m primorji Dnevnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE A SLOVENSKO PRIMOR«! Leto I. - Štev. 21 TRST, torek 5. junija 1945 Cena 1. liro edvawd Kardelj Moč ljudskih množic Zaključek govora podpredsednika osrednje vlade «Kot pravilo se mora priznati, da bodo boljševiki ostali nepremagljivi vse dotlej, dokler bodo ohranili svojo vez s širokimi ljudskimi množicami, in obratno zadostuje, da se boljševiki ločijo od množic in da izgubijo stik z njimi, zadostuje, da se prekrijejo z birokratsko rjo, pa bodo izgubili vso svojo moč in se spremenili v nič*. Pri starih Grkih je bil v njihovi mitologiji znamenit človek Antej, ki je bil, kakor pripovednje mit, sin Pozejdona, boga morja in Diane, boginje zemlje. Občutil je izredno povezanost s svojo materjo, ki ga je rodila, hranila in vzgajala, Ni bilo heroja, ki ga Antej ne bi premagal. Veljal je za nepremagljivega heroja. V čem je obstojala njegova sila? Bila je v tem, da se je vedno, kadarkoli, je prišel v borbi s sovražnikom v nevarnost, dotaknil zemlje, svoje matere, ki ga jo rodila in zredila, in dobil je od nje nove moči. Vendar je imel eno slabo stran. To je bila nevarnost, da bi bil na kakršen koli način odtrgan od zemlje. Sovražniki so računali s to njegovo slabostjo in so navalili na njega. Našel se je sovražnik, ki je izkoristil to njegovo slabost in ga premagal To je bil Herkules. A na kakšen način ga je premagal? Odtrgal ga je od zemlje, ga dvignil v zrak, mu vzel možnost, da se dotakne zemlje in ga na ta način zadušil v zraku. Mislim, da boljševiki sličijo junaku iz grške mitologije, Anteju. Enako kakor Antej so močni v tem, da so povezani s svojo materjo, z materami, ki so jih rodile, hranile in vzgajale. In dokler bodo povezani s svojo materjo, z narodom, imajo vse nade, da ostanejo nepremagljivi. V tem je ključ nepremagljivosti boljševiškega vodstva (Stalin: O napakah partijskega dela). Zavestna akcija avantgarde in spontane težnje množic Toda biti povezan z množicami, pomeni ne prehitevati naprej in tudi ne zaostajati. Vplivati je treba na njihovo zavest tako, da se po svojem lastnem izkustvu vedno ponovno prepričajo o pravilnosti naših parol in nalog. V tem obstaja tudi edinstvo zavestne akcije a-vantgarde in spontanih teženj o-»novnih ljudskih množic. Ako bi avantgarda ne uspeta prepričati ljudske množice o pravilnosti svoje politike, to je, ako bi politika avantgarde utekla naprej ali zaostala v takšni meri, da je množice ne bi mogle več osvojiti, potem bi nastopila izolacija avantgarde od mase, katero bi izkoristili sovražniki za ponovno okrepitev svojih pozicij med množicami. Ako tako gledamo na stve^p potem je jasno, da razne napake, ki jih delajo naši aktivisti morejo postati resna nevarnost za utrjevanje pridobitev narodno osvobodilne borbe. Po eni strani prinaša stari državni aparat, katerega smo podedovali in s katerim se okoriščamo, s seboj birokratizem. Razume se, da stari uradniki delajo po stari navadi tudi takrat, ko so najbolj pozitivno razpoloženi do nove Jugoslavije. Z druge strani obsta ja tendenca nekaterih kadrov, da se o-mejijo na vodstvo in pisarne. Nešteta vsakodnevna vprašanja jih okupirajo v toliki meri, da ne morejo imeti pravega uspeha. S samimi odloki na papirju in z odredbami še ni mogoče ničesar doseči. Nepravilna je tudi druga skrajnost, ki se ponekod pojavlja pri naših voditeljih namreč da stalno potujejo iz kraja v kraj, da mnogo razpravljajo in pri tem pozabljajo na organiziranje čvrstega vodilnega centra. Pri vsakem okrožnem in sreskem NOO je potrebno osnovati takšen čvrsto organiziran vodilni center, ki bo lahko vsakodnevno v pomoč terenu, kjer pa naši aktivisti ne bodo postali samo uradniki, temveč bodo ostali tudi v bodoče narodni voditelji, tribuni ljudskih množic, njihovi pravi predstavniki, ki imajo razumevanje in srce za njihove potrebe in želje, a ist oč as n o pred očni splošne državne potrebe in interese. Lik narodnega borca Takšno nepravilno vodstvo, zatiranje prave kritike in iniciative od spodaj, suho agitatorstvo, nepravilen, česjo brezdušen odnos do ljudi, vse to so pojavi, ki nastopajo pri nekaterih naših aktivistih in po katerih je treba udariti že v samem začetku, da ne bi nastala iz njih vesna opasnost. Takšno postopanje povzroča politično škodo ne samo demokratičnim silam nove Jugoslavije, temveč osebno škodo kadrom samim. Takšne aktiviste zavajajo slabi uradniki. Ti ne morejo najti okoli sebe dobre kadre, ki bi bili sposobni izvršiti potretOfc naloge. K temu se pridružuje popolnoma nepotrebno poudarjanje zaslug iz preteklosti. Pojavlja se tako zvano «solunstvo». Sicer je pravilno, da borci, ki so na svojih ramenih prenašali vse težave narodnoosvobodilne vojne, da ti naj-zavednefši ljudje naše domovine, zavzemajo dostojno mesto v naši novi Jugoslaviji. Njim pripada vodilno vloga toda napačno bi bilo, če bi naši aktivisti opirali svoj položaj samo na zasluge v preteklosti. Njihova dolžnost je sedaj, da s svojim danim delom, s tem da tudi sedaj prenašajo najvačje težave in največje napore pri izgraditvi države, s tem da so tudi še sedaj pr-voboHtelji za lepšo bod.očnost naroda, da z vsem tem ponovno zaslužijo zaupanje naroda, da z vsem tem ponovno dokažejo, da so ont najsposobnejši branilci narodnih interesov naših delovnih množic. Vse te napake in slabosti se pojavljajo v večji ali manjši meri v naši praksi. Treba jih je odpravl-t’, treba se je neprestano proti njim boriti, povsod in Uidi tam, kjer se neposredno ne pokažejo. Pred vsem je potrebno na vsakem koraku čuvati lik narodnega borca: skromnega, požrtvovalnega, ki prezira vse napore in ki je brezmejno vdan svojemu narodu, t. j. svojim delovnim množicam. Takšen narodni borec je zmagoval v preteklosti, ker je bil vedno vzor ljudskim množicam s svojim delom in svojo požrtvovalnostjo. Zato moramo biti surovo odločni povsod tam, kjer gre za odstranjevanje osebnih slabosti in napak aktivistov. Takšne napake in slabosti so se pojavile v precejšnji meri. Z odločno kritiko in samokritiko jo potrebno zdraviti vse takšne pojave, a če postanejo preveč resni, je treba nastopiti z ostrimi ukrepi. Brez takšnih kadrov ni mogoča mobilizacija širokih ljudskih množic. Temelj naše borbe za mobilizacijo množic mora biti načelo prepričevanja. Toda prepričevanje ni mogoče tam, kjer kadri sami niso živ pritu€r vdanega dela za Interese ljudskih množic. Vsakemu po njegovem delu Toda tudi to je premalo. Ni zadosti oslanjati se samo na zavednost teh kadrov. Potrebno je obenem zagotoviti neprestano kontrolo od spodaj in od zgoraj. Najvažnejši element kontrol« pa je stalna pomoč v vsakodnevnem delu, stalna kritika storjenih napak in neprestano utrjevanje vsakodnevnega napredka. Pri nas še vlada v veliki meri takšno stanje, da se niti dovolj ostro ne kritizirajo napake, niti se v zadostni meri ne nagrajujejo uspehi v delu. Vendar moramo našo izgradnjo, ves naš narod, postaviti prav na te temelje: brezobzirno kritizirati napake in slabosti in po zaslugi nagrajevati uspehe v delu. Mi moramo o-pustiti staro uradniško pojmovanje, po katerem se je družabni.položaj in plača odrejevala po času sedenja v pisarni. Končni uspeh dela mora biti merilo za presojo ljudi. To'velja tako za aktiviste kakor za celokupno organizacijo dela v naši državi. Mi moramo razviti vse delovne sile v naši državi, vzgojiti moramo zavest naših ljudskih množic, da se bo vsakdo ocenjeval po uspehu svojega dela. Prav zaradi tega je potrebno razviti takšno' metodo klasifikacije, ki bo temeljite na načelu tekmovanja- Samo z uspehom v delu in z nikakš-nimi drugimi zaslugami si ne moremo pridobiti položaja. Vztrajno si je treba prizadevati, da se v samem delu razvije iniciativa. V pogledu dviganja produktivnosti dela, racionalizacije i. t. d. je potrebno ustvariti najtesnejšo povezanost med tehničnimi in vodilnimi organi v naši industriji, v vseh organizacijah OP, zadrugah i. t. d. čeprav je neko podjetje neposredno pod vodstvom centralnih oblasti, to nikakor ne pomeni, da se tudi lokalnim organom ne bi bilo treba brigati za to, da s^ delo dvigne na čim višjo stopnjo. Gre za skupno stvar in vsa področja naše izgradnje morajo biti pred očmi vsem v korist naše države. Ako hočemo vse to doseči, potem moramo poiskati takšno organizacijo dela, v kateri bo mogoče materialne interese poedinca povezati z interesi vse države- Treba se je boriti proti vsem tendencam «uravnilovke», tendencam, da se bolj ali manj izenačijo vsi ljudje brez czira na rezultate njihovega dela. Stvar je treba urediti tako, da ljudje, ki boljše delajo, dobijo tudi večje nagrade. Strokovno dviganje kadrov Vzporedno s tem je potrebno napraviti vse, kar je mogoče za stalno strokovno dviganje kadrov. Potrebno je dvigniti strokovne šole v državi, v nje je treba sprejemati ljudi, ki so se izkazali s svojim delom in na ta način dokazali svojo sposobnost za daljnje razvijanje. Ponavljam še enkrat, da je najvažnejše, da se pred ljudskimi množicami stalno odkrivajo perspektive borbe in dela; danes je to važnejše kakor kdajkoli. Naš delavec še trpi pomanjkanje in gladuje, našega kmeta še tiščijo rekvizicije in izredno naporno dej^. Imamo dovolj razlogov, da prepričamo ljudstvo o tem, da bo vsak dan boljše, da pa je treba premagati še mnogo težav. Zato pa je najvažnejše, da nar še osnovne ljudske množice razumejo, da je treba gledati v bodočnost. To bodočnost, ako hočemo, da bo res naša, lahko ustvarimo samo s svojimi lastnimi rokami, če bo to jasno ljudskim množicam, potem bo tudi lažje premagati težave. SZ in Bližnji vzhod Sovjetska izjava o dogodkih v Siriji in Libanonu MOSKVA, 3 Moskva, 3. Tass — Urad za informacije pri ljudskem komisariat tu za tuje zadeve ZSSR objavlja: V zvezi s sporom, ki je nastal med Francijo na eni ter Sirijo in Libanonom na drugi strani in prevzel obliko oboroženih spopadov, je poslala sovjetska vlada posebno noto francoski vladi kako tudi vladam Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Kitajske. Sovjetska vlada ugotavlja, da so po zanesljivih poročilih nastopile sovražnosti na ozemlju Sirije in Libanona in' da so se francoske čete spopadle s Sirijci in Libanonci in obstreljujejo s topništvom in možna-rji Damask, prestolnico Sirije, kolikor ga niso že bombardirale. Do oboroženih spopadov je prišlo tudi v nekaterih drugih mestih Sirije in Libanona. Slevilo žrtev dnevno narašča. Položaj otežuje še dejstvo, da so vse tri države, Francija, Sirija in Libanon v vrstah združenih narodov in so udeležene ha konferenci v San Francisco. Nota sovjetske vlade nadalje podčrtava, da dogodki v Siriji in v Libanonu niso v skladu z duhom določb, sprejetih v Dumbarton Oaksu niti z nameni konference združenih narodov v San Franciscu glede sestave organizacije za ohranitev miru in varnosti narodov. Zaradi tega sovjetska vlada smatra, da je treba nujno ukreniti, da se končajo sovražnosti v Siriji in Libanonu in se spor reši na miren način. Sovjetska vlada je poslala ta predlog francoski začasni vladi kakor tudi vladam Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Kitajske, katerim prltiče pobuda za ustvaritev organizacije mednarodne varnosti. miru in Pod zaščito iz Nemčije s posredovanjem anglo-ameriških oblasti. S parniki bodo prepeljani V neko špansko luko. Ti vojaki, ki so se borili proti Sovjetski zvezi bodo sedaj poslani Hitlerjevemu satelitu generalu Francu. Tito sprejel papelevega odposlanca Zagreb, 4. Tanjug. Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejel papeževega odposlanca Marconija, katerega je zadržal v kratkem in pisrčnom razgovoru v navzočnosti predsendnika hrvatske vlado Bakariča Rupnik interniran v Italiji Beograd, 4 — Državna komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomočnikov je o-bjavila sledeči komunike: Državna komisija je bila obveščena, da so v zavezniških taboriščih Fo-ro Tarantu in Carbonaru v Italiji internirani razni ugotovljeni in zloglasni izdajalci, vojni zločinci, hitlerjevski pomočniki In narodni sovražniki, med katerimi je tudi domobranski general Rupnik. Državna komisija je obvestila o tem zavezniške vlade in je dala vsa potrebne podatke, s koterimi lahko zahteva izročitev, da bi se moglo omenjene poklicati na odgovor pred ljudskim sodiščem. V duhu teheranskih sklepov Zapadni zavezniki nam izročajo narodne izdajalce - Prvi transporti 2e prispeli v Škofjo Loko Tik preden je Jugoslovanska armada osvobodila Slovenijo, je pobegnil del domobrancev skupno z Nemci preko Drave misleč, da bi jim bilo tam lažje uiti zasluženi kazni. Toda zmotili so se. Zavezniki, kateri so te bandite polovili, so izvršili svojo dolžnost in jih izročili slovenskim oblastem kot ujetnike. Prav te dni je prispel iz Celovca v Kranj transport 1550 švabobran-cev. To je bil v dveh dneh že drugi transport. Medtem ko so bili v prvi skupini, ki je prispela v Škofjo Loko, po večini švabobranci z gorenjskih postojank, so v drugi po večini dolenjski in notranjski zločinci. Med njimi je tudi nekaj civilistov in nekaj Ljubljančanov. Napovedani pa so še novi transport1. Medtem ko so še nekdaj šopirili z dvignjenimi glavami, so sedaj povešenih obrazov korakali s kolodvora proti taborišču, v tem taborišču so švabobranci iz kranjske postojanke še pred dobrimi tremi tedni neusmiljeno strahovali in mučili naše ljudi. Ti izrodki slovenskega ljudstva so ša tik pred odhodom grozili po ulicah Kranja, da bodo partizani, čim pridejo v mesto, pobesili na stotine delavcev in kmetov. Grozili so, da bodo pri obešanju najprej prišli na vrsto duhovniki. Sedaj pa so se osebno prepričali, kakšna sramota je korakati mimo oltarjev, pripravljenih in okrašenih za procesijo na Telovo, so osebno videli, s kakšnim globokim prezirom jih ogledujejo svobodne množice, zbrane na cestnih pločnikih. Opazovalci, ki so zrli v ostudno kolono, so vzklikali ruptiikovcem: «Izdajalci, sram vas bodi!*, «Kdo Argentinska »demokracija11 ščiti hitlerizem, čuva fašistični kapital in ideologijo Moskva, 3. Tass. — Peron je izrazil Veliki B-itaniji, njenim cLomi-njonom in Združenim državam svoje stališče in čitatelji rrforejo posneti iz svojih časopisov, da fašistična Argentina nikakor ni fašistična dežela, temveč je v resnici demokratska država «po načinu Velike Britanije* itd. Peron nadalje trdi v nasprotstvu z dejstvi, ki so splošno znana, da se je argentinska vlada odločila sprejeti demokratična načela, da ni v Argenti-niji nikakih nacističnih kapitalov itd. V splošnem, če bi kdo poslušal Perona, potem je Argentina najbolj demokratična dežela obeh po-lut. Ko je tako odstranil obtožbo fašizma, je Peron končno izjavil dopisniku, da nacizem «v Argentini ni mogel nikoli obstojati. To bi bilo smešno.* Moremo se samo čuditi, da so angleški časniki imeli prostora za nesramno govorjenje o nanovo vzpostavljeni »demokraciji* v Argentini. Ves svet pozna značaj »demokracije* fašistične vlade Far-rella in Perona. Val ogorčenja, ki Rim, 4. (Tanjug) — V zadnjem i 8a Je povzročilo povabilo Argentine čsbu je prispelo v Rim v majhnih skupinah 50 vojakov španske »Modre divizije*, ki se je borila ob Strani hitlerjevske Nemčije na ruski fronti Ti vojaki so zdaj pod zaščito papeške pisarne v Vatikanu in so nameščeni po cerkvah. Izvedelo se je, da so prišli v Rim na konferenco Združenih narodov v San Franciscu, se še ni polegel v Britaniji ln Združenih državah. Poleg lahkovernega Mackolla so tudi drugi novinarji obiskali Buenos Aires, toda poiskali so si informacije o položaju v državi pri bolj zanesljivih in objektivnih vi- rih kakor je Peron. Njihova poročila kažejo, da se argentinske oblasti niso' smejale nacizmu, ampak žalostno objokovale njegov polom. Vsaka vrsta ustvaritve demokratičnih načel pomeni v Argentini neko vrsto hitlerlzma. Dopisniki poročajo, da je število političnih jetnikov v Argentini doseglo že 14.500. Med njimi so predstavniki oboroženih sil, voditelji sindikatov ln drugi demokrati. Se v zadnjem času pred konferenco v San Franciscu so argentinske oblasti zaprle 1400 demokratov. Dopisnik ameriške agencije »O-vere seas news» Ross je pred kratkim objavil v «New York Post* vrsto člankov, v katerih ugotavlja, da nemški agenti uporabljajo samo nepomemben del ogromnega nacističnega kapitala v Argentini, nadaljujejo svojo propagando proti Združenim narodom. V zgoraj objavljenem intervjuju pa je Peron nesramno izjavil, da hitlerjancl nimajo niti denarja niti lastnine v Argentini. Toda dejstva odbijajo to go-rostasno laž. Po poročilih Rossa, nadaljuje nemški podjetnik Edmund Wagen-knecht svoje delovanje kot agent zaprtega admirala Donitza. Velike kapltale so prepeljali v Argentino Thyssen, Krupp, direktor »IG Far-ben Industrie* in drugi. Nekateri argentinski' bankirji Imajo skritih bo obudil mrtve, ki ste jih pobili?* in podobno. Bolj užaljeni so partizanom govorili: «Ali zaslužijo, da tako lepo ravnate z njimi?*. Partizani, ki so dostojanstveno spremljali izdajalce, so odločno odgovarjali: »Mi nismo fašisti.* V tem drugem transportu ujetnikov je bilo tudi preko sto rupni-kovih oficirjev. Ti nosijo poleg škofa Rožmana in -Rupnika glavno krivdo. Kakor so vedno širili med ljudmi, in svojimi zločinskimi sodelavci lažnjive vesti, so to nadaljevali tudi v taborišču. Tik pred odhodom so si izmislili zadnje gnusne laži, med njimi, tudi to, da je med Sovjetsko zvezo in Anglijo izbruhnila vojna. Za odgovor na to njihovo poslednjo podlo laž, so na lastni koži okusili resničnost sklepov teheranske konference. Na tej konferenci je bilo med drugim sklenjeno, da bodo zločinci kaznovani na mestu svojih zločinov. Za omenjena dva transporta izdajal-cev se to že uresničuje. Lavri v San Sebastjanu Pariz, 4. Reuter — Diplomati, kt so prispeli iz Španije poročajo, da je bil Laval poslan «zaradi slabega zdravja* v razkošno poletno letovi- -šče San Sebastian in ni več zaprt-Ugotovljeno je, da biva Laval v San Sebastianu in da ga španske obla- • sti ne nameravajo izročiti Francozom, dokler ne sprejmejo v zamenjavo enega ali več političnih republikanskih beguncev. Agencija AFI pa javlja, da bo prišel Pierre Laval kmalu v Pariz. Sodišče je izdalo že točna navodila, da bo takoj prepeljan v zapor. 200 milijonov dolarjev v zlatu, ki predstavljajo samo del od nacistov nakraden in prenešen denar v Argentino. Vse to so dejstva iz nedavne preteklosti. Kaj more pred njimi storiti Peron drugega, kakor da brblja, da je fašizem samo oblika u-pravljanja gosto naseljenih dežel in da se Argentina ne približuje fašizmu, ker ni gosto naseljena. Peronov nenaden odklon proti demokraciji ima popolnoma določen politični pomen. Cilj tega manevra Je zakulisno nadaljevanje zaščite hit-lerizma, spremembe Argentine v shrambo fašističnega kapitala in fašistične ideologije. Lovci cenenih senzacij delajo slabo uslugo konferenci Združenih narodov, ko zbirajo in objavljajo odkritja o najnovejši demokratizaciji Argentine, Farrella, Perona in njihove klike. Poljski reakcionarji v Italiji London, 4. Tass. Clan spodnje zbornice Pritt je prašal vojnega ministra, aii mu je znano, da poljski častniki v Italiji vodijo v svojih radijskih oddajah za častnike in vojake brltskih sil, protisovjetsko in do neke mere protibritansko propagando. pri čemer se poslužujejo angleškega jezika. To propagandno gradivo je, po Pritlu tiskano v Italiji, Angliji in Palestini. Vprašal je tudi vejnega ministra, sli bo. napravil konec takemu delovanju in omogočil razširjenje resničnih informarij, ki se tičejo angleške politike, da bi ohra-n'la prijateljstvo med združenimi narodi. Grigg je odgovoril: Prei- skujem dejstva, potem bom videl, ali bo potrebno izdati primerne ukrepe' Nov temelj bratstva Slovensko-italijanska protifašistična sveža VCeraJ s« je vršila v Trstu pokrajinska konferenca slovenskih in italijanskih protifašističnih organizacij na Primorskem in v Tratu. To je bila prva velika konferenca v pokrajinskem merilu, ki se je vršila ob sodelovanjem Slovencev in Italijanov. Navzoči so bili delegati iz vseh predelov slov. Primorja in Trsta. Konferenco je otvoril tov. France Bevk, predsednik PNOO z besedami: »Otvarjam pokrajinsko konferenco slovenskih in italijanskih protifašističnih organizacij in vse navzoče najtopleje pozdravljam. Naše protifašistične politične organizacije, v prvi vrsti Osvobodilna Fronta, so bile tiste, ki so naše množice organizirale in Jih povedle v boj proti fašizmu; med bojem vzpodbujale narod k vztrajanju in žrtvovanju in ta boj tudi uspešno zaključile. To se pravi, zaključile so prvo razdobje boja. Začenja pa se drugo razdobje, ko gre za to, da pridobitve naše borbe tudi ohranimo proti vsem nakanam naših nasprotnikov. Naše politično delo med ljudstvom ne sme počivati. Bolj kot kdaj prej mu moramo danes posvetiti vso pozornost i». vse sile. Potrebno Je posebno, da 17 slovenskih in italijanskih protifašističnih organizacij ustvarimo skupen politični forum slovenskih in italijanskih protlfašlstov v Primorju in Trstu, tako da bo stalo vse primorsko ljudstvo brez razlike enotno na braniku pridobitev naše borbe — svobode ln ljudske demokracije. V ta namen smo se danes zbrali. Želim, da bi bili sklepi in odločitve te konference temeljni kamen, na katerem bo zgrajeno mednarodno priznanje naše svobode in demokratičnih pravic, z eno besedo: naša varna in srečna bodočnosti Za navdušeno pozdravljenim govorom je bila soglasno izvoljena tričlanska kontrolna komisija ter dva zapisnikarja; nakar Je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, ki so bili v njem: Tov. Babič Vlado kot predsednik, ter tovariši Laurenti, Uršič Rudi, De Sandro, Beltram, in De Stradt kot člani. Tovariš Babič Vlado je predlagal sledeči, soglasno sprejeti dnevni red; 1. referat tovariša Kraigherja Borisa o formiranju enotne sloven-sko-ltalljanske protifašistične zveze, 2. diskusija, 3. poročilo Verifikacijske komisije, 4, volitve Pokrajinskega odbora in Izvršnega komiteta. Izvajanja tovariša Kraigherja o enotni slovensko-italtjanski Protifašistični zvezi so bila živahno in navdušeno sprejeta od vseh delegatov. Za tem se je razvila živahna diskusija, v katero so posegali številni prisotni delegati. Tovariši in tovarišice so se zanimale za vpliv italijanske reakcije na Italijane na Primorskem, o našem vplivu na reakcijo v Italiji, o pomoči UNKRK, Tovariš Brejc Tomo je ugotovil, da je politična aktivnost v zadnjem času v mestih v primeri z deželo silno narasla ter da je nujno še nadalje vzgajati nov kader političnih aktivistov. Don Canclanl Je spregovoril v imenu meetnega socialnega skrbstva o problemih repatriacije vojnih ujetnikov ln internirancev ter o zaprekah, ki jih stavljajo na pot zavezniške oblasti ravno v oziru čimprejšne vrnitve zgoraj omenjenih. Predlog Don Canclanlja za energične korake glede vrnitve naših internirancev je bil od vseh prisotnih navdušeno sprejet. V diskusijo so posegli tudi zastopniki delavcev, tržaških žena, Intelektualnih delavcev ter politkomisar garibaldinske brigade »Fontanot* tov. Mario. Tovariš Kraigher je na vsa vprašanja delegatov jasno odgovarjal ter je ob koncu dodal sklep; Od aktivnosti posameznika je odvisna uspešna Izvedba našega programa za bodoče. Delo moramo nadaljevati po partizanski tradic.jl: ns aktlvlatl-uradnikl, ampak aktl-vlsti-borcl moramo biti! Le tako bomo zmožni dvigniti mase, da bo ta enodušnost protestirala proti intrigam ter da bo premagala zapreke, ki jih reakcija stavlja na pot. Mislim da bo najtepšt zaključek te konference, da damo našemu delu nov elan v smislu odločnosti in pripravljenosti, da damo vse za do »ego vaeh naših ciljev. Čuvajmo enotnost Slovenako-italljanake protifašistične zveze!* Po živahnem pritrjevanju je sledilo poročilo komisije, ki ga j* po- dala tov. Fornazarič Živa: Od 176 povabljenih Je bilo prisotnih 117 delegatov ln to 78 Slovencev in 39 Italijanov. Odsotnost delegatov Je pripisati dejstvu, da so bili žtevil-ni delegati zadržani zaradi dela ali zaradi pomanjkanja prometnih sredstev. Poročilu so sledile volitve Uvodoma je tovariš Stoka Franjo pojasnil pomen volitev v Pokrajinski odbor in Izvršni komjtet. V Pokrajinski Odbor Je bilo soglasno izvoljenih 72 članov nakar je iz tega odbora bil Izvoljen sledeči Izvršni komite: predsed- nik Dr. Brecelj Bogdan, prvi podpredsednik Dr. Petterin, drugi pod- predsednik Dr. Tončič, politični sekretar Kraigher Boris, organizacijski sekretar Laurenti. Člani Iz, vršnega odbora: France Bevk, Babič Branko, Beltram Juilj, De Stra-di Alessandro, Brejc Tomo in Pie-montesi. Zaključne besede je spregovoril tovariš Babič Vlado ln to v upanju, da bodo zaključki te konference mnogo pripomogli k učvr stitvi slovensko-italijanskega bratstva na ozemlju Primorske in Trsta. Konferenco je zaključil s starim borbenim vzklikom: Smrt fašizmu - svoboda narodu! (Govore in slike bomo prinesli v prihodnji šte- vilki (Ur.) WASWWM,WA%VAWvWrt, SSVWV%VSW9WAS Predsednik PNOO o Trstu HI za velik« žrtve naiega boja ne zahtevamo drugega kakor pravico do samoodločbe Trst, 4. — Tukajšnji dopisnik i re na takrat osvobojenem ozemlju. TANJUG«, je imel. razgovor s pred-1 Sredi najhujšega nemškega teror-sednikom Pokrajinskega narodno- ja so se pozneje vršile na demokratičen način volitve v krajevne, okrajne in okrožne narodno-osvo-bodilne odbore in skupščine v velikanskem številu vasi cele deželo; narodno-osvobodilni odbori so bili vzpostavljeni celo na sovražnikovih postojankah In so se ob osvoboditvi le primerno izpopolnili. Septembra lani se je vršila prva pokrajinska skupščina, na kateri je bil izvoljen Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje, ki še danes vrši ljudsko oblast v deželi. Po osvobojenju je bila ta oblast la^dograjena, kolikor je to prej oviral sovražnik. Trst je dobil svojo avtonomijo. Zasedala je goriška in tržaška okrožna skupščina. Tu torej ne more biti govora o kaki jugoslovanski civilni upravi, ampak o civilni upravi Slovenskega Primorja s Trstom, ki je na demokratičnih principih zrasla iz ljudstva.* osvobodilnega odbora za Slovensko^ Primorje in Trst, tovarišem Fran-' cetom Bevkom. zLondonski radio poroča, da sta angleška in ameriška vlada zavrnili jugoslovansko noto glede Trsta*, Je dejal dopisnik. «K temu pripominja, naj bi so jugoslovanska cixHlna uprava umaknila s spornega ozemlja. Kaj pravite k temu f z «Mi poznamo le vojaško oblast Jugoslovanske armade*, je odgovoril tovariš predsednik, »ki ji gre pravica do ozemlja, ki ga je z mnogimi žrtvami osvobodila. Ne obstoja pa tu nikaka jugoslovanska civilna uprava, ampak ljudska uprava, pokrajinska narodna oblast. Ta ni nastala šele po osvobojenju, ampak Je bil že ob zlomu Italije izvoljen Pokrajinski narodno osvobodilni svet za Slovensko Primorje, ki je združil pod enotno vodstvo številne narodno-osvobodilne odbo- cKako si zamišljate rešitev vprašanja Slovenskega Primorja s Trstom t» «Rešitve tega vprašanja s} »e moremo zamišljati drugače, kakor v duhu pravičnosti in s polnim u-poštevanjem ljudske volje. Nad štiri leta, posebno pa od poloma Italije dalje, smo se na strani zaveznikov borili proti fašizmu ln pritegnili v boj tudi protifašistične italijanske množice. Mi za velike žrtve Hačega boja ne zahtevamo drugega, kakor pravico do samoodločbe, ki nam more zasigurati pri mednarodnih pogajanjih in razgovorih med Italijo 1» federativno demokratično Jugoslavijo izpolnitev stare in pravične želje vsega ljudstva na tem ozemlju, da v demokratični federativni Jugoslaviji zaživimo mirno in srečno življenje v znosnem sožitju z Italijanskim prebivalstvom, s katerim smo se tesno povezali v borbi. Sklicujemo se na Atlantsko listino, zakaj ne bi bilo dobro, ako bi narodi izgubili vero v pravico, za katero so toliko žrtvovali. Toda ne morem verjeti, da bi se zgodilo karkoli proti volji ljudstva. Zaupam v svobodoljubne demokratične množice sv^a, ki ne bodo dopustile, da bi nove krivice postale žarišče novih sporov, ako nočejo, da bo njihova kri zastonj prelita,* »Se emo vprašanje: Kaj pravite o tuji, nam sovražni prppagandlt» »Ta propaganda kruto žali čut pravičnosti. Tu v Trstu, kjer se lahko vsakdo na lastno oči prepriča, kaj je resnica in kaj Je laž, bolj škoduje onim, ki jo širijo, kot nam. V svetu pa ustvarja napeto ozračje, ki ne pomeni doprinosa bodočemu miru in varnosti. Naša civilna oblast se trudi, da bi dvignila Iz razvalin mesto in deželo, ki jo je opustošlla dolga vojna. Da delamo z uspehom, nam polagoma priznavajo celo naši zunanji ln notranji nasprotniki. Brez ozira nanje nadaljujemo delo, ki ne pozna počitka, da Trstu in Slovenskemu Primorju vrnemo toliko zaželjenl mir in blagostanje. Naše delo bi bilo mnogo lažje In uspešnejše, če bi nam svet v tolikšni meri pomagal, kolikor nas ovira v našem poštenem prizadevanju.* PO JUGOSLAVIJI Kje je Maček? Po vesteh iz uradnih krogov v Jugoslaviji še vedno ni tilč znanega o izginotju dr. Mečka. Smatra se, da je bil dr. Maček nasilno odveden. Ce pa je odSel prostovoljno, je postopal napačno. Proti njemu ni nobenega obtožilnega materiala, kajti čeprav se ni prikjučil partizanom, je odklenil sodelovanje z ustaši, ki so mu bili ponudili koncem. 1. 1944 vstoj v vlado. Požrtvovalno delo pri obnovi Beograd. 4. Tanjug. — Udarnik: elcktrofinehaniene delavnice BOS v Beogradu so prekoračilt delavno normo za 100 od sto. Delavci elektro mehanično delavnice avto komande BOS v Beogradu požrtvovalno delajo. Posebno se odlikujejo delavci ako-r.ulatorskega oddelka, ker se zavedajo, da so avtomobilski akomula torjt ln deli bencinskih pogomskih sredstev danes najvažnejši predmeti z.i naša prevozna sredstva. V tem oddelku so mladici — udarniki prekoračili normo dela za 100 od sto včasih pa celo za 125 od sto. Povečanje proizvodnje v Zadru Beograd, 4. Tanjug, — Tovarne v Zadru so povečale proizvodnjo. Električna centrala, ki oskrbuje i tokom vse tovarne v Zadru in daje svetlobo mestu, je bila izpopolnjena preskrbo tovarn in mesta samega z električnim tokom. V tovarnah so dela z vsakim dnem razširjajo. To-v:,i na cigaret je povečala dnevno proizvodnjo ža 55.000 kosov. Tovar-i.r likerjev »Lukal in Vlahov* proizvaja drievno veliko likerja, ki ga izvažajo v inozemstvo. Tovarna za predelavo usnja dela s polno paro-Prav tako je začela obratovati tudi tovarna vrvi za mreže, ki je prva te vrste v Dalmaciji. Neka druga delavnica je izdelala iz starega materja-la. nabranega med ruševinami, nekoliko traktorskih plugov. V kratkem bodo začele obratovati tovarne testenin in ledu. Delo tovarn za olje Je končano In izdelano je bilo pr.bliž»o 125 vagonov olja. Obratovati Je začela tudi' tovarna za konzerviranje rib. Francozi o Slovanih Ljubljana, 4. Tanjug. — Te dni je prispel v Ljubljano šef francoske bejne misije v Jugoslaviji, general Pevrone. Ob tej priliki je obiskal šsab za repatriacijo političnih internirancev in vojnih ujetnikov in izjavil sodelavcu Tanjuga, da je zelo hvaležen za bratsko pažnjo, ki jo naše oblasti posvečajo francoskim internirancem in vojnim ujetnikom v Sloveniji. Na vprašanje o razmerah naših internirancev v Franciji jo general Pevrone odgovoril, da se zanje briga Jugoslovanska vojni misija v Parizu in da sla do sedaj odpravljena dva transporta internirancev iz Francije v Jugoslavijo. Poudaril je, da o Franciji neobičajno spostujepo Slovane, kajti Francozi m? bodo mogli pozabiti junaške borbe ru rodov Jugoslavije za zmago resnične demokracije. IZ SOVJETSKE ZVEZE Fjodor Maliin BEOGRAD,- 4. Prenehalo Je biti veliko slovansko srce prvoborilca Fjodora Ma-hina. Umrl je veliki antifašistični borec za demokracijo, borec za svobodo Slovanov, slovanski brat, general poročnik Fjodor Mahin. Čeprav se je zaradi okolnost. znašel Izven domovine, Sovjetske zveze, kjer je bil rojen, v Veliki Ru. siji, je ostal dosleden, sin velike matere. Bil je med tistimi ruskimi emigranti, ki je opazoval objektivno napore svoje velike ruske družine. Ni bil slučaj, da je prišel v prve vrste borcev-partizanov. Zvesti sin Slovanov, zvesti sin Rusije, priljubljeni tovariš Mahin se ni plašil truda niti nt popustil neizkoriščen talent, ampak je, kolikor mu J« bilo mogoč«, izkoristil in prikazal Jugoslovanskim bratom resnico o Sovjetski zvezi v knjigah in člankih, kolikor ao mu t* dovoljevale razmer« v stari Jugoslaviji, kjer so vladali reakcionarji In antl-demokratl. Dobro so znanš njegovi članki. Njegova knjiga v francoščini »Armoo Rouge* J« Francozom odkrila resnico o armadi delavcev ln kmetov, o Rdeči armadi. Enako j« dobro poznana vsem tovarišem v Jugoslaviji knjiga o Rusiji, napisana pred vojno, v kateri Je podal toliko drago<&nlh, do tedaj neznanih podatkov o bratski demokratski državi, Rusiji. Ljubezen do Jugoslavije, svobode ln demokracije Je prišla do izraza, ko je sivolasi starec Makln odhajal na težko ln trnjevo pot v partizane. Kljub visoki starosti je bil stalno v prvih vrstah onih, kateri so dvignili prapor osvobojenja. V teh dneh številnih ofenziv proti partizanskim edinicam Je bil on partizanom, mladincem In mladinkam vir navdiha ln kreposti, kajti njegovo vodstvo, polno znanja in ljubezni do nje, kakor tudi prijateljske besede, ki jih govori Rus, sin velike države, so bile besede velike ljubezni do domovino Jugoslavije, Zavod za zlato in kovine Moskvs, 4. Tass. — Institut za zlato in kovine brez železo, ki nosi Kaltnlnovo ime, Je proslavil svojo 15. oblčtnlco. Pomočnik direktorja lega zavoda Mlhalt Ivanovski Je dejal zaposleni v odgovarjajočih podjetjih: v-3. letniku se pošljejo študentje v zlate rudnike. Mesečno prejemajo državno , štipendijo in so dobro oskrbljeni s hrano, To Jim ombgpča, di posvetijo ves svoj čas'študiju in da dosezajo izredne uspehe. Zavod zasleduje razvoj industrij iz svoje stroke v Britaniji in Ameriki, Južni Afriki in Kanadi ter vzdržuje pismene vezi s tovariši v zavezniških državah. Vsi študentje tudi obvladajo angleščino. V kolikof Jtm Je to potrebno pri strokovni izobrazbi. Sprejem pri Voroiilovu Budimpešta, 4. Tass. — Predsednik zavezniške kontrolne komi sljo maršal SZ Voroštlov, je priredil 31. maja sprejem v proslavo zmage n&d.Jiltlerjecsko Nefllčjo. Sprecljemu so prisostvovali predsednik madžarske vlade Mikloš Bela, predsednik začasne narodne skupščine Zedeni Bela, voditelji političnih strank, strokovnih zvez, društva ža kulturne vezi s SZ, predstavniki znanstvenih, literarnih in umetniških krogov, Javnih uradov in časopisja ter prod-stavniki zavezniških vlad v kontrolni kc misiji. VhlAVSW.WAWWA'.V<>VVS%WiSAWVVWVVVW>AS Nemška zverstva 1.300.000 ljudi umorjenih v Chelmu Tassovemu dopisniku: «V našem zovodu se vagajajo specialisti zj vse brezžele2ne kovine. Zaradi tega Je naša vzgojna ustanova različna od podobnih v Ameriki in drugih deželah, ki vzgojajo tženirje z zelo omejenim področjem specializacije. Vsako leto odhaja z našega zavod« na stotine rudarskih inženirjev, geologov, strojnih inženirjev za rudnike, specialistov v elektromchanlkl in specialistov v postopanju z brezžo-Icznimi kovinami. Poleg teh vzgaja nas zavod tudi strokovnjake v industriji zlata, bakra, svinca, niklja, volframa molibdena, platine, aluminja in drugih plemenitih kovin. V zadnjih 10 letih je štab znanstvenikov tega Z'voda odkril važna ležišča redkih kovin, katera znatno presegajo do sedaj znana ležišč«. Sedaj je vpisanih na zavodu poldrugi tisoč študentov. Študij traja 5 let, nato so študentje New York, 4. (NNU).'— Nemci sa umorili v taborišču smrti v Chelmu na Poljskem približno 1.300.000 ljudi. To vest Je objavilo poljsko časopisje na podlagi dokaznega materiala, dobljenega) o sovjetskih oblasti, ki so ga prejelo od prič. Poljska agencija javlja, da Js b:lo poleg teh umorjenih 30.000 Ce-hoslovakov, 80.000 Francozov, 30.000 Rumunov, 10,000 Rusov, 10.000 Madžarov ln Grkov, 15.000 Belgijcev in Nizozemcev ter 3000 nemških politčnlh ujetnikov. Pravijo, da je bilo m;d mrtvimi Poljaki mnogo duhovnikov, nun in otrok. Neka priča ugotavlja, da so žrtve slekil ter jih gnali z biči v vozove, ki so bili napolnjeni s strupenim plinom. Politika »Plavanja" Moakva, 4. Tass — Posebni dopisnik »IzvestlJ* Evgenij Zukov piše iz San Francisca: Po mnenju mnogih osebnosti je bila politika posredovanja, ki Jo Je Roosevelt tako uspešno vodil, sedaj zamenjena s politiko »plava-nja», katera pa ima lahko za rezultat v mnogih primerih popolnoma podrejeno vlogo ameriške diplomacije. Državnega tajnika Grewa je obiskala skupin« članov kongresa, ki so zahtevali, da so nadaljuje politika pokojnega prczldcnta Roosevelta — polHIka prijateljstva s SZ. V odgovor je Grew dejal, da ni res, da bi USA vodile sedaj skupno »anglo-ameriško antisovjetsko politiko*. Dejstvo je samo, da so bila takšna vprašanja postavljena, pa kaže, da so mnogi Američani vznemirjeni zaradi antlsovjetske propagande in da vztrajajo pri poglobitvi prlteljsklh odnošajev z SZ. Povratek ruskih internirancev iz Italije Vrhovno poveljniitvo v Italiji, 4. NNU: Generala Adrian Vasilijev in Aleksij Kislenko, zastopnika ruske armade, sta prispela v Boboto v Glavni stan V. armade z nalogo, da zahtevata In poskrbita za repatriacijo v>eh ruskih državljanov, ki so hllt od Nemoev prisiljeni delati ali bojevali se na sredozemskem področju. General Vaslljev Je ugotovil, da s« težavna naloga ugodno rešuje, zahvaljujoč aktivnemu sodelovanju zaveznikov. Tisoči ruskih internirancev so nahaja v Italiji. Del 'Izmed r.Jih jc v vojnih ujetpišklh taboriščih v sovcrnl Italiji. Ribbentrop v Španiji? 'London, 4. Radio Beograd — Španski minister z« zunanje zadevo J« zanikal vost, da Je Ribbentrop skupno z drugimi nacisti prispel v Španijo. s tremi transforir^torjl. Zagotovila bo wsw WbV.VAVS%VW.%NNWiW.%VA VWAWA Volilna borba v Angliji Angleški parlament je bil zaradi vojnih razmer mesto štirih na vladi že deseto leto. Delavska stranka" je letos odločno odbila predlagano koalicijo do konca vojne z Japonsko. Zato so morale biti razpisane nove volitve. Delavska stranka je predlagala za volitve mesec oktober. Do takrat bi kot opozicijska stranka mogla končati propagando za svoj program. Tudi mnogo njenih volllcev bi se vrnilo medtem iz vojaške službe. V delavskem programu stranke Je zastopano predvsem vprašanje povojne zaposlitve ln podržavljenje večjih podjetij. Konzervativni program se tej smeri Izmika, drži pa za svoj adukt Churchillovo osebnost ln njegove osebne zasluge ter se oklepa predvsme zunanjepolitičnih smernic. O takih ln podobnih problemih bližnjih angleških volitev so dali moskovski listi sledeč komentar: „Pravda“ Vprašanja zunanje politike, piše dopisnik Lemin v »Pravdi*, so v Britaniji vedno Igrala odločilno vlogo v volilnih borbah. Tokrat se Je prav tako ta volilna kampanja osredotočila na osnovne probleme povojne politike. Poskusi nekaterih krogov, da bi Isključlll vprašanja zunanje politike iz volilne ftorbc, češ da v teh vprašanjih ni nobene razlike, so propadli. Tl problemi so očitno prvenstveno važni. Na zborovanju laburistov so mnogi delegati svarili pred protisovjetsko propagando ln so ostro kritizirali zločinsko nekaznovano delovanje poljskih reakcionarjev, ki so našli zatočišče v Londonu ln težijo za tem, da bi pripravili novo Vojno. Ta propaganda, ki Jo vodijo tudi nekateri reakcionarni krogi v Britaniji, Je popolnoma nasprotna duhu ln sklepom krimske konfei-ence ln Jo odkrito sovražna Sovjetski zvezi. Med vprašanji notranje politike, ki v tej volilni borbi najbolj zanimajo povprečnega britanskega državljana, Je vprašanje povojne zaposlitve. Znatnemu delu 10 milijonov ljudi, ki so sedaj zaposlene v vojni produkciji ln ao v vojaških edini-cah, preti nevarnost brezposelnosti. Vprašanje brezposelnost! Je neposredno zvezano s vprašanjem tržišč v inozemstvu. Britanija Je zavzemala v svetovni trgovini prvo mesto. Uradne ugotovitve pd nagla šajo sedaj, da bo mogoče ohraniti življenjski standard angleškega prebivalstva, kakor Jc bil pred vojno samo, če so poveča izvoz za najmanj 50% v primeri s predvojno količino. Medtem pa Jo v teku vojno Velika Britanija izgubila mnogo tržišč ln le s težavo Ji bo uspelo, da zopet pridobi staro pozicije, tem bolj, ker so se računi z dohodki iz takozvanega »nevidnega Izvoza*, posebno pa z dohodki od Investicij v tujini, znatno zmanjšali. Lemin govori nato o konferencah glavnih britanskih političnih strank ter označuje kot glavno značilnost konference konservativne stranke težnjo po zopetnem zbiranju okrog voditelja Churchilla. Konferenca laburistične stranke Je pokazala veliko aktivnost delovnih množic v volilni borbi ter je razpravljala o problemih nacionalizacije mnogoštevilnih britanskih podjetij, med njimi tudi Angleške banke in o osnutkih mnogoštevilnih reform. Voditelji laburistične stranke so prepričani, da imajo velike upe na zmago. Toda istočasno opušča vodstvo stranke važno šanso za 2mago pri volitvah: ustviritev Zedinjene progresivne fronte. „Krasnaja zvezda" Prof. Zvavlč piše v listu «Kras-naja zvezda*: Britanski opazovalci so mnenja, da je Churchillov sklep, naj se volitve izvršijo takoj po zmag! nad hitlerjevsko Nemčijo, pripisati njegovi želji, da bi dobil z volitvami zaupnico, ki mu Je potrebna za uspešno zastopanje angleških interesov v mednarodnih problemih. Poudarjajo tudi primer Lloyda Georga, ki Jc dobil večino pri volitvah po prvi svetovni vojni, vendar je znatna razlika med tedanjo ln sedanjo situacijo. Izkušnje «narodne vlade* predsednika Chamberlaina v prvi fazi pod vodstvom »levega* kabineta Aaqulta so bile zelo nezadovoljive. Prihodnost bo pokazala, ali imajo britanski volilcl dovolj dober političen spomin. Gambara ujet Rim, 4. Tanjug. — Švicarski radio Javlja, da Je bil v severni Italiji ujet general Gambara. Gambara Jc bil v Italijanskem poveljstva z« Slovenijo Ib se nahaja na jugoslovanski listi 'ojnih zločincev. V zadnjem času je bil šef tako zvauega Mussolinijevega Kvneralštabai Sestanek kontrolne komisije v Berlinu Berlin, 4. Radšo Beograd — Glavni svet kontrblne komisije se je danes sestal v Berlinu. Navzoči so bili general Eisenhovver, maršal Montgomery, maršal Zukov ter neki francoski zastopnik. Prva naloga vrhovnega sveta bo izdelava načrta za razporeditev britanskih, ameriških, sovjetskih ln francoskih čet v poedinih okupiranih predelih Nemčiji}. Priprava za novo vladov Italiji Rim, 4. (Tanjug) — V Rimu se vrše razgovori med predstavniki šestih raznih strank za sestavo no-vt vlade. Levičarsko stranke Narodne fronte uporno vztrajajo pri zahtevi, da so poveča njihovo število zastopnikov v novi vladi, Do-člm njihov odbor predlaga za novega predsednika vlndo socialističnega voditelja Nonlja, podpirajo desničarji kandidaturo Bonomlja. TRŽAŠKA Solidarnost mladine v obnovi Mladina iz Brd je poslala triaSkl delavski mladini avto sadja in drugih živil, da manifestira delovno siovensko-italljansko enotnost Kakor v težkih dneh vojne, tako tudi danes, V dneh miru in obnove, prihajajo do najprisrčnejših izrazov vezi bratstva med italijansko in slovensko mladino po primorskih mestih in vaseh. Mladina iz Brd se je spomnila mladine Trsta, zlasti one ki se trudi pri težkem delu obnove po tržaških tovarnah in ji je poslala sledeče pismo: Mladini Trsta! Vam, bratska mladina končno osvobojenega mesta pošilja briška mladina v dar prvo sadje, dozorelo v svobodi. Po trdi borbi, v kateri je vsa mladina, dala ogromno svojih sil in žrtev, nam je končno zasijala zmaga. Vendar briška mladina ve prav dobro, tako kakor vi, mladinci in mladinke Trsta, da borba še ni popolnoma končana, da nas temne sile še skušajo oropati sadov naše krvave borbe. Zato vas briška mladina pozdravlja in poziva, da še nadalje stojite neomajni v bojnih vrstah, da se dokončno in popolnoma uniči fašizem, ki se zakriva in odeva v demokratična oblačila. Zaupajmo v ljubljenega maršala Tita! On, ki nas je zmagovito vo-dii do sedaj, nam bo vedno kazal pravo smer. Pojdimo po njegovi poti in napnimo vse sile za dosego naših ciljev! Briška mladina bo v duhu tekmovanja delala za dosego popolne zmage in za obnovo naše izmučene domovine. — To je naš borbeni pozdrav vam, mladi bratje in sestre v Trstu! Živela jugoslovanska mladina! Živel maršal Tito! Mladina iz Brd Avto je pripeljal — s tem pismom — 830 kg. češenj naravnost v tovarno «Fabbrtca macchine S. Andrea», kjer so mladi delavci najbolj delavni. Vsak dan delajo še 6no uro po"delavnem času, čistijo ruševine, popravljajo poslopja in stroje. Tudi ob nedeljah pridejo prostovoljno na delo, ki se mu posvetijo vse dopoldne. To prvo pošiljko češenj je zbrala mladina iz vasi Gonjače, Kojsko, Snežatno, Steverjan, Medana, Vi-polže, Slorenc in Gorenje Cerovo v okraju Brda. in so bile v tovarniški menzi opoldne takoj vsem razdeljene. Ostalo blago, 130 kg. fižola, 77 kg. krompirja, 60.50 kg. koruzne moke, 4.60 kg. masti, 45 1. vina, 65 jaje, pa je ostalo v menzi ha redno prehrano delavstva. Mladina Trsta je tovarišici iz Brd, ki je v tovarni izročila darove in spremno pismo takole odgovorila. Briški mladini! Mladina Trsta, posebno pa mladi italijanski in slovenski delavci tvornice strojev, se vam lepo zahvaljuje za vaše darove in pozdrave, ki Jih Je od vas prejela. S tem se je že bolj utrdila nerazdružna ve*, ki veže Tret z njegovim zaledjem, in v borbi skovana enotnost italijanske in slovenske protifašistične mladine. Tudi tržaška mladina s požrtvovalnostjo sodeluje v borbi proti fašističnim agentom in obnavlja naše gospodarstvo. Formirala je mnogo delovnih edinlc, ki čistijo ulice ln trge našega mesta. Več kot 300 mladih delavcev naše tvornice strojev dela' vsak dan prostovoljno In zastonj po eno uro več, da čim prej obnovi svoje delavnice, in ravno tako ob praznikih. Temu zglodu sledi ostala mladina, ki ustanavlja svoje udarne skupino in dela v prostem času ter tako pospešuje obnovo. Mi čistimo iz naših delavnic ruševino ln saboterje, ki ovi- rajo delo in se tako borimo za popolno uničenje fašizma. Kmalu bodo iz naših delavnic in ladjedelnic izšle prve ladje, lokomotive in stroji, izdelani od naših rok. To bo naš odgovor prikritim fašistom. Nikomur ne pustimo, da bi nam vzel naše priborjene pravice,. ampak sl bomo s trudom svojih rok skupno z vso ostalo mladino Jugoslavije zgradili boljše in lepše življenje. Živel demokratični in svobodni Trst v Titovi Jugoslaviji! Živela enotnost italijanske in slovenske mladine! TRŽAŠKA MLADINA Nova policijska ura JA - Komanda mesta Trsta ODREDBA štev. 15 Do nadaljnje odredbe se dovoli civilnemu prebivalstvu svobodno kretanje po mestu od 5. do 24. ure. Trst, dne 4 junija 1945. Komandant generalmajor: DUŠAN KVEDER, 1. r. Preklic osebne izkaznice Izgubljena je osebna izkaznica glaseča se na ime: tov. Maslo Kristina, roj. 6-3-1918. na Ostrožnem Brdu, okraj II. Bistrica, članica tajništva SPZZ pri Okrožnem NOO za Tržaško okrožje. Izkaznica je bila izdana od NOO za Tržaško okrožje, tek. št. 53 z veljavnostjo do.l. julija 1945. Osebni podatki: višina 164, barva oči: plave, barva las kostanjeva. Ker se izgubljeni dokument smatra za neveljavnega, se opozarjajo vsi funkcljonarji, da pri kontroli pezijo na morebitno omenjeno številko dokumenta. je z zvezi z zadružnlšvom naj se steka v te urade, kjer se bodo reševala vprašanja, dajala pojasnila in nasveti, ki se tičejo zadružnega gibanja, po. navodilih nove ljudske vlade. Na razpolago imamo izkušenega strokovnjaka, ki se bo zanimal za delo ter vam pomagal do tistih ciljev, ki so postavljeni današnji novi dobi ljudskega gospodarstva. Upamo, da se bodo vse zadruge odzvale našemu vabilu ter z vso vnemo in delavnostjo pokazole, da so popolnoma umele, kaj pomeni za gospodarstvo preobrat, ki ga je demokratična oblast izvojevala. Naloga zveze zadrug bo privesti do najvlSjih koristi medsebojno deio-vrir.je med posmeznimi proizvajalnimi, delavskimi, nabavljalnimi in konzumnimi zadrugami. Tajništvo zveze zadrug. „ Vsem zadrugam in vzajemnim zavodom Sedež vseh zadrug Slovenskega Primorja bo v uradnih prostorih v Trstu, ulica Rossini štev. 16, Vse. kar Za naše Je še ostalo V soboto se je dogodil v Ajdovščini naslednji dogodek. Na vrata propagandne komisije je nepričakovano potrkal sedemdesetletni očka Furlan Josip iz Podrage štev. 48. Odprl je vrata in vstopil. Zdelo se mu je, da je zgrešil pot, zato me je negotovo vprašal: «Ali je tukaj odsek za prijavo škode, ki jo je povzročil okupator?* Ne očka, mu odgovorim. cMa - ma», je nadaljeval «bi tudi tukaj kaj opravil, da nisem prišel zastonj. Ali vam lahko izročim nekaj denarja za tiskovni sklad, za časopise, ki prihajajo iz Trsta. Potem je treba nekaj tudi za tiste liste, ki jih dobimo iz Ljubljane, da ne bodo jezni in užaljeni.* Odgovoril sem mu: «Lahko kar tukaj pustitš*.' Nisem vedel, kaj bi mu rekel in sem molčal. Očka pa je nadaljeval: »Veliko škode mi je napravil prokleti Nemec, toda za naše je še ostalo, za naše liste se bo še vedno kaj našlo.* Očka je daroval za tiskovni sklad 1500 lir ln sicer za «Prl-morski dnevnik* 500.—, za »Ljudsko pravico* 500, in za »Slovenskega poročevalca* 500. V. MWU,AV.\W.VIA%V II. kongres ZSM pred vrati Mladina hoče dati vse sile za obnovo, pospešiti tempo gospodarskega podviga, onemogočiti fašistične saboterje Ta mesec bo II. kongres Zveze slovenske mladine. Prišel bo ddlgo pričakovani praznik, veliki dan za vso slovensko mladino. le od meseca decembra so se mladinci in mladinke po vsej Sloveniji pripravljali nanj, tekmovali so v pomoči naši vojski, v mobilizaciji novih borcev, v podpori narodne oblasti, v uničevanju sovražnika. Borbe, ki so v 'zadnjih mesecih vzplamtele po vsem slovenskem ozemlju, pa so preprečile, da bi se mladina zbrala na svojčm kongresu, da pokaže rezultate svojega dela in postavi nove smernice svojemu delovanju. Zdaj je dolgo pričakovani praznik vse slovenske mladine neposredno pred nami. V svobodni Ljubljani se bodo zbrali mladi fantje in dekleta iz vseh krajev naše domovine, da pokažejo svoje uspehe in se pripravijo na nove naloge. Povsod že mladina tekmuje, da čim bolje izpolni svoje naloge, ki Jih postavlja pred njo današnji čas. Te naloge pa so jasno izražene v enem »amen cilju: obnova in izgradnja našo domovine, resnico demo- /W,*WV Špekulanti in podkupovalci pred sodiščem Vojaško sodišče mesta Trsta je na javni razpravi dne 2. junija o-bravnavalo več primerov navijanja cen. Posebno izrazit je bil primer Benčiča Antona, gostilničarja iz tržaškega centra. Proti njemu Je bila vložena obtožnica zaradi navijanja cen in poskusa podkupovanja. Obtožnica je navajala, da je prodajal vino po 200 lir liter. Ko so ga člani Narodne zaščite opozorili na previsoki zaslužek ln mu vino blokirali, ga je kljub temu prodajal še nadalje, ceno pa je znižal na 160 lir. Nekaj dni pozneje Je b(l zaradi tega zaslišan in pozvan na odgovor od istih dveh članov NZ. Pri tem pa Ju je skušal podkupiti z 10.000 lirami. Poklical ju je na stran in. ponudil vsakemu po 5000 lir, da bi se vsa zadeva pozabila in da se ne bi javila pristojnim oblastem. To je bila glavna točka obtožnice. Gostilničar Je skušal neprijetno afero rešiti na način, ki je bi) običajen v fašističnih državah ln tudi v predaprilski Jugoslaviji. Ker se naša nova država ravno v tem bistveno razlikuje od nekdanjih državnih tvorb, je sodišče smatralo, da mora biti ena naših glavnih nalog borba proti korupciji In špekulaciji. Obtoženec je bil kaznovan z zaplembo vina do 1393 litrov in na denarno kazen 10.000 lir, v primeru neizterljivosti denarnih kazni pa na 14 dni zapora. kratične in močne Jugoslavije. Dva sovražnika imamo pred sabo, ki sla nam še na poti do končne zmage: To so prikriti fašisti, ki so se prebarvali v demokratično barvo, ter ruševine iz vojne, opustošenje v našem gospodarstvu. Oba sovražnika nas ovirata, da čim prej izgradimo in obnovimo sVojo domovino, da si ustvarimo boljše življenje, za katerega smo se dolga leta borili. Mladina se jasno zaveda svoje naloge: dati vse sile za obnovo, pospešiti tempo dviganja našega gospodarstva in onemogočiti vse prikrite fašiste, ki nam danes na tem polju skušajo škodovati s sabotažo. In to nalogo tudi že izpolnjuje. Kot zgledi nam najbolje služijo mladi delavci v tržaških tvornicah, ki delajo preko delovnega časa, da se obnova lahko čim hitreje izvede. Zgled za so nam mladinke Iz Brd, Istre in iz drugih krajev, ki pošiljajo hrano v tvornice, da bodo delavci lažje delali in obnavljali industrijo. Zgled so nam mladinci iz tvornice strojev, ki raz-krinkujejo fašiste, ki sabotirajo proizvodnjo. Mladina Trsta in cele Primorske je že mnogokrat pokazala svojo požrtvovalnost in svoj polet pri delu. Borila se je in defela pod najtežjimi pogoji sovražne okupacije in terorja, v zasužnjenem Trstu zadajala udarce sovražniku in veliko prispevala v borbi za osvoboditev svojega mesta. Sedaj pa z delom kaže, da hoče tudi ohraniti ln utrditi vse pridobitve za katere je dala toliko krvi in toliko žrtev. V pripravah za II. kongres ZSM, pa bo to še posebno prikazala. Ob začetku novega predkongresnega tekmovanja gre vsa mladina Slovenskega Primorja na delo z geslom: »Vse za obnovo in Izgradnjo naše domovine! Na II. kongres moramo priti kot zmagovalci v plemenitem tekmovanju!*. VLADO SESTAN Svečana telovska V nedeljo, 3. junija, ob 9. se je vršila v Skednju po tolikih letih spet telovska procesija, ki se je je udeležilo nekaj tisoč ljudi. Ve3 okraj je bil praznično okrašen. Številne jugoslovanske in italijanske zastave s peterokrako zvezdo sc krasile poslopja. Procesije se je udeležila tudi naša vojska s častno četo okrog najsvetšjšega, z vodom borcev v četverostopu in številnimi vojaki in častniki v procesiji. V procesiji sta izmenoma igrali domača, na novo ustanovljena godba 4. sektorja pod vodstom tovarišu Cerkveaiča in že vsem znana godba 9. Dalmatinske udarne divizije pod vodstvom kapelnika profesorja tov, Zefraneka. Veliko število žensk je bilo v škedenjski narodni noši. Miting pri Sv. Ivanu . Miting, ki so ga priredili v nedeljo zvečer na vrtu Narodnega ddma pri Sv. Ivanu, Je doživel velik uspeh. Ssj je bila to po desetletjih prva kulturno — zabavna prideditev, kjer se je zopet slišala slovenska beseda, in slovenska pesem. Na slavnostno okrašenem vrtu se je kar trlo ljudstva. Prostrani prostor je bil premajhen, tako da so ljudje 3stali še ru cesti. Prihitele so mladinke celo iz Istre, z Brd in Krasa. Vladalo je .pravo praznično razpoloženje in povsod si srečal same vesele, spro-šjne obraze. Poleg Slovenskih ude ločencev se je zbralo tudi mnogo italijanskega prebivalstva. Prireditev je imela značaj slovensko — italijanskega bratstva in sodelovanja. Po uvodnih govorih v obeh jezikih, ki so bili od navdušenega vzklikanja venomer prekinjeni, so sledile glasbene in pevske toeke ter deklamacije. Posebnega odobravanje sta b.-la deležna vojaška godba rtiesta Trsta in pevski zbor II, brigade N. 0. Lepo so zapeli tudi moški in ženski mladinski ter domači zbor starih pevcev. Lepe slovenske pesmi, ki se že toliko časa niso slišale, so navdušilo slehernega. Na koncu se je razvila prosta zabava s plesom. Ob zaključku so se ljudje nadvse zadovoljni razšli in bila je splošna želja vseh, da se podobna prireditev prav kmalu spet ponovi. Politično vodstvo tržaškega okrožja, izvoljeno na konferenci plenuma „Italijansko-slovenske antifašistične zvezeu Včeraj se je v dvorani Ljudskega dema v Trstu zbral k svoji prvi konferenci plenum «Slovensko-ita-lijanske antifašistične zveze* tržaškega okrožja, da si iz svoje srede izvoli svoj politični komite. Pomen konference je v svojem 'politično-organizacijskem referatu predočila zbranim tovarišica Ada Sket - Lenčka. Pojasnila je predvsem naloge in ustroj nove organizacije, ki nujni. zahtevajo takojšnjo rešitev vprašanja enotne politične organizacije tukajšnjega italijanskega in slovenskega življa. Italijansko-sloveuska antifašistična zveza predstavlja strnjšn blok onega slovenskega in italijanskega ljudstva na Primorskem, ki se že ves čas ramo ob rami bori proti fašizmu in reakciji. Zveza je odraz poenotene volje in hotenja italijanskih, in slovenskih antifašističnih naprednih množic, ki sodelujejo v okviru Titove Jugoslavije. Temu primerna je tudi njena struktura. Njene osnovne politične celice bodo tvorile naša mesta in vasi, v katerih bo organizacijsko povezano tako slovensko kot italijansko protifašistično ljudstvo. Tako bo ta organizacija kot močna enotna frcata vseh protifašistično usmerjenih množic prvič uredila politično enotnost med Slovenci in Italijani, drugič pa bo pred vSem svetom dokazala enotnost vseh naprednih sil v okviru demokratične federativne Titove Jugoslavije Isto je v svojem referatu poudarjal tov. Ivan Bukovc-c-Voimir, ki je v italijanskem jeziku pojasnil pomen organizacije navzočim tovarišem Italijanom. Članom konzulte! Predsedstvo konzulte OsvobodT-nega sveta za Trst poziva vse svoje člane, da se udeleže Pokrajinske narodno osvobodilne skupščine, ki bo danes, 5. junija, ob 14. uri v via N izza 15, drugo nadstropje. M Ustanovljen je urad za petrolejske proizvode za Trst in okrožje, ki ima sledeča naloge: 1. urediti nakazovanje petrolejskih surovin raznim zainteresiranim industrijam Trsta in okolice; 2. poskrbeti za razdelitev končnih proizvodov v skladu s potrebami; 3. določevati prodajne cene. Vse prošnja glede goriva, mazil itd. morajo biti poslane: a. glede goriv, mazil itd. za industrijsko u-porabo na Okrajno tehnično-indu-strljsko posvetovalno komisijo (Via S. Spirldione 7), b. glede goriv, mazil itd. za vse ostale potrebe na gornji urad