih igrah imajo maksimalno število točk(14)in tako vodijo pred VBK St. Veit, ki ima sicer pravtako 14 točk, toda že kar dve igri več. Realna prednost ŠK Dob/Aich je torej 4 točke. Andreas Feider (Avstrija) je osvojii v Obcrst-dorfu (ZRN) naslov svetovnega prvaka v smuča rskih skokih na 90-m-skakainici. Drugi je posta) Norvežan Vegard Opaas, tretji pa Avstrijec Ernst Vettori. Presenetijivo četrto mesto za Jugosiovana Matjaža Zupana. biti odtočujoči. Sedmo točko pa sta napravita Kupper in Andrej Mohar v dvojici. V skupini B se je prav tako pričakovano uvetjavito drugo moštvo Seta-nov, saj sta igrata v tem moštvu dva izkušena igralca: Pave) Otip in Tone Korenjak, ki nista zgubita niti ene posamezne tekme, niti dvojice. Več so si pričakovati Setani te od tretjega moštva, ki pa je podtegto drugi ekipi NTK Cetovec dosti nepričakovano, saj sta v tej ekipi igrata poteg Moharja dva novinca, za katera so bite tekme pri stovenskem prvenstvu prvi nastopi sploh; toda Mirko Picej in Dušan Makovec sta uspeta dobiti vsak po tri tekme, tako da je v skupini B uvrščeno drugo moštvo NTK med obema setskima. Dosti napetosti torej še pred povratnim kotom, ki ga bodo odigrati 3. maja. Rezuttati stovenskega prvenstva: Skupina A: Sete - Obir 9:1; NTK - ZSM 7:3; Sete - ZSM 8:2; Obir - NTK 6:4; Seie - NTK 8:2; Obir - ZSM 7:3. Lestvica: t. DSG Seie (6 točk), 2. SŠK Obir (4), 3. NTK Ceiovec (2), 4. ZSM Skocijan (0). Skupina B: Seie II-NTK II 7:3; Sele I! - Sele IH 8:2; NTK 11 - Sele HI 6:4. Lestvica: 1. DSG Seie H (4), 2. NTK Ceiovec H (2), 3. DSG Seie 111 Uh Športni termini Namizni tenis: 20. 2. Sete II - ZSM Skocijan (19.00, farni dom v Setah) 21.2. -SŠK Obir-Ketag A (19.00, glavna šota v Žetezni Kapti) 25. 2.-NTKCetovec-ZSM Skocijan (19.00, Mtadinski dom) 26. 2. - Carinthia - Sete II (19.30, tiskarna Carinthia) Šah: 22. 2. - SŠK Obir I - ASK Cetovec III (9.00, hote) Obir) SŠZ Cartrans I - Wotfsberger AC II (9.00, pri Korenu v Bitčovsu) Biijard: 20. 2.-1. Slovenski biljard ktub -Ptiberk II (20.00, Mtadinski dom) Smučanje: 21. 2. - 2. smuk na Obirskem (13.00, pri Cimpaserju) Odbojka: 21.2. - ŠK Dob/Aich -Grafenstein (15.00, Ptiberk) Tekaška proga,,štirih jezer" Tek s smučmi na tekaških progah je zadnja teta postat pravi tjudski šport. To dokazujejo tudi števitne tekaške proge, ki jih najdeš v skoro vsakem večjem kraju Koroške. Tek s tekaškimi smučmi je postat zato tako množičen, ker je žeto zdrav in krepi čtoveško teto in duh po starem preizkušenem načetu, da je v zdravem telesu zdrav duh. Ta šport ni samo za mlade ljudi, ki tekmujejo med seboj kdo bo hitrejši, marveč tudi za starejše, kizužitkom„vandrajo" po smučarskih progah in tako uživajo zimske čare. V načrtu imamo, da bomo v našem listu - sedaj ko je še zima - na kratko opisati smučarske tekaške proge na južnem Koroškem. Tokrat je na vrsti tekaška proga štirih jezer. Ta se vije od Škofič do Jezernice pri Vetrinju. Najprimernejši start je iz Škofič, s parkirnega prostora za avtomobite. Od tam se vije tekaška proga v veti-kem toku mimo Paprač v Hotbiče in naprej južno mimo Habnarjevega jezera do Ptešerke, kjer zavije nazaj po severni strani jezera spet k parkirnemu prostoru v Škofičah. Ta proga je dotga t5 kitometrov. Druga runda tekaške proge pa vodi s Ptešerke južno mimo Hodiškega jezera in naselja Dobajnice ter naprej mimo Mtinarjevcga (BaBgeigensee) in Rjavškega jezera (na severni strani) do kraja Jezernica (gostitna Kras-nitzer), kjer v vetikem toku zavije nazaj in večinoma po isti progi spet doseže Ptešerko. Ta runda oziroma toipa je dotga 15 kitometrov. Obe omenjeni progi skupno od Škofič do Jezernice pa sta dotgi 30 kitometrov. Ta skupna smučarska steza imenovana tekaška proga štirih jezer (ki se vrstijo od zahoda proti vzhodu pod detno navpičnimi pečmi Zahodnih Gur) je. kakor trdijo poznavatci koroških smučarskih tekaških prog gtede pokrajinskih tepot, ena najtep-ših na Koroškem. Proga se vije v osrčju Zahodnih Gur, obdana na jugu z osojnimi strmimi, na severu pa z htagimi prisojnimi pobočji, ki jih krasi privtačni razgtedni stotp na Jcd-bovci. Loipe so dobro pripravljene! L. Urbajs J*Mrnic4X. Ej<**Apj*MH>