Ameriška Domovi ima
/I-Jl/IEJRIG
OHC3

NO. 18
K>MitGi^!fLANGUAd«ONLv	uitf iBteruittoM) €lre»l»tl#«
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 27, 1960
CLOVCNIAM
MORMIM6 NRWtPAMR
STEV. LIX — VOL. UX.
Novi grobovi
John Dolenc
V Mt. Sinai bolnišnici je preminul 48 let stari John Dolenc z 1135 E. 63 St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogreb, zavod na St. Clair Ave. Podrobnosti jutri.
Pobralimija med GOP in južnimi demokrali še vedno trdno drži!
Zakonski predlog o civilnih pravica ne more iz odbora pred plenum Predstavniškega doma.
Nemški iasfnik vohun Pol'«*"« »eMe n«
$100 v polnem razmahu
WASHINGTON, D. C. — Vpeljal jih je pokojni Roosevelt. Zahodnonemški pomor ski Republikanci so se v začetku
za rdeče gospodarje!
V Kazakstanu so ostali stroji na polju-sami
Ker delavci niso prejeli potrebne oskrbe, so enostavno zapustili žetvene stroje na poljih in odšli, žetev je zato propadla.
MOSKVA, ZSSR. — Pravda, ki izhaja v Kazakstanu, je sedaj razkrila resnico o “slabi” letini v Kazakstanu, zaradi katere je bil °dstavljen Beljajev s svojega vodilnega mesta v Sovjetiji. Po tem poročilu je okoli 140,000 mehanikov in 'strojnikov, ki je u-Pravljalo stroje na poljih Ka-zakstana, te enostavno zapustilo zaradi nemogočih življensk h Pogojev. Tako je obstalo okoli 30,000 kombajnov in 11,000 žet-vt>nih strojev sredi neposprav-1 j enega pridelka. Vse skupaj je Zapadel sneg, ko je prišla v to azijsko republiko ZSSR zima.
Poročilo o stanju v Kazaksta-	,
je sestavil in podal naslednik ročali, sabotira pristojni odbor ameriški pomorski Beljajeva Kunajev. To razkri-1 Predstavniškega doma zakon c ndi. Potem je b:l va, da Beljajev ni poskrbel za civilnih pravicah. Demokrat-| hko Britanijo. Z obeh krajev je hrano in druge osnovne potreb- ski člani odbora so se razbili v pošiljal šeine delavstva, ki je zato odš'-o južno in severno skupino, vsaka j Vzhodni Berlin.
Pustilo stroje sredi polj. “že- ima po štiri kongresnike, re- r>"".....
lev” je bila seveda slaba in je publikanci imajo . slučajno tudi
štiri zastopnike v odboru. Štirje južni demokratje in štirje	, .	v ,	,
!	.	, „ „ John, bivši načelnik zahodno-
i republikanci so se dogovorili.______________t__
AFRIČANI ZBORUJEJO V TUNIZIJSKI PRESTOLNICI
Iz Clevelanda in okolice
častnik je priznal, da je vo- (norčevali iz njih, potem so kma-
hunil v Zah. Nemčiji in Združenih državah za Sovjetsko zvezo.
KARLSRUHE, Zah. Nem. — Postavni bivši zahodno-nemški pomorski častnik Horst Ludwig je priznal, da je tekom svoje štiriletne službe v zahodno-nemški mornarici vohunil in izdajal nemške in ameriške vojaške skrivnosti Sovjetski zvezi.
Ludwig je zatrjeval, da je postal vohun v upanju, da bo na ta način rešil svojega očeta iz ječe v Vzh. Nemčiji. Zahodno-nemške oblasti so ga med tem
lu uvideli, da je to izvrstna prilika, za nabiranje denarja za strankino blagajno. L. 1956 so nabrali na večerjah v časi Eisenhowerju celih $5,500,000.
WASHINGTON, D.C. — Spor obtožile, da je izdal svojo deželo med južnimi in severnimi de- za denar.
mokrstskimi voditelji je znova | Ludwig je star 34 let1 in je oživel. Ne napadajo se med se-; pribežal v Zah. Nemčijo. Od ma-boj kar v javnosti ampak pro- ja 1956 do kraja 1957 je bil kot ko republikancev. Kot smo po- kadet mornariškega letalstva v
bazi v Floridi. Potem je bil poslan v Ve->. Z obeh kn vohunska poročila v
|V tunizijski prestolnici zbrani zastopniki 30 afri-^ y sob0to bo gruduirala na viških dežel zahtevajo svobodo za Afriko. niverzi v Athens. Ohio, gdč. i Čas kolonializma je minil. — Burgiba zahte- Nancy Evelyn Knsus, 50 Hill-va odhod Francozov iz Bizerte.	top Rd., South Euclid, hčerka
„ . solastnika AD Viktorja Knausa.
TUNIZIJA, Tun. — Tod so se zbrali na drugi vseafn- Cestitamo!
Danes hoče republikanska .^j j.on„res zastopniki ljudstev iz 30 afriških dežel, da raz-stranka obnoviti to navado. V,pravj aj0 0 svojih vprašanjih in nastopijo skupno z.a čim čast Eisenhowerju bo nocoj po J, -§njo neodvisnost cele Afrike. Med delegati vladajo debeli okoli 80 politič. večerij,	struje. Predsednik Gane Nkrumah bi rad usta-
po $100 za udeleženca. RepubU-1 rj| združene afriške države pod svojini vodstvom, vodnik kanci upajo, da se bo večer.j u-• ^,enije Mboja si zamišlja Afriko pod svojim vodstvom. Tudi deležilo okoli 100,000 pristašev, yoclnijca [jberije in Gvineje se ne marata odreči svojemu
vplivu in pomembnosti. Tako je vodstvo črne Afrike razdeljeno, ko je pot do cilja še precej dolga.
Delegati so se izrazili za čim prejšnjo osvoboditev vse Afri- j ke, od Alžirije na severu do Južne Afrike, kjer zatira bela via- j
dajoča plast črne domač ne. Pod- Alrteri^ka in norveška tovor-prli so zahtevo po takojšnji ne-
okoli
kar pomeni bruto dohodek $10 milijonov.
Glavni strankin blagajnik je danes gotovo tisti Amerikanec, ki se mu najbolj smeje sreča. Na večerjah bodo govorili sami strankini prvaki, Eisenhower v Los Angeles, Nixon v Chicagu, Rockefeller v Washingtonu itd. Glavne govore 'bodo oddajali na ‘closed-circuit” televizijah. Stranka bo s tem večerom uradno začela volivno kampanjo.
Razprava je prve te vrste v Zah. Nemčiji v letih P° drugi 'svetovni vojni. V istih prostorih je bil obsojen 1. 1956 Otto
°stala dejansko za okoli 98 milijonov funtov -žita izpod pred-
lene količine.	,	,	. ,
Kunajev je-sedaj obljubil, da da zakona ne bodo odobravah na	.j najprej v Vzhodno
*a prihodnje leto poskrbel za odborovih sejah in jim na Ka-	...^ pa se nato od tam vr_
Smerna stanovanja in pripra- pitolu ne more nihče blizu. | nil v‘l tudi vse ostale potrebščine ge pred zasedanjem so prišli Za tehnike in drugo osobje. Po- na idejo, da spravijo zakon v ^cdal je, da je Kazakstan odprl pienum Predstavniškega doma ' Posebnih šol za mehanike. V | kar brez odbora potom poseb-
iepu-
preos-
95
bodoče ne bodo skušali razširiti obdelovanje na nova področja, dokler ne bodo dosedanja ureje.
v taki meri, da bodo prinaša-a Primeren dohodek in nudila obdelovalcem privlačnejše živ-loojske pogoje.
I30 poročilu Kunajeva je ^zrok slabemu pridelku v tem, a zaradi pomanjkanji osobja bilo mogoče polj pravočasno posejati, nato pa še tistega, kar J0 zraslo, ne v pravem času po-sPraviti.
v* oče je otvoril rimsko škofijsko sinodo
Vatikan, it. — sv. oče je žg
^ani naPovedal, da bo sklical kot ^mski škof škofijsko sinodo za 'msko škofijo. Za sinodo je pri-7ravil poseben odbor sklepe o of. različnih vprašanjih. Sv. e ie preteklo nedeljo sloves-0 otvoril sinodo, ki bo trajala i toclen. Udeležuje se je okoli duhovnikov, od kardinalov
ne peticije, ki jo mora podpi- ^ sati najmanj 219 kongresnikov, to se pravi, severnim demokratom morajo pomagati republikanci, drugače peticija ne bo nabrala 219 podpisnikov.
Doslej so nabrali samo 176 podpisov, 146 demokratskih in 30 republikanskih. Kar manjka, bi morali dati republikanci. Severni demokratje se jezijo na republikance in jim očitajo, da zagovarjajo samo na koncu jezika zakon o civilnih pravicah Republikanci jim odgovarjajo, da ima demokratska stranka dosti veliko večino in lahko v lastnih vrstah nabere več podpisov, kot jih je še treba.
Prerekanje gre sem ter tja, dokazuje pa samo trdno povezanost med južnimi demokrati in republikanci, kot se je pokazala lani pri glasovanju o novem delavskem zakonu. Razumljivo je, da delavske unije zelo obsojajo to politično kupčijo.
------o------
V državi Iowa ne marajo katoliškega kandidata za predsednika
0 navadnih župnikov.
Kiepi sinode niso obvezni, si°ra i’b odobriti papež kot rim 1 škof. Ako ji,b bo odobril, bo-fijV^avni samo za rimsko ško-
hji°h Verjetn° -ie> da se bodo P°| DES MOINES, Iowa. — Neki ške vLaVnale tudi ost:de kMMi- dnevnik v Des Moines je na svo-
skofije, v kolikor ne bodo j0 roko začel poizvedovati po
10kalne razm sprememb
Dekle se je zapletlo samo in zbudilo sum
LOS ANGELES, Calif. — Proces proti dr. Finchu in njegovi ljubici Carole Tregoff se vleče počasi dalje. Javno tožilstvo je v glavnem končalo s svojimi dokazi o krivdi za umor žene proti dr. Finchu, sedaj podaja dokazni material proti njegovi nekdanji tajnici in ljubici Carole Tregoff, ki je timora soobtožena.
Javni tožilec trdi, da sta se dr. Finch in Carole Tregoff dogovorila, kako bosta spravila sveta doktorejevo ženo 36 let staro Barbaro, da ji v slučaju ločitve ne bi bilo treba plačati velike denarne odškodnine. Počakala naj bi jo v zasedi, od koder jo je dr. Finch napadel in končno ustrelil.
Carole Tregoff so oblasti najprej samo. zaslišale, ne da bi jo dolžile kake krivde. Ko pa se je tekom zasliševanja zapletla v razna protislovja, so obtožbo raztegnili tudi na ■ njo. Obtožnica zahteva za oba smrtno kazen.
Še milo!
Demokrati zavračajo blikanske očitke o trih napadih na Nixona.
WASHINGTON, D. C. — Do volitev je še daleč, vendar je vo-livna borba že kar živahna in vroča. Demokratski kandidati ;o si na zborovanju preteklo soboto privoščili nekaj bolj krepkih izrazov na račun podpredsednika Nixona, ki ga splošno smatrajo za prihodnjega republikanskega predsedniškega kandidata.
Vodja republikanske manjšine v Senatu Everett Dirksen se je pritožil svojim tovarišem, da taki napadi na Nixona niso ravno lepi in da tudi niso bili izzva. ni.
Demokratski tovariši v Senatu so Dirksena potolažili, da so bili doslej uporabljeni izrazi precej “mili” in da lahko pričakuje še dosti ostrejših, predno bo volivna borba v polnem teku.
odvisnosti Belgijskega Konga in angleške Kenije.
Vrenje med afriškimi ljudstvi je res tolikšno, da jim bodo morale kolonialne sile v nekaj letih dati neodv isnost. V koliko jim ko to koristno, bo pokazala bodočnost. V prenekateri drža-,^'*0^ s 6,125 tonami m norve-vi bo prišlo do hudih notranjih ška petrolejska ladja Grom
Razproda ja—	,
Jutri ob devetih dopoldne se začne v Brofman Dept. trgovini na 6806 St. Clair Ave. velika razprodaja. Podrobnosti v oglasu!
Na poti v Brazilijo—
G. Frank in ga. Ančka Jakšič z 6111 St. Clair Ave. sta v soboto odletela v New Orleans, La., in se tam ukrcala na ladjo, ki ju že pelje v Brazilijo. Obi skat se peljeta sina Richarda v na ladja sta trčili oh južni Sao Paolo. Obiskala bosta tudi obali Velike Britanije S ta-‘ Argentino. V Cleveland se bosta vrnila okoli Velike noči. Seja—
Slovenski demokratski klub v Euclidu ima jutri, v četrtek, zvečer ob 7:30 redno mesečno sejo v SND na Recher Ave,
Dve ladji sta trčili
ko sil«, da so pet ur nista mogli odtrgati druga od druge.
SOUTHAMPTON, Vel. Brit.— Ameriška tovorna ladja Santa
bojev in vojen med plemeni.
Burgiba zahteva odhod Francozov
Predsednik Tunizije Burgiba je kongres afriških ljudstev iz-
11,700 tonami sta se zadeli druga v drugo kakih pet m;lj od , Portsmouth.	|
Trčenje je bilo tako močno, da ga je bilo mogoče slišati na breg, I
rabil za postavitev zahteve Pa. ! pet milj daleč. Obe ladji sta bdi rižu, naj umakne svoje vojaštvo hudo Poškodovani m so ju mo-iz Bizerte, pomembnega pomor-™11 Privleči v P^stanišče. člo-skoga in letalskega opor.šča naukih žrtev ni bilo. Strokov-tunizijskih tleh.	|nJ'aki se čudiJ°- da ni Pri pri
Ko so se! franebske čete poleti nesreči do °Snja- ki bi brcz dv°-
1958	umaknile iz Tumzije razen iz Bizerte, je Burgiba, dejal, da bo zahteval tudi odhod iz Bizerte, če Francija ne bo do poletja
1959	rešila alžirskega vprašanja.
Sklicujoč se na to izjavo, je zahteval, da Francozi 8. februarja letos zapuste Bizerto.
Delegate afriških ljudstev je pozval, naj podpro zahtevo Tu-
ma uničil obe ladji. Ti dve sta bili pet ur zariti druga v drugo v taki meri, da se nista mog i ločiti.
nizije,
dejal:
Čehi odstranili z razstave sramotilne napise na račun ZDA
PRAGA, ČSR.—Češki komunisti so napisali pod slikami na
Astrolog odsvetoval
OHsk nepalskega kralja v ZDA odložen na pomlad.
WASHINGTON, D.C. — Združene države so povabile nepalskega kralja, nf j pride 26. februarja letos na uradni obisk Njegovemu dvornemu astrologu se je ta dan zdel “slab”, tako je izbral kralj nov datum in o tem obvestil Washington.
Cas novega obiska je določen za april, s čimer se strinja tudi astrolog nepalskega kralja.
le , razmere zahtevale ma- državi Iowa, koga bi ljudje vo-
Na Filipinih je plaz zasul 40 otrok
MANILA, Filip. — Menda res živimo iv sezoni samih velik:h nesreč. Sedaj poročajo o taki Filipinov. Na otoku Mindanao
Kubanske delavske unije proti antikomunistom
HAVANA, Kuba. — V kubanskih delavsk h unijah vlada na splošno taka zmeda kot v kubanskem javnem življenju. Tako je komunistom lahko, da ribarijo v kalnem. Ko je bil Castro še navaden upornik v hribih, niso nanj komunisti dali kaj prida, niso niti podprli dveh generalnih štrajkov, ki j>h je objavil.
Ko se mu je 'bližala zmaga, so se komunisti takoj prilepili nanj in postali njegovi goreči pristaši. To jim je dalo v prvih mesecih revolucije toliko uspehov, da so se jeseni že prevzeli
Do kupčije ni prišlo
CLEVELAND. O. — Poskus prodati Terminal na Public na račun Pariza pa je' neki razstavi v praškem muzeju Square neki skupini iz Atlante Mi smo dali Franciji ve-1 celo vrbto neresničnih in za ZDA v Georgiji ni uspel. New York liko priložnosti, toda ti dve leti žaljivih podatkov. Generala Central R.R. je kljub temu čakanja nista bili izgubljeni . . - MacArthurja so na primer ozna- sklenila, da bo prenehala la Tunizijsko ljudstvo mora biti čili “kot masovnega morilca.” i prostor uporabljati kot potniško pripravljeno, ker Francija ute- Tajništvo ZDA je proti take- postajo. Skušala bo najti nove-gne uporabiti silo, toda obstoje mu neolikanemu postopanju vlo- aa kupca.
mednarodne ustanove in mi ima- žilo 12. novembra 1959 protest S N.Y.C. trdi, da :ma z vzdrže-
pri praški vladi. Vlada na pro- vanjem Terminala veliko izgu-test ni odgovorila, je rajše poča- bo in ga zato ze dolgo skuša
NAŠ NARODNI DOHODEK kala> da iavnost pozabi na vse
to. Zato je šele sedaj odstranila vse žaljive napise. Dalj ni mogla čakati, kajti razstave bo kmalu konec.
mo prijatelje v svetu!”
ŽE - $400 BILIJONOV
VeSn -------'6. Sinodo bodo slo-1 lili za predsednika. Večina se
lj0 ° Zaključili prihodnjo nede- jih je izjavila za Nixona, potem Xjnodcerkvi sv. Petra. O sklepih j za Kennedyja, Stevensona itd.
Je Vahna škem
se bo gotovo razvila ži-debata v vsem katoli-1
svetu.
t5""!?


Vremensk prerok pravi:
Sh!helaČn0 in topleje- Dež- ka-tura^'
Najvišja tempera-
Zanimivo je, da je na vprašanje, ali bi volili katolika za predsednika, odgovorilo 32%, da tega ne bi mogli storiti. Po dosedanjih pozvedovanjih v dru* gib državah, je to najvišji odstotek volivcev, ki nočejo imeti katoličana za predsednika. --------------o-----
Peron v Španijo
CIUDAD TRUJILLO, Dom. rep. — Juan Peron, bivši diktatorski predsednik Argentine, je odletel v poslih.” Sodijo, da se bo tam naselil za stalno.
se nahaja ljudska šola tik pod j m hoteli dobiti delavske unije v pobočjem nekega strmega hri- svoje roke.
ba. S hriba se je utrgal plaz in Zadnji trenutek jim je pre-zasul kar 40 otrok.	križal račune sam Castro in vsi-
Vlada je takoj poslala vse vo- ld unijski zvezi svojega zaupni jaške čete, kar jih je bilo blizu, ka Mr. Salvadorja kot general na odkop, toda prva poročila tr- nega tajnika. Vendar se je ko-dijo, da je vseh 40 otrok izgubi-(munistom posrečilo spraviti v lo življenje. Deset mrtvih tru-1 izvršilni odbor unijske zveze ne-pel so menda že odkopali. Manj- kai svojih sopotnikov in pripra-kajo še vse poročila kako je mo- 'vRi kongres, da je izglasoval re glo priti do tako nenavadne in solucijo, naj unije preiščejo delovanje vseh svojih tajnikov in
tragične nesreče.
------o-
WASHINGTON, D. C. — Tajništvo za trgovino je objavilo prvo cenitev našega narodnega dohodka za preteklo leto. Cenitev trdi, da je naš narodni dohodek presegel višino $400 bilijonov.
Začetkom lanskega leta so računali, da se bo dvignil morda kar na $425 bilijonov, pa je pri-
prodati. Novo potniško postajo misli postaviti ob jezeru in E. 26 St.
Poljakom ni dosti do tesnejših vezi s titovci
BEOGRAD, FLRJ. — Zastopnik vlade je izjavil, da je Poljska objavila, da ne misli ustanoviti v Beogradu dogovorjene-
ga Poljskega informacijskega šel štrajk v jeklarski industriji središča, s čimer je dejansko o-in podri vse napovedi.	jnemogočila tudi ustanovitev ju-'
To je v primeri z 1. 1958 zelo goslovanskega informacijskega lep napredek, toda moramo vpo. središča v Varšavi, števati, da je bilo leto 1958 leto krize.
SELCEM OD DESETIH!
Okoli sedem od desetih mladih ljudi v naši deželi obiskuje po končani osnovni šoli višjo šolo.
Dogovor o ustanovitvi obeh 4 središč je bil sklenjen lani na temelju obojestranoiti. Poljaki so ga sedaj dejansko odpovedali. Kot je znano so se odnošaji med Beogradom in Varšavo v zadnjih mesecih zelo ohladili, o—------------------------
jo jo pa tako, da obdolžijo vsakega antikomunističnega unij-skega voditelja sodelovanja z
vodilnih uradnikov, ali niso morda sodelovali z režimom biv- Batistovim režimom. Tako uni-
Poizvedovalni količek
Mici Jančar iz Ljubljane želi zvedeti za svojega okoli 70 let starega strica Toneta Jančar iz
sue^preko^^iSoigsr^tatojaVati;;;:....... j.^p.»«t«•!**?>>v.ače^
119 milj, toda od tega zavzema-j Komunistični sopotniki so se- komunistične uradnike in sprav-, Litiji. Kdor bi o njem kaj ve-Španij'6 po ^privatnih'jo 21 milj mala in večja jezera, dai dosegli v izvršilnem odboru, Ijajo na njihova mesta komuni- del, naj^poroci na naslov: Liga
skozi katera je ta vodna pot izpeljana.
da so unije dobile naročilo, naj ste ali vsej komunistične sopot-1 resolucijo tudi izvajajo. Izvaja- nike-
S.K.A., 238 E. 19 St., New York 3, N.Y,
Zadnje vesti
NORTH BRUNSWICK. N J — Včeraj se je tod dogodil strahoten zločin. V hiši uglednega zdravnika dr. F. Clarke so našli umorjene njegovo ženo, dve služabnici in voznika taksija. Ponoči so prijeli v Elizabethville moža, ki bi odgovarjal nekako opisu morilca, kot ga je videl vrtnar na posestvu, kjer sc je zločin dogodil.
MONTREAL, Que. — Roparji so ustavili postni tovornjak in odnesli za okoli $100,000 gotovine.
PARIZ, Fr. — Križat, nastala zaradi upora v Alžiru, se bliža višku. Napovedujejo, da bo De Gaulle uvedel diktaturo in dosegel miren konec u-pora. Armada v Alžirju ne kaže nobene volje, da bi u-pornike napadla. Govore o odstopu vlade, oziroma večjega števila njin'strov. Za danes zjutraj je sklicana vl»d-
| na seja.
Ameriška Domovina
j ,asa^
6117 St Clair Are. — HEnderaon 1-0628 — Cleveland 8, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week id July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
"	NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1906, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
ifPYt ^	No. 18 Wed., Jan. 27, 1960
Stanovanjska beračija v Ljubljani
Že pred leti so celo ljubljanski časopisi pisali, da tretjina Ljubljane živi v podstrešnih in kletnih stanovanjih in v raznih luknjah, ki jim radi lepšega pravijo (prizidki. Težko je bilo to verjeti in zato so razni napredni ameriški sopotniki razkričali taka poročila kot obrekovanje sedanjega komunističnega režima v slovenski prestolici.
Sedaj je ljubljanska občina sama poskrbela za številčno utemeljitev gornje trditve. V Ljubljani bodo namreč vpeljali v smislu novega zakona takoimenovane “ekonomske” najemnine, ki bi morale vsaj v teoriji odgovarjati ponudbi in povpraševanju po stanovanjih. V ta namen je mesto napravilo opis vseh stanovanjskih prostorov, kar jih premore Ljubljana. Obenem je tudi ocenilo vrednost vsakega posameznega stanovanja po točkah. “Točka” naj pomeni vrednost recimo v znesku 450 dinarjev, kot jo bodo v Ljubljani vzeli kot osnovo. Ako bo stanovanje ocenjeno recimo s 100 točkami, bo vsak kvadratni meter stanovanjske površine vreden 100 x 450 dinarjev ali 45,000 dinarjev. Ako bi stanovanje imelo 60 kvadratnih metrov, bi bilo vredno 60 x 45,000 ali 2,700,000 dinarjev. Ako ima kdo hišo v Ljubljani lahko torej približno izračuna, koliko je vredna njegova hiša. Treba je samo, da mu od doma pišejo, koliko kvadratnih metrov imajo stanovanja v hiši in kako so “toč-kovana.” S to besedo so namreč tovariši sedaj obogatili slovenski jezik.
Nihče si pa ne sme domišljati, da mu bodo tovariši plačali tako izračunano “točkovano” vrednost za nacijona-lizirane nepremičnine. Odkšodnino za bivše lastnike bodo računali čisto drugače. O tem smo že pisali lansko jesen. Dobil bo samo mal odstotek sedanje “Dočkovane” vrednosti in še to v obrokih tekom 50 let. Med tem bo pa inflacija spravila % .ednost obrokov na nič. Taka je pač pravica pod komunističnim ražimom.
Opozoriti moramo na to, da gornje številke veljajo samo za Ljubljano, ostale slovenske občine, bodo po svoje določile standardno vrednost osnovne “točke.”
II.
Opis stanovanjskega “fonda” je dognal, da je sedaj v Ljubljani 28,610 stanovanj, torej približno po 5 stanoval-cev na eno stanovanje. To bi bilo zelo lepo, ako ne bi analiza stanovanj dala druge slike.
Stanovanja so razdeljena v sedem kategorij, v prvi so najboljša, v zadnji najslabša. V prvo kategorijo spada samo 398 stanovanj. So to taka stanovanja, ki si jih v Ameriki lahko privošči vsak delavec ali uradnik, ako lahko plačuje povprečno mesečno najemnino $60-$S0. Vsekako je zanimivo, da si na sto stanovanjskih najemnikov lahko privošči tako stanovanje le nekaj več kot eden, kajti več tlakih stanovanj ni na razpolago.
Stanovanja prve kategorije so ocenjena s 125 točkami ali z din 56,250 po kvadratnem metru. V drugo kategorijo pridejo stanovanja z 106-125 točkami; s prvo kategorijo vred jih lahko smatramo kot boljša stanovanja. Vseh skupaj je 3602 stanovanj ali kakih 10%. Med srednja stanovanja lahko štejemo tretjo kategorijo, ki obsega 86 do 105 ročk. Takih je 5,787 ali okoli 20%. Za silo bi tretji kategoriji dodali še četrto z 66 do 85 točkami. V njej se nahajajo stanovanja, ki so za polovico slabša od stanovanj prve kategorije. Takih ne bi mogli več šteti v skupino srednje dobrih stanovanj, tudi po jugoslovanskem standardu ne. V zadnji skupini se nahajajo peta skupina s 1718 stanovanji, šesta kategorija z 7,566 stanovanji in zadnja kategorija z 1646 stanovanji. Jih je torej 39%., ako pa prištejemo peto kategorijo k srednjim stanovanjem, pa le 33%. Komunistično časopisje se torej ni dosti motilo, ko je pred leti trdilo, da tretjina Ljubljančanov ne živi v vsaj kolikor toliko dostojnih stanovanjih.
III.
Odgovor na vprašanje, zakaj so stanovanja tako slaba, ni težek. Kar je starih stanovanj, jih že skoraj 20 let ni nihče^ popravljal. Hišni posestniki niso imeli denarja, najemniki so pa menda iz hvaležnosti, da skoraj brezplačno živijo v stanovanjih, ta rajše kvarili, kot dobro vzdrževali, saj jim hišni gospodar ni mogel priti blizu. Kar je novih hiš, so narejene po komunističnem vzorcu. Pročelja so šc kar lepa, toda vse drugo je pod standardom. Kar je bilo na njih zaposlenih stavbnih podjetij in stavbnih obrti, so svoje delo izvrševala praviloma zanikrno in površno. Da zakrijejo svoje napake, so se sklicevala na pomanjkanje primernega materijala in usposobljenih delavcev in obrtnikov, kar je bilo navadno res.
V kakšnem stanju so stanovanja v novih hišah, o tem živo pričajo pritožbe stanovalcev v komunističnem časopisju. Vleče po vseh sobah, okna in vrata se ne zapirajo, tla so vegasta, omet se lušči, sanitarne naprave ne funkcijoni-rajo, vodovodne in električne napeljave so pomanjkljive itd. Vse te nove hiše bodo postale počasi tako osovraženi
stanovanjski bloki, kot so bile po prvi svetovni vojni na primer Gorjupove hiše ali Kolezija. Kdor je mogel, si je poiskal boljše stanovanje.
Dodati moramo, da zelo šepa vzdrževanje hiš tudi v tistih slučajih, kjer ima hišna uprava dobro voljo, da vrši svojo dolžnost. Zadene ob dva nasprotnika. Na eni strani manjka obrtnikov, ki bi znali stanovanja popravljati. Stavbne obrti odmirajo v Ljubljani, jih je od leta do leta manj, tudi to trdijo ljubljanski časopisi. Nadomestka ni v občinskih obrtnih podjetjih, ki se odlikujejo z nesposobnostjo in lenobo. Edini izhod pomenijo le šušmarji. Teh je vejiko, kajti vsak išče še postranski zaslužek. Je med njimi mnogo takih, ki šušmarijo samo v smislu zakona, to je; nočejo prijaviti obrti, da se izmuznejo obdavčevanju, drugače so tehnično na odgovarjajoči višini.
Na drugi strani naletijo hišne uprave na zanikrnost stanovalcev, ki se niso nič poboljšali radi tega, ker so nekdanje hišne posestnike zamenjale nove hišne uprave.
Ni torej tako prijetno živeti v ljubljanskih stanovanjih, kot si to predstavljajo razni turjsti, ki spijo v ljubljanskih hotelih ali pri sorodnikih, ki jim odstopajo vse najboljše, kar imajo, da zakrijejo svojo revščino. To lahko ugotovi vsak turist, ako hoče pogledati za kulise. Takih je malo, večina je takih, ki se udajajo prvim vtisom in se ne sprašujejo, ali se morda ne motijo.
Kar je res, je res: Ljubljana postaja Potemkinova vas in nobeno napredno hvalisanje v škornjih ji ne more zbrisati tega pečata.
Mnenja in vesti
IZ ŽELEZMEGA OKROŽJA
Piše Andrej ček

rxXXXIJ
UULXJ
Duluth, Minn. — Predsednik-novim robstvom in jim je zadnja Eisenhower se je srečno vrnil s leta vseskozi pomagala, postaja-»vojega obširnega potovanja.! jo bolj in bolj. brezbrižne. Pod-Za moža blizu 70 let in z nema- pisale so, dale obljube, da bodo limi bremeni velikih težkih skr- z najni trdno stali, zdaj pa mev-bi, ki se dnevno kopičijo pred žarijo in se udajajo drugim po-
nj im kot voditeljem najjačje demokratične države, kakdr so Združene držpve, ki morajo nositi. gospodarsko, moralno ih' vojaško odgovornost za varstvo svobodnega sveta, kolikor ga je. še na Zapadu, ni to ne lahka, ne kaka zavidljiva naloga. Mnogi smo se vpraševali, zakaj se je na to pot podal ravno predsednik Eisenhower sam? Odgovorov na to je seveda več. Nekaj izmed teh je pravih.
Rek; da zgodovina se ponavlja, še vedno ^drži. Prva svetovna vojna je zahtevala velikanske žrtve od demokratičnega sveta, predno je ta porazil tiranski germanski imperializem. Toda, vse žrtve so bile zaman, svet se je zazibal v brezbrižnost in novi imperializmi so dvignili svoje glave in svet je moral zopet skozi še hujše vice trpljenja,, kakor pa v prvi vojni. In iz tega trpljenja in iz skoro popolnega pogina je otel svet ravno Eisenhower kot glavni poveljnik demokratičnih sil Zapada. On je še eden tistih, ki se je z imperialističnimi zmaji germanstva in lahonstva v Evropi boril, jih premagal in, to ne z malimi žrtvami.
Kakor je po prvi svetovni vojni padla svetovna javnost po vseh delih demokratičnega sveta v brezbrižnost in zaspanost, tako se zdi in znamenja kažejo, da je zadnje čase padala in ponekod še pada svetovna javnost v neko brezbrižnost in spanje. Ali naj bodo vse žrtve za ©hranjenje demokracije in svobode v svetu, kolikor jo je še zastonj? Ali naj pozabimo na vrednost iste? Ce to in tako, potem bi bil to dokaz, da sami silimo, kakor nepoučene ovce v temnice robstva in suženjstva novih “izmov,” ki potuhnjeno čakajo kakor tigri in volkovi, da planejo na našo svobodo in jo zadavijo in raztrgajo za vedno. Tigri in včlkovi nimajo nobenega rešpekta pred mevžami in etrahopetneži. Re-špektirajo le onega, ki zna v
litičnim malenkostnhn — a glavne npvfirnosti ne vidijo.
Kdo;'jih naj prebudi, predrami? Dulles je to delo opravljal nad deset let. Letal od dežele db dežele, svaril in nekaj so ga poslušal;. A Dulles jeršel. Kdo naj zdaj nastopi, da bi imel kaj veljavnega vpliva? Tu se je odločil sam predsednik Eisenhower in šel je na pot, da se z vodilnimi državniki pomeni "med štirimi očmi’’ v vsaki deželi in jyn pove, kaj jih čaka, če ne bodo čuječi in se držali svojih ob ljub.
Upajmo, da je to svojo misijo dobro izvedel, da so ga razumeli tisti, ki se jih to najbolj tiče. Ako ga niso, bodo zato plačevali nekoč in ta nekoč morda ni daleč, visoko ceno. že veliko višjo kakor v zadnji vojni.
Zgodovinama uči in priča: Po prvi vojni hi bilo sloge med zavezniki. Clemenceau, Lloyd George, Orlando so izigrali Wil-sona, katerega so potem še doma republikanci pod vodstvom pok. Lodge-a postavili pod kap. Zgodovina pa se je snovala in ustvarjala naprej in napake so se po dvajsetih letih krvavo maščevale. Ali naj se zgodovina zopet na podoben način ponovi? To vprašanje je največje vprašanje sedanjega časa! In nanj bj morali znati odgovoriti v vseh prestolnicah vseh demokratičnih dežela, posebno pa še v prestolnicah vodilnih demokratičnih sil! Kaka izbegovanja ne bodo rešila tega vprašanja. Za-padni svet stoji pred “tigri in volkovi”! In komunisti niso kake male “mucke,” s katerimi bi se lahko igrali in jih šegetali. To so pravi tigri in volkovi, ki jim ni drugega mar, kakor, kako in kaKo hitro bodo pospravili za-padni svet v svoje trebuhe. In kdor danes krha in trga zveze vzajemnega (sodelovanja Zapad-nega sveta, ta pomaga in odpira komunizmu vhodna vrata v demokratični svet Zapada.
Tisti, ki tega ne vidijo in se
lastno obrambo prijeti’za palico iroštajo z drugimi političnimi in puško. Taki tigri in volkovi in nameni, bodo razočarani zadnje čase, bolj in bolj rjovejo Prej slej. Zgodovina bo to po planjavah Vzhoda in vodi jih jpottdila, morda še preje, kakor komunizem. Frav sedanji časi pokazala zmote in napake iz resno svarilno kličejo in opozar- let D19 — 1924.
jajo ves demokratičen in svobo-
den svet: Vi vsi, ki še svobodno ne prišlo!
Da bi le nikdar do kaj takega
dihate po Zapadu, bodite pozor-
* KAJ NAM KUHA “MAMA”
ni! Imetje odprte oči, ali pa bo- POLITIKA DOMA? — Naš se-ste razočarani in znašli se boste 1 nator H. H. Humphrey, je pri-v hudih, hudih in dolgih vicah! | javljen, .da je pripravljen spre-
Nekateri te svarila čujejo  1 jeti kandidaturo na demokratski
velika večina pa malo ali nič. bsti, če ga demokrati izberejo. Nekatere dežele, zlas.ti tiste, ka-i V ta namen kajpada pridno kuri tere je baš Amerika rešila pred svoj “kres” in nanj. pridno no-
si dračje in drva, da bi njegov “kresni ogenj,” ne ugasnil. Pred nedolgim se je naš senator mudil v New Yorku in tamkaj se je sestal z večimi vodilnimi demokrati iz drugih naših zveznih držav od vseh strani. In kakor mesarji govorijo najraje o klobasah in steakih, tako politiki govorijo najraje le o politiki. V “Coffee Shop,” pravi vest, sta se sešla naš senator Humphrey in bivši predsednik Truman. Slednji pravijo, da pozna vse vrste politične žavbe, s katerimi se je treba pridno mazati, če se v politiki hoče priti kam naprej. In nekaj teh je najbrže moral pri-aoročiti našemu senatorju, ki je postal nato tako dobrodušen, da je na mizi pobral Trumanov račun za zajterk in istega plačal. To je moralo gotovo Trumanu ugajati, ker je pozneje dal izjavo:
“Vidite, senator Humphrey mi je kupil zajterk. Resnici na ljubo pričakujem, da bom te dni deležen še več pojedin. Imam vse kandidate rad in bom vse priporočil in to tako dobro, da bodo vsi dobili nominacijo!”
Neki ljudski rek pravi, da ‘“stari mački” imajo najboljše skušnje.
*	“BODOČNOST JE PREHITRA!” — To je izjavil te dni neki irski James pre’d sodnikom, ko ga je ta karal pri razpravi, da ne podpira dovolj in pa vse prepočasi in prepozno svoje boljše polovice. “V bodočnosti moraš biti bolj točen James, razumeš?” mu povdari.
James se pri tem praska za ušeši in sodnik pravi:
‘No, ali boš, kaj praviš na to?”
“Hm, hm,” začne stokati James, “bi že, bi že, ampak bodočnost je prehitra, prehitro prihaja. Ko sem silil z njo v zakon, mi je dejal oče: Sinko, prehitro siliš v zakonski jarem. V njem so težave in sitnosti. Bodočnost ti bo to pokazala. In oče je imel prav. Komaj sem zaslužil prvo plačo, mi jo je žena ponoči ^že iz hlač vzela. In tako gre naprej. Ko sem začel ugovarjati me je parkrat celo natepla. Zdaj sem pa zadnjo plačo zapil, me je šla pa že k vam tožit. Vi mi zopet z bodočnostjo ukazujete in žugate. Gospod sodnik z mojo ženo in z bodočnostjo je velik križ. Obe sta prehitri!”
Tako je James opisal sodniku svojo ženo in bodočnost. Kdo se je iz tega slučaja kaj naučil, ali sodnik ali James, pa novica ne pove.
*	NOVI GROBOVI:
— V Hibbingu je pred nedolgim preminul Louis Bačnik, star 83 let.
— V Fargo, N. D. je preminul Michael Marič, star 68 let.
Za pokop je bil pripeljan v Coleraine, Minn.
— Na Elyu je umrl te dni rojak Matt Oberstar in sicer v Ely Hospital. Star je bil 50 let.
— Na Buhl, Minn. je preminul 83 let stari John Turk.
— V Aurora, Minn, pa je umrl rojak John Gorjanc, star 74 let.
Sorodnikom sožalje, pokojni pa naj počivajo v miru!
------o------
“Ubogi samci” v Chicagu
Chicago, 111. — Naši kmečki ljudje nekdaj res niso bili od muh! Videli so, da mora biti opravljeno vse ob svojem času. Poleti delo in trpljenje, pozimi pa počitek in zabava. Koliko veselja so imeli ob ženitvah, katere so se morale vršiti samo v predpustu. Pri nekdanjih porokah sd imeli starši veliko bese-de. “Saj ljubezen še pride in zakon drži do smrti,” so rekli in “glihali,” koliko bo dote in drugega zemeljskega blaga. Včasih se je nameravana poroka tudi razdrla — tedaj je kaj rada prišla med sosede zamera in jeza, posebrto, če je dekle dobila o pustu na streho slamnatega moža. Ja, vse tako je bilo!
Oče Smrekar je imel res smo-4°. Doma sta obsedeli dve hčeri, seveda —• ne čedni in oh,
saj ni za povedati — ena krofa-sta in druga naglušna. Omožiti se morata na vsak način. Sitne tete so pri hiši ta velik križ. Toda, ali bo šlo? O, saj imamo mešetarja, ki spravi v denar tudi najslabše blago! Zvita buča, takle mešetar in zraven se obeta še dober zaslužek, ženina sta se našla, sicer priletna in nerodna ali srčno dobrodošla. Brez njunega kujanja ne gre, ko sta se pa kar ustrašila svojih “lepih” nevest. Vse se bo gotovo razdrlo — ali vsaka vesela zgodba mora imeti srečen konec.
Gledali bomo to storijo in se iz srca smejali. Smeh je pa tako zdrav, še zdravniki ga priporočajo. čiikaška Liga in igralci “Ubogih samcev” vas vabijo v vel. dvorano pri sv. Štefanu 6. febr. ob 7 zvečer. Po igri bomo starejši malo poklepetali, mladina pa zaplesala. Zelo boste zadovoljni!	A. G.
------o------
Novi slovenski monsignor
Rt. Rev. John Blažič
župnik sv. Marije v Uniontown, Pa. je bil od sv. očeta imenovan za monsignora.
Chicago, 111. — Novi monsignor je pristna dolenjska korenina. Rojen je bil 9. oktobra 1881 in sicer v žihovem selu prav ob Krki, fara Smirel pri Novem mestu Gimnazijo je študiral v Novem mestu. Leta 1902 ga je pokojni Rev. Albin Moder pripeljal v Ameriko. Tu je začel g. Blažič študirati bogoslovje in sicer V St. Paul, Minn., kjer je
takrat študiralo toliko naših slovenskih bogoslovcev. Posvečen je bil za škofijo Pittsburgh, Pa. Leth 1908 je pel novo mašo. Potem je bil eno leto kaplan pri pokojnem msgr. Ponikvarju pri Sv. Vidu v Clevelandu. Toda pittsburška škofija je nujno potrebovala slovanskih duhovnikov in g. Blažič je bil poklican v svojo škofijo. Takoj je dobil župnijo sv. Rozalije v Branden-ville, Pa. Toda tu je ostal samo pol leta. že 1910 so ga premestili v Lecrone, Pa., kjer je pozidal novo cerkev, postavil novo šolo in hišo za sestre. Tu je o-stal 16 let.
Leta 1926 je dobil eno največjih slovaških župnij: Sv. Marije v Uniontown, Pa., kjer deluje še zdaj, torej že 34 let. Tu je obnovil veliko farno cerkev, sprejel je tudi podružnico sv. Cecilije v Furnace, Pa., pozidal prekrasni samoston za sestre in pred kratkim še novo farno šolo, ki je ena najlepših in najmodernejših šol v škofiji.
G. Blažič je vse svoje duhovniško življenje preživel na slovaških farah, toda povsod je sktbel tudi za Slovence in Hrvate. Vsem je postal vse. Med Slovaki je popolni Slovak ali pri vsem tem ni nikdar nehal biti odločen Slovenec. Za svoj rodni narod se vedno zanima. Naročene ima vse slovenske časopise. Ameriško Domovino z zanimanjem vsak dan bere. Naroča si slovenske knjige, slovenske plošče. Po drugi svetovni vojni je postal največji dobrotnik celovške Mohorjeve družbe. Brez njegove velikodušne radodarnosti bi se družba najbrž ne bi mogla obnoviti.
Svojo rojstno domovino je g. Blažič dvakrat obiskal in sicer ravno ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 in po drugi svetovni vojni leta 1951. Bil je ' vseskozi in v prvi vrsti duhov-■ nik, uspešen in neutrudljiv de-1 lavec v vinogradu Gospodovem; : Visoko cerkveno odlikovanje si • res zaslužil.
i Novemu monsignoru iskrene i čestitke!
:	Duhovni sobrat.
-o---------—
Na boljši zrak - v mesto
Ob presenetljivih podatkih pravijo, da je življenje v mestu bolj zdravo, najbrž bo pa treba iskati vzroka kje drugje.
2e dolga leta so bili zdravniki in izvedenci za higieno plat zvona: Dim in zrak, nasičen z bencinskimi hlapi in izpušnimi plini, morita v velemestih ljudi. Zdaj so povedali ameriški za-varolavci nekaj podatkov in spravili klicarje na pomoč sprva malone ob sapo-
Newyorške zavarovalne družbe so naročile uslužbencem in sodelavcem, naj doženejo po vsem svetu v velemestih povprečno starostno dobo prebivalcev in to primerjajo s podeželjem. Izid je bil resnično presenetljiv. Objavili so ga takoj in mu pripisovali izredno pomembnost-
V vseh velemestih — pravi poročilo — so ljudje bolj zadovoljni z zdravjem kot na deželi. Statistika je postregla z nezmotljivimi številkami. V Parizu je povprečna starost večja kot na primer v Provenci. Na Japonskem so našli najstarejše ljudi v Tokiu. Dosegli so naj-večjo starost in sorazmerno je tam največ starih ljudi. Zbiralci podatkov so dognali tudi to, da je v Tokiu mah j samomorov s harakirijem kot na podeželju-Ob tem moramo takoj pripomniti, da samomor ni v zvezi le z zdravjem, temveč je lahko tudi srčna ali pa^ častna zadeva. Toda takoj so postregli z drugim podatkom: v Argentini je povprečna starost moških 58, žensk pa 66 let. V velemestu Buenos Airesu pa dosežejo moški povprečno 60 let, ženske pa 68. Celo v Londonu, ki je znan kot sajasto mesto, živijo ljudje povprečno nekaj mesecev dlje kot pa« na angleškem podeželju.
“Teorija, ki je trdila, da mestni prebivalci zavoljo manj zdravih razmer, pri čemer naj bi imel najbolj kvarno vlogo zasmrajeni zrak, ne učakajo take starosti kot ljudje s podeželja, se je izkazala po statističnih podatkih za zmotno. Narobe celo, življenje v mestu je bolj zdravo kot na deželi,” zatrjujejo statistiki.
Pri tem ne smemo pozabiti, da to zatrjujejo statistiki in da so oni le zbrali podatke. Vzroke za to, kar je dognala statistika, bodo morali najbrž poiskati drugi. Če se bo izkazalo, da je zasmrajeni velemestni zrak zdravilen, bo veselih veliko milijonov ljudi.
-----o------
Čebele in zvočni zidovi
Z zvočnimi valovi je čebel® mogoče spraviti ,v trdno spanje-Strokovnjaka z univerze v PenU-sylvaniji sita iskala nov način 23 zaščito čebelarjev pred čebelami!
Pri «tem sta ugotovila, da zvočni valovi s frekvenco šest st® ciklov na sto dvajset decibelov iz močnih zvočkov zavrejo t>le' herno dejavnost čebel. Poslej ne bo več treba čebelarjem ka' diti, temveč bodo čebelarji up°' rahljali zvočne valove.
—o----------
ČUDEŽNA REŠITEV
Ai
— Gospoda, ali veste, da seo* med vami mož, ki je čudečo ušel smrti pri potopu parnik* “Colombe”?
— Beži no! Kako se je pa ^ zgodilo?
— Zelo enostavno, parnik seb1 zamudil.
KRVAVE ZARJE
MEHIŠKI ROMAN
Darovalcem cerkve sv. Avguština v Strugah
Priredil Kolenc Franc
Nato se je obrnil proti množi-ci in je glasno zaklical:
“^Bratje in sestre, zapojmo cerkveno zahvalno pesem!
'Začel je peti Tebe Boga hvali-1110 in ivsa množica mu je pomagala.
Torres je ostrmel.
—•Nisem mislil, da bi vera ^ogla vzbuditi tako sveto navdušenje — je predel svoje misli, je počasi korakal proti izho-du. — Morda pa ima Guadelupe Vendar prav, ko trdi, da je Bog.
Nar je na pokopališču doži-Vei> mu je pretreslo vso notra-nj°st. Začutil je potrebo, da se nekomu izpove. Spomnil se je 113 zdravnika Escobarja.
Čez četrt ure je pozvonil pri Escobarjevih. Odprla mu je ^'ada gospa v črni obleki.
. Gospa, za kom žalujete —
Je vprašal začudeno Torres.
~~'Ah) ne veste, kaj se je zgo-.1 °’ — je odvrnila žena. — Mo-2a s° mi ustrelili.
—Nemogoče? Kdo je to sto-t,l? fe zakaj?
detektivi so prišli ponj in So ga odvedli na redarstvo. Čez ^ckaj dni sem dobila sporočilo, a Se je mož ponesrečil in so ga ,as i mrtvega v obcestnem jar-u- Resnica pa je ta, da so aarni zavlekli ven in d&trelilj.
—Grozno! Neverjetno! — je aJečal Torres. — In vi, gospa,
' Lfreživeli ta udarec.
ada žena je zadušila bol in •° mirno odvrnila:
^Smrt za nas ni strašilo, mar-Poveličanje. K svojemu k0?;u se obračam v molitvah doh k Mučencu. Bil je odkrit,
'vzpfu veren mož- B°s ga ie
k sebi. Tja pridem tudi jaz.
šel °rres ini vedel, kako je pri-2tTiej?a cesto. Bil je popolnoma
sok6* domov in se je zaprl v . °- Razmišljal je o vsem, kar °^adrije dni doživel.
^slednjega jutra ga je vzbu-11 sluga.
"Naj je, Jose? v^Br2°jav ste dobili
TtS‘USa-vr« ! res ie raztrgal ovitek, raz-
^ Papir in čital:
'Guadeli
Quincy, 111. — Mnogi postajajo že nestrpni, ker ni nobenega glasu o nabirki za župnijsko cerkev v Strugah. Lansko leto so se odločila za junaški korak: po- darovalci pridno oglašali in
ga
so ga tam
je od-
tori "	~'v-mp° so v Ciudad Vic-
»J^ojaki aretirali. Ako je ®°^e. pomagajte, Chaires.
° blazen je skočil Torres iz Je. Naglo se je oblekel in
Postelj
doma.
BOJ AMAZONK
selUi ^Uascalientesa so se pre-torii Chaires°vi v Ciudad Vik dosti0’ V til10 mestece> še ni Vedelo o protiverskih ne-
13 vUadclupe se je kmalu vžive-Vala razmere in je nadalje-ente,Slie ki ga Je v Aguascali-Ijala^ r^ak° gorečnostjo oprav-
$2, Stephan Zore $2; po $1: Katie Kralich, Theresa Plut, Mary Roitz, Albert Pelc, Mary Papish, Frances Golob, Mary Mishmash, Pauline Klun, Stanley Golob, Jack Novak, Anna Stadinski, Mike Gregorich, Johanna Star-cer, Mary Rupar, Frank Teka-vec, Helen Kosič, Louis Zupančič, Mary Oglin, Josephine Si-monich, Charles Mishmash. — Druga skupina: Frank Russ $20, Charles Francel $10; po $5: Rafaela Francel, Joseph Krašovec, Bernard Hegier, Viktor in Mary Zupančič, Mary Anžlovar; po
00 otokov in otočkov, od katerih pa je stalno poseljenih komaj 30.
Gkr
katoiišk vila n , , UCKieta : klub.
°g sebe je zbrala vsa dekleta in je ustano-
entud in Dekliški klub sta

Naznanim Vam da
Vam po*':!? tO VI AN "CAPSULES ter ^ dolarje nart>čiIo še za nadaljne aa v resnih*0 ter sem se prepričala.
vClala druBiJ3.0”1,353’0’ kar bom P0-^ b°8om i 81n’«‘, tepa hvala Vam in t0 ie en •	N-> McDonald, Pa.
■dViANa ('/.".‘^tisoč oseb, ki so jim vri£ani stlm j'ULES pomagale. Pre-Vaip! 0» da bodo pomagale tudi
25 . M 9P5rodaiamo po celi jj s A
MA ' $3-69 — 100 - S«-«
Mandel drug co.
z?.702,Waterloo IW. inland 10, Ohio
POPRAVLJAMO
enderje in ogrodje
SUPERIOR BODY S K paiht 00.
6605 St. CUir Av«.
EN 1-1633
‘aC:gimaža::až:it:tattrTttttiMiiiiuiuii
vabila sta nekega pomožnega |zadnj j jar sme sprejel malo pred škofa, ki se je v bližini skrival, [božičem. — Župnik Bogomir da bi prišel birmat. ^	Hren se je oglasil 11. junija
Veliki dan je napočil. V neki M959 jn izrazil svoje veselje in garaži se je zbralo okrog 200	zajivaj0) j^q je zvedel, da
odraslih birmancev, škof, ki je gnio začeli z nabirko. Pismo se imel na sebi civilno obleko, jih Leioma glasi: “Ne vem, kako bi
je nagovoril.	se yam zahvalil za veliko skrb!$4: Andrej Fabian, Josip Heg-
—Vojaki! Vojaki! — je hipo- pomagati pri popravilu, ker lju- ler, sr.; po $3: Hilda Francel, Jo-ma nekdo zaklical.	bj^g domači kraj in cerkev, v ka- zef Koncilja; po $2: John Germ,
V naslednjem trenutku je teri ste bUi krščeni in prejemali Albert Perko, Alojzij Potokar, vdrl v garažo oddelek vojakov. prve dobre nauke, kakor pravi- John Jamnik, Frančiška Novak, Poveljnik je proglasil vse na- j0 bratje, ki ste jih v pismu ome- Frank Jarc, Louis Kastelic, John vzoče za jetnike- Škofa so takoj njjj Njim se še posebej zahva- Petek, Raymond Russ, Anton vkovali v verige in ga odvedli. him-	Pritekel, James Anžlovar, A. B.
Ostale pa so zaprli na neko dvo- Darovalce bo predvsem zani- C. Plumbing; po $1:	Matija
rišče. Tam so jih pustili skoraj mai0j kaj se je do zdaj že nare-jSkufca, Ignac PUgel, Johana dva dni, ne da bi jim dali le 'ko- dilo v struški cerkvi. Imam Jarc, Russel Salvo, Mary Tron-šček kruha in kozarec vode. kratko poročilo kočevskega de- tel, Neža Perko, John Kastelic, Guadelupe je bila med jetni- kana Rev. Antona Pogorelca, ki John Perko, Frank Javornik, ki. Po čudežnem naključju pa je sam doma iz Strug, Mlinarjev Soudan Minn.: Louis Rus $10; so jo vojaki prezrli. Junaška!jz Podtabra. Poročilo pravi v po $2: Ludvik Mesojedec, Jo-deklica si je ščdaj vtepla v gla- glavnem:'“Dan 28. avgusta je seph Erchul, Mary Spolar, Louis vo, da bo jetnike rešila, šla je dan sv. Avguština in za našo Stefanich; po $1: Frank Papesh, od hiše do hiše in je ženam pri- rojstno faro velik praznik. Z Wayne Possi, Rudolph Grahek, govarjala, naj ji pomagajo pti motorčkom sem se zapeljal na Joseph Mesojedec, Herman Me-tem delu.	struško žegnanje. Bil sem nad sojedec, Jacob Pavlich, Ernest
Naslednjega jutra okrog dese- vsem prijetno iznenaden. Da je Mustonen, John Spolar, Mary tih so mestnemu poveljniku ja- bilo prav pred oltarjem na tleh Zavodnick, Joseph Zupanich, vili, da se bliža proti vojašnici še cel kup peska, me ni prav nič Anthony Rus, Joseph Rus, Bar-okrog 1500 žen. Kmalu so se za- motilo v uživanju nad pogledom bara Schweiger, Barbara Yapel, slišali klici: “Dol s trinogi! Za- prenovljene cerkve. Oltar: Vsi Louis Rus, Jr., Katharine Rus, htevamo, da izpustite jetnike!” duhovniki in cele Struge so ga Jacob Rus, Joseph Rus, John Poveljnik je bil osupnjen. Ta- siino vesele. V Struge sem šel Zavodnik, Frank Plantan, Frank koj je poklical poročnika in se je z nekim strahom; kako naj se Pecha.
njim posvetoval.	združi moderni oltar s staro cer- Joliet, 111.: Joseph Russ $5,
Poročnik je predlagal, da je kvijo? a to so imenitno združili. Aleks Plut $5, Josephine Erja-treba žene sprejeti z brizgalni- Dvoje oken so zazidali in dvoje vec $3.10.
cami.	odzidali, prižnico vrgli proč, Cleveland, Ohio: Ivanka Kralj
Medtem so ženo prispele do|stranske oltarje tudi, vhod na $64; po $10: Frances Svetina, poslopja	in so glasno ponavlja-	kor od zunaj zazidali in	napra-	Vera	Shepec; po $5: Joe Drob-
le svojo	zahtevo. Poročnik je	vili vhod od znotraj, in	cerkev	nich,	Margaret. Smole, Mary
poslal vojake pred vrata, sam je nova-moderna. Morda sem Lauriha; Anton Debelak $2. pa se je podal na balkon.	rekel že malo preveč. Še ni vse Chicago, 111.: Hunter-Ferkull
žene	— je začel — bodite	urejeno. Oltar še ni ceh	Taber-	$5,	Schumacher-Ferkull $20
pametne	in se mirno razidite,	nakel šA nima vrat. Mojstri pra-	John	Ferkull $25, Julka McCu-
drugače vam bo žal.	vij°> da bo končano še le okto- lough $50.
Te besede so bile sprejete z o- bra.”	'	:t; ti . Toronto, Canada: Tončka in
gorčenjem.,	Rev. Anton Pogorelec je res [Jože Kastelic $100, bratje Fer-
Pojdite, drugače bodo pu- rekel malo preveč.-Po struškem kulj: Tone, Stane (iz Cleveland ške pokale.	žegnanju so z delom prenehali Ohio), Ervard in Frank $500.
Kaj? — so vzklikale žene. J do pozne jeseni. ’Koliko je dela Nabrali smo $1,431.10. iCe sem — Grozi nam?! Dol s krvniki! končanega, nimam poročila. De- koga pomotoma izpustil, naj mi Izpustite naše može, očete in la je še silno dosti: Vso cerkev oprosti in naj mi blagohotno brate!.	prebarvati, obhajilno mizo po-	sporoči, da pride v prihodnji
Poročnik	se je	podal	k	povelj-	staviti, en stranski oltar napra-	seznam. Nabrana vsota bo merniku.	viti, spovednico, nov tlak v cer-	da krila polovico ali morda ma-
Gospod poveljnik, morda bi kvi in končno še zvonik. Delo lo več stroškov. Kdor hoče in bilo dobro, da izpolnimo njiho- bodo v letu 1960. nadaljevali, more še kaj darovati, naj pošlje vo željo. Zaradi nasilnega na- Nabirka je bila v glavnem po- po čeku na moj naslov ali nastopa jih pa lahko pozneje kaz- rabljena za dela, ki so bila v letu ravnost na Župnijski urad Stru nujemo. Brez streljanja se jih 1959. izvršena. Za cerkev so da- ge. — Tudi sam se Vam iz dna ne rešimo.	rovali:	svojega srca iskreno zahval ju
—Nič popustljivosti! Brizgal- Miss Mary Janeš $10, Neime- jem in želim ter molim, naj Vam ne naprej!	novana iz Peru $1, Frank Nose	bo Bog na priprošnjo sv. Avgu
Poročnik	je	spet	šel	na	bal-	iz Ashland, Wis. $10, Joseph Bo-	ština bogat plačnik. Vse Stru
kon in je dal znak vojakom. žič $10, Miss Nebraska $100, Ana žance in vse darovatelje iskreno V naslednjem trenutku so tri Slogar iz Denver, Colo. $5, Jo-1 pozdravlja vdani velike cevi bruhale vodo v mno- seph Garm iz Sharon, Pa. $20, žico. Vodni curki so bili tako Olga Zupančič $5, Ann Hočevar silni, da so prve žene podrli na $5, Neimenovana $1. V Lead-tla. Ta nenadni napad pa žen ni ville, Colo. so bili zelo delavni razorožil. Junaško so se bliža- in so poslali dve zbirki: Neime-le proti vratom. Prva je bila novana $50, Neimenovana $10,
Guadelupe.	Frank Klune $7, Frank Knes $5,
Poveljnik in poročnik sta vsa [Frances Krašovec $5, PauRnc razkačena opazovala bližajočo Strel $2, Anton Snyder $1. —
se žensko četo.	Druga zbirka: Anton Kaplan $10,	i„ •	,•
,	,	,	...	n/r	t	r. 1	d.iA	*	.. nesli	so	se	tudi	poskusi	z	mali-
—Streljati	bo	treba!	Ukre-	Mrs.	Joe	Ponikvar	$10,	Angeli-1
.	u	,	• u	v	°	. mi čolni,	ki	samo	drcijo	po	vodi
nite vse potrebno!	—	oe	je obr-	na	Kerzan $10, Mr.	in Mrs.	Fred 1
nil poveljnik k poročniku.	Kern $6, Ludvig Hočevar $5,
A bilo je že prepozno, žene Frank Hočevar $5, Matija Ba-
so odrinile stražo in so vdrle [bich, $5, Mrs. Bet Maich $5, Jo-
skozi vrata. Hitele so na dvori- j hana Sadar $5, Paulina Mehle
šče proti jetnikom. Cevi so iz- $5, Frances Hren $5, Frances
trgale vojakom iz rok in so jih Skala $3, Neimenovana $2, Mrs.
naperile proti posadki, ki je Emili Slifka $2, Stif Podržaj $2, [.r^"
stražila jetnike.	[Anton M. Zalar $2, John Sober,
Mizar išče delo Izvršuje vsa hišna popravila, znotraj in zunaj, tudi garaže. Kličite John Ludvik, 20331 Nau-mann Ave. IV 1-7133.
(18)
Soba se odda
Opremljena soba, spodaj, s stranskim vhodom, se odda moškemu. Zglasite se na 15634 Holmes Ave.	—(19)
Hiša naprodaj
V bližini cerkve sv. Vida je naprodaj prostorna hiša za eno družino. Se lahko takoj vselite.
TISOVEC REALTY UT 1-4385
Avto naprodaj
1957 Dodge 4-door Coronet v prvovrstnem stanju. Oglasite se >ri Dee Kay Tavern, 7006 St-Clair Ave. od 10:30 do 6:30.
(19)
ZELO VAŽNO Če kdo ve kje je Debic Slo->odan, preje na 1586 E. 36 St., naj kliče Mr. Chapek na HE 2 2250 ali Mr. F. Opaskar MA 1-3786.	(19)
MALI OGLASI
Soba se odda
Lepa spalna soba se odda, si i ahko tudi kuha in pere- Na 6920 Bayliss Ave.	(19)
V najem
se odda opremljena spalna soba in kuhinja za 1 ali 2 osebi na E. 115 St, blizu St- Clair Ave., kakor tudi opremljena so aa in kuhinja na 814 Babbitt Rd„ v Euclid. Kličite RE 1-5962.	(X)
V najem
Skladišče se dobi v najem na Norwod Rd. Kličite HE 1-8021-
(21)
Ženitbena ponudba s
Slovenka prijetne zunanjosti in dobra gospodinja, bi se rada seznanila s poštenim moškim slovanske narodnosti od 35 do 50 let starosti v svrho ženitbe-Tudi vdovec s par otroki ni izvzet Vse ponudbe naj se pošljejo na A.D- pod šifro “Pomlad”.	(18)
POPRAVLJAMO IN POSLUŽUJEMO VODNE TANKE in fumeze vseh izdelkov in vrst. Tudi instaliramo! P IE R S E HEATING, 1397 E 52 St. EX 1-5248. (22)
Rev. Jože Ferkulj,
St. Vincent’s Home, Quincy, HI.
------o-----
Dobi letečih ladij se hitro bližamo
WASHINGTON, D. C.—Vpra Išanje letečih ladij je v tehničnem oziru rešeno že davno. Ob-
in se valovanja vodne površine samo dotikajo.
Sedaj se je naša Komisija za mornarico odločila, da naroči 80 ton težko ladjo z napravim!, ki naj jo držijo skoraj stalno nad vodnimi valovi. Ladja bo spu-ne ‘“V morje,” ampak “na
Potrebujemo
4 podjetne prodajalce hiš
GLOBOKAR REALTY 986 E. 74 St.	HE 1-6607
(X)
premočeno in jih niso mogli ra- Oračem .$2 John Hren f: P°|krat hilrejže kot naihitrejše na-biti.	$1: Joseph Drobmch, Frank Pod- yadne ",
Častnik je klel in kričal, a|pechan, -Joe Podpechan, Frank)	'	_____
KOMAJ TRETJINA JE
kmalu je tudi on dobil pod nos Stebla j, Miss Enna Poriikvar,
vodo, tako da je moral pobegni- Terisa Križman, Miss Mary i	PfmFT IFNTW
ti. Sledili so mu tudi vojaki in Brinški. Barbara Gorniek, Rose Shetland*! Idoki zahodno od rf3*0 ,2“* "pražena. Champeau, Eva Gdna Ludvig Skotskc ob jo sk okoli Jetniki so bili v trenutku rešeni j Hren, Edvard Zakrajšek, Frank in množica je med Zmagoslav- Clune.
nim vzklikanjem hitela na uli- Pueblo, Colo.: Dve zbirki: Jo-co.	[že Rus $50, Louis Puge4*$15,
Poveljnik se je ves obnemo- Mary Papesh $12, Neimenovana' gel zgrudil v naslonjač.	$10, Mihela Princ $5, Joe F. Si-
Pred vrati je zadonel jasen de-Jmonich $5, Lillian & Frank Russ kliški klic:	$5, Slovenian Ladies Glee $3,
(Dalje prihodnjič)	Tony Golob $2,-Joe Bradisb $2,
----,—o—*----	I Anton Golob $2, Theresa Fear
Apartment v najem
Lake Shore, 363 E. 152 St 4 moderne sobe, na novo dekc-rirane, gorkota, $80. Kličite WY 1-6363 ali EV 2-7622.	(X)
Hiša naprodaj
7-sobna hiša za eno družino, med Superior in St. Clair Ave. $8500. Kličite Gabriel Realty Co. EX 1-5647.
X(WTF)
Zastonj stanovanjc
v 4-sobni hiši z gorkoto, elek- j triko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje male-j ga urada in za čuvaja. Kličite po 4:30 uri MU 1-4787.
X(WTF)
MALI OGLASI
Stanovalije oddajo * V
Na 7004 St. Clair Ave. oddajo 3, 4 in 5-sobno stanovanje proti mesečni najemnini od $45 do $60 Na novo okrašeno. Kličite EX 1-9332 ali EV 1-1063.
(Jan. 15, 18, 20, 22, 25, 27)
Stanovanje sc odda
Odrasli družini se odda 5 ali 6 lepih sob, vključno gorkota. Zglasite se na '1258 E. 61 St. zadaj, zgoraj.	—(20)
Moški dobijo delo
Moški dobijo delo J
Moški, izkušeni na “lathe”, ki so sposobni delati na temelju načrtov, dobe stalno zaposlitev. Acme Saw Mfg. Co.
1447 E. 47 St-•(blizu Superior) (18)
Nič ne napravlja bolj vitkega videza, kot krilo v osem pol! Najbolj laskavo modno krilo od, vseh, za postave s polovičnimi velikostmi! 100% volnena flanela — perfektna za delo ali za šport. Mere Uu-> -24y>. črna * Bančno siva * Modra.
DOWNSTAIRS - ODDELEK ŠPORTNIH OBLAČIL IN V SOUTHLAND


—^



Ženske dobijo delo
ŽENSKE DOBE DELO
UPRAVLJALKE ŠIVALNIH STROJEV
Delavke izkušene v oblačilni industriji imajo prednost.
Dobra plača od kosa. Delo blizu .doma v južno-vzhodni okolici.
MODERNA OBRATOVALNICA
FINI DELAVNI POGOJI
Oglasite se pri
OHIO STATE EMPLOYMENT SERVICE
15807 Libby Rd. (blizu Broadway) Maple Heights, Ohio
. Ženska dobi delo
‘ Ženska, ki govori angleško, dobi delo pri zaposleni dvojici. Splošno hišno delo in kuhanje. V čkolici Van Aken Lee. Kličite SW 5-5577 podnevi ali WY 1-3852 zvečer.	(19)
Moški in ženske
Išče se zakonski par ali-moški in ženska za čiščenje uradov ponoči, izkušeni, blizu mesta. Kličite HE 2-2033 med 2. in 4. ure pop.	1	(22-
HANDEL-MAZZETTI:

Junakinja iz Štajraf
Prekinil je in se je s srepimi trpelo, to pa je bila sramotna očmi zagledal v valove plame- J slabost; udaril si v obraz svoje-neče An'iže.
Sodnik je rekel zaničljivo: ‘Tako! Molila je! In to je
omehčalo kamenje, da tudi ti moreš!” nisi mogel več prenašati. Tvoj praded po tvoji materi, Kalvin, je gledal, kako je nekdo gorel na grmadi in je venomer klical:
Jezus, Sin živega Boga ... pa vse to ga ni ganilo, ostal je trd kakor kamen . . . Treba bi ti bilo kapljice njegove krvi.”
“Dosti dolgo sem gledal,” je trpko odgovoril mladenič. “Celo uro je stala in jaz sem gledal; potem ni mogla več stati, visela je . . .” od boli in srda je stisnil zobe.
“Pustil sem jo viseti. Potem je prišla njena mati . . . jokala je in prosila . . . nisem se menil za vse to . . . potem . . . potem ... so začeli pobalini uganjati nesramne šale in psovati ... in deklica ob stebru je morala poslušati nesramnosti, ki so ji jih ti psi lučali v obraz . . .” tedaj pa mu je rdečica zalila obraz, prelepa rdečica, kakor bi se sr-dil angel nad nesramno zalego.
“Tega pa nisem mogel več prenašati, ne, nisem mogel! U-boga nespametriica je, vlačuga pa ni! Vi ste jo obsodili, pa vaša volja ni bila, da naj trpi kakor vlačuga. In če bi jo bil obsodil sam cesar, in če bi bil navzoč sam cesar, šel bi bil tja in bi jo bil vzel iz železja — nisem mogel več gledati; njeno trpljenje mi je raztrgalo srce.”
Dvorana je molčala okoli njega, vse je umrlo v dvorani; zdelo se je, da je v tistem hipu od zgoraj prlsijala mila svetloba in razsvetli’-" trde obraze, samo sodnikov obraz se ni izpremenil.
Pest je tiščal na srebrno podobo železninarskega mesta in je železno rekel:
“Bolje je, imeti raztrgano srce, kakor pa prelomiti sveto in pravično postavo. Ako ima kdo sočutje s strupeno zalego, je to sočutje greh; kdor pa sovraži hinavce in lažnike in jih potepta z nogami, je njegovo sovraštvo krepost. Mehkužni dečko, ki ne moreš gledati, če nevarna sa-njarica trpi zasluženo kazen, ne da bi se topil sočutja, pridi, kadar se be katoliškim prenapete-žem posrečilo, okužiti mesto šta-jer, pridi takrat v bolnišnico in poglej noter! Poglej jih, ki jih je udarila kuga, kako so jim počrneli obrazi, in kako se zvijajo v strašnih krčih, poslušaj jih, kako prosijo pomoči, in vedi, da je ni nobene. Potem lahko vržeš proč svoje življenje, da rešiš tuje, to bi bilo moško sočutje; da si pa odpeljal s sramotnega odra dekle, ki je po pravici
ga očeta, kršil si red in pravično postavo. Imaš še kaj povedati, potem govori, ugovarjaj mi, če
CHICAGO, ILL
HELP WANTED—FEMALE
REGISTERED NURSES! Permanent Positions Available In 200-Bed Hospital. Will Have 240 Beds By Mid 1960 ALL SHIFTS
SALARY OPEN-GOOD PERSONNEL POLIC1ES-PLEASANT COMMUNITY Maintenance Available Differential Paid Please Write, Wire or Phone TEMPLE 5-1131 H. J. Semingson, Administrator TRINITY HOSPITAL Minot, North Dakota
(18)
BUSINESS OPPORTUNITY
DELICATESSEN. 72,i Ton Air Con-ditioner. Estbl. Neighborhood business. Excel, fixtures & Equipment. Must sac. by Owner. 3508 W. 111th. Hilltop 5-9600.	(20)
Ničesar nimam več povedati, razen kar sem povedal; storil sem, kar sem moral storiti,” je hripavo odgovoril Henrik Hen-del, ki je bledi ustnici stisnil in obmolknil. Se-li naj prepira s svojim očetom, ki ima tako v o-blasti besedo? Storil je, kar je storil, deklico je rešil, sedaj pa naj se zgodi, kar hoče.
In zopet se je oglasil stari rdečebradec; pokonci se je postavil, napel orjaške prsi, položil je ob bok kosmate roke in rekel:
“Poslušaj, Joahim, nekaj ti imam povedati. Z napačnimi zaključki in zavijanjem hočeš u-gnati sina, pa povem ti enkrat in stokrat: kar je storil, je dobro storil! Usmiljenje ni sramotno, sočutje je nekaj vzvišenega, božjega, če ima plemeniti mož usmiljenje z revno, zaničevano stvarco, s tem samega sebe prav nič ne ponižuje, marveč dvigne ubogo stvarco in jo oplemeniti, prav tako kakor se solnce, če posije na umazano močvirje, nič ne omadežuje, temveč ga pozlati. Joahim, pred eno uro si pomilostil morilko, ki ji je bil umor dokazan. Boš li sedaj kaznoval sina radi usmiljenja, ki si je sam izkazal morilki?”
Joahim Hendel reče trdo kakor železo: “Sodnik sem, pomilostim in kaznujem, kakor hočem. Moj sin je vojak in mora ubogati. Ne delajte preveč praznih besedi!” Žugajoče je povzdignil svoj glas. “Sodba je bila samo napol izvršena, in pri Bogu, pri meni je, da jo pustim dopolniti do konca.”
“Za božjo voljo!” je vzkliknil Henrik. “Saj sem se vam vendar predal na milost in nemilost, kaznujte mene, vsako kazen sprejmem.”
“Kazen in milost je v mojih rokah!” je ponovil neomajno sodnik. “Kar se tiče deklice: Naj ne stoji več ob stebru, ne zato, ker si ti prosil, ampak zato, da ne pridejo štajerski tercijalci in je ne molijo, kakor so nekoč molili Simeona, ki je stal na stebru ... Ne zahtevaj predrzno, da te kaznujem, to se bo zgodilo, in sicer še to uro. Kakor veš, vlada za časa kuge nad štajer-jem nagli sod. — Položi stran svoj meč! Nimaš več pravice nositi orožja.”
Brez rožja! Krasen meč je imel, pa mu ga je zdrobila deklica. Drugega, ki je neroden kakor motovilo, mu vzame oče. Dvojna sramota na en dan! Od-pasal si je meč in ga položil na mizo pred očeta.
“Sedaj pa,” reče sodnik, “preden izrečem sodbo, pokličite stotnika gori. Henrik je kot vojak v službi v vojaški suknji prelomil postavo, zato naj bo stotnik priča njegove obsodbe.”
Madlzeder je urno zapustil dvorano. Mrzlično je vršela smrt v urnjaku; sodnik se je vrgel na stol in je s svojim deman-tom vrezaval dan in leto v srebrno podobo.
Sedaj se je vrnil Madlzeder. Na njegovi strani je stopal žvenketajoč z velikimi ostrogami in rožljajoč s težkim mečem štajerski strelski stotnik Andrej Gifin, ki mu je na preperelem vsled brazd razoranem obrazu plaval jezen nasmeh. Z nerodno vljudnostjo je pred sodnikom povesil svoj perjasti klobuk, obenem pa je izpod naprej visečih, ledenosivih, namršenih' obrvi jezno gledal na svojega I
mladega, razoroženega kompa-nijskega poveljnika.
“No,” je vprašal s hreščečim glasom, ‘kakšne norosti pa poče-injajo naši fantje?”
Bertold se je zadovoljno režal. Sodnik je kratko vprašal:
“Ve li štajerski stotnik, za kaj gre?”
“Kaj bi ne?” se je naglas zasmejal stotnik, “saj vendar ves trg o tem govori. Si se li sam ovadil?” je s pritajenim glasom vprašal mestnega poročnika, ki se mu je približal. Vstran obrnjen je Henrik kljubovaje prikimal.
‘“Dobro,” je rekel stari stotnik. Rdečebradi Bertold mu je zaupno in proseče mežikal: Mlada kri! Tudi mi smo napravili marsikako oslarijo tako okoli dvajsetih. Saj še veš, tovariš?
Sodnik je nanovo rekel:
“Poklical sem vas sem, štajerski stotnik, da boste priča kaznir ki jo bom izrekel nad nepokornim štajerskim strelcem. Ta je v času najhujše nevarnosti, ki j.e žugala našemu mestu, zakrivil težko nepokornost, za katero sem zažugal naj>strožjo kazen. Gospod Gifin, vaš strelski zakon, ki ste ga sami sestavili, določa za vsako najmanjše kršenje reda smrtno kazen za štajerske strelce.” i
Vsi obrazi so pobledelL Bertold si je skoraj odgriznil jezik. Krokarski oče, kako daleč boš pa še gnal in mučil lastnega otroka?
“Da, gospod,” se je s surovim, železnim glasom odrezal stotnik. Ni treba, da bi bil sodniku preveč uslužen:	Najhrabrejši	je
med vsemi Štajerci, dvakrat že se je bil s Turki, in po vsej deželi gre njegov sloves.
“‘Da, nova postava določuje smrtno kazen za goljufijo, sleparijo, tatvino, krivo prisego prav tako, kakor za umor in u-boj. Toda fant kaj takega ni storil. Kar je napravil, je nora budalost, pa kljub temu” — sedaj je stari vojak položil svojo velikansko roko na Henrikove rame — “je moj najboljši vojak. Naj li zaradi ene ure sramotnega odra, ki jo je odpustil prismojenemu papeškemu dekletu, nič več ne velja njegova hrabrost, njegov pogum, dvorljivost
in vljudnost in vse, kar ima še lepih lastnosti na sebi? Mislim, da to nikakor ne gre. Ni li bil Henrik, ki je takrat šel z menoj gori v grad branit cesarja in cesarico? Ni li bil Henrik, ki je ugnal pasovske roparje? In včeraj, ni li bfl Henrik povsod in Inikjer, da je izvršil očetova po-j velja — in sedaj pa naj zaradi te prismojenosti izgubi svoj lepi život — ne, ne, tega oče ne mi-'sli zares, in če misli, jaz ne privolim, potrebujem svoje može, ^ jutri ali pojutrišnjem zopet zaplešemo s Turki, in kdor mi vzame mojega lajtnanta, pa naj mi drugega naredi.”
“Vi torej mislite,” je rekel sodnik Hendel, “naj mu kazen odpustim.”
“Seveda, to mislim.”
Gospodje v dvorani so se od-
dahrtili. Culo se je skoraj, kako so pokale prsi pod svilnato po-doblečenimi kamižolami. Volk Hendel se je napol glasno nekaj pogovarjal s svojimi nečaki. Mihael Hendel pa je rekel: “Treba je vendar tudi pomisliti, da je fant eden izmed Hen-delnov.” Bertold se je režal in si je zadovoljno mel roke. “Gifin, ti si največji vseh živih in mrtvih stotnikov.”
Na sodnikovem obrazu ni bilo brati, kaj se je godilo v njegovem srcu: je-li bil hvaležen stotniku, da mu je omogočil milejšo kazen, ali ne.
Naslonil se je na svoj meč in je z očmi meril svojega razoroženega sina, na čigar obrazu se je trma jela umikati trudnosti; nato vsak zlog tehtajoč pravi v mrtvaški tišini:
“Henrik Hendel, zapadel si smrtni kazni. Tvoj stotnik pa prosi zate, ker si sicer vrl dečko. Da v naših nemirnih časih Štajra ne oropam hfabrega vojaka, ti ne bom naložil najtežje
nik tako dolgo, kakor sem re’ j kel.”
Zopet je smrt skočila iz uf , njaka in je žvenketajoč s kos0 podila deklico. Ura je bila deset.

Petinšestdeset let
nudi KSKJ ljuheznjivo bratsko pomni1 svojim članom in članicam, ( (	vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.	'
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900
Če hočeS dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprelema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od &500.00 do $13,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član a\i članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
/,a pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351*353 No. Chicago St.	Joliet, III.
kazni, kar bi sicer lahko storil, j Stotnik Gifin je s srebrne mize Podarim ti življenje. Toda osta- vzel zasUni Henrikov meč in j° neš ujet in brez orožja tako dol- obenem vprašal sodnika: “G^ go, dokler ne obžaluješ svojega spod, kam naj ga peljem? Ven-slabega dejanja in me ne popro-jdar ne v navadno ječo; ne gr6; siš odpuščanja.”	da bi bil Hendelnov sin skupni
! “Milostiva sodba,” so pritrje-'zaprt s pijanci in pretepači!” vali štajerski gospodje. Toda za ^ “Naj bo zaprt v svoji sobi v ponosnega fanta je ta isodba bolj moji hiši v Vogelsangu. Dobr° trda kakor smrt.	|ga zastražite in postavite stra-
Slabo dejanje da naj obžaluje? že,” je kratko velel sodnik; P0, Če bi tega ne bil storil, bi bil tem se je obrnil k dvaintridese-zverina, ne človek. Sedaj naj terim: “Seja je zaključena. ^ prosi odpuščanja, da je izmuče- petek je ožja, v ponedeljek Ps no deklico . . . ‘“Ne morem,” je zopet velika seja. Sedaj grem '' jeknil s škripajočimi zobmi. Štajerdorf nadzorovat bolnišn'' “Nič hudega nisem učind, praVjeo; kdor se mi pridruži, je d°' sem storil.”
“Prav si storil, tako. Dobro, |
Gifin, odpeljite ga, naj bo jet-
___
UŠESNI ŠUM olajšan!
brodošel.’
(Dalje prihodnjič.)
€

. . . tisočeri porogajo. Čudovito olajšanje po letih prenašanja šumenja v ušesih in slabega posluha vsled katarnega (prevet tekočega sluza) stanja v glavi! Mnogi med njimi (mnogi nad 70 let) so zadnjih 22 let uporabljali ELMO blažilno domače zdravljenje. NIČ NI TREBA NOSITI.
Katarno oglušelosf in šumenje v ušesih gre roka v roki s kapanjem sluza v grlo, glavo zadelano od sluza, siifz v nosu in grlu vsak dan, slišite, pa ne razumete besedi, jasne dni slišite bolje, drugače pa slabše, posebno v prehladu. V ušesih vam zvoni, žvižga, šumi kakor bi uhajala para.
Tudi vi ste lahko deležni čudovitega olajšanja slabega sluha in šumenja v ušesih, povzročenega po katarnih bolehanjih v glavi, čc se posluž.ite pravilnega zdravljenja. Pišite po našo 30-DNEVNO POSKUSNO PONUDBO. PIŠITE SAMO V ANGLEŠČINI.
THE ELMO COMPANY, Dept. D 94 A, Davenport, Iowa
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East G2 St.
17002 Lakeshore Hlvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KKnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj poiijite Ni potrebno, da nam piiete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
«117 St. Clair Av*.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov
A. BROFMAN’S DEPT. STORE
= 6806 St. Glair Avenue
Cleveland 3, Ohio g
V elika čistUna	1
RAZPRODAJA I
1.00
S ŽENSKE PRALNE OBLEKE razprodajna cena
| ŽENSKE BOMBAŽNE IN
BOLJŠE OBLEKE na razprodaji
|	20% ceneje od reg. cene
| ŽENSKA KRILA IN BLUZE na razprodaji
20% ceneje od reg. cene
| ŽENSKE HALJE - BOMBAŽNE IN FLANELNE na razprodaji
20% ceneje od reg. cene
1 DAMSKE NYLON NOGAVICE
1 <9cpar 3 pari za 1.98
= DEKLIŠKE OBLEKE -
BOMBAŽNE IN NYLON
|	20% ceneje od reg. cene
j DEKLIŠKE IN DAMSKE j KOMBINEŽE
vrednost do 1.98	0#l
BOMBAŽNE NAGLAVNE RUTE na razprodaji po	49c
VELIKO DEKLIŠKIH OBLEK vrednost do 3.49	1.00
MOŠKI IN DEŠKI ZIMSKI JOPICI vrednost od 6.98 do 10.98	n An nekoliko zamazani	/.#0	
MQSKI IN DEŠKI POVRŠNIKI 20% ceneje od reg. cene	
MOŠKE HLAČE - nekoliko obledene vrednost do 7.98	1.79
MOŠKE IN DEŠKE ŠPORTNE SRAJCE vrednost do 3.98	1.98
MOŠKE KOPALNE HALJE vrednost do 8.98	2.98
MOŠKE ZIMSKE “Ivy League” KAPE vrednost 1.49	49c
CELA MIZA OSTANKOV BLAGA
razprodajna cena
19c in 49( m
Razprodaja se prične v četrtek« 28. januarja, ob 9. uri dopoldnp. MI DAJEMO IN ZAMENJ AVAMO EAGLE ZNAMKE
llllllllllll
li?
PRI ZVONENJU — Pet let stari Ricky Evans vleie navdušeno za vrv zvona, ki ga je dobila za svojo zbirko nje' gova stara mati Mrs. Howard Detchon. Zvon je pred dav1' nim časom vabil k jedi družino na neki farmi v Austin'' town, Ohio. V desetih letih se je Mrs. Detchon posrečil zbrati 200 različnih zvonov in zvoncev.