Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/PoStni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 01Z022464
VESTNIK
Celovec * četrtek • 9. avgust 2001
štev. 32 (3130) • letnik 56 • cena 10 šil. • 0,73 evra
uti hikk'Ij j.'iy.rr
NA DVORIŠČU FAROVŽA Petek, 17. 8. • 20.30
Folklorna noč / Dalmatinski večer
Sobota, 18. 8. • 20.30
skupina Bališ
19
Sl
Nedelja, 19. 8. • 20.30
»Voke factory«

Genova: grda igra politike in italijanske policije
f* ospodarsko-politični vrh VJ osmerice najmočnejših držav v Genovi bo še dolgo zaposloval politike, javnost, pravnike, predvsem pa združenja in ljudi, ki se borijo za človekove pravice, ter njihove svojce.
Iz dneva v dan prihaja na svetlo vse več informacij o brutalnem in zaničujočem ravnanju in postopanju italijanskih varnostnih sil z demonstranti v Genovi. Italijanski policiji in oblastem je očitno šlo za popolno kriminalizacijo vseh proti-demonstrantov, in to ne glede na to, da je izredna večina bila miroljubna. Ti so hoteli mirno izraziti svoj protest proti sistemu svetovnega gospodarstva, ki sloni in temelji na brezvestnem izkoriščanju svetovnih re-surz v prid maloštevilnih bogatih in v škodo mnogih revnih držav na zemlji. Le peščico demonstrantov je treba šteti med poklicne in brezvestne izgrednike.
Med miroljubnimi demonstranti v Genovi je bila tudi avstrijska skupina »VolxTheater-
51 GORENJSKI SEJEM
Mednarodna udeležba in mešano blago
Nad 500 let že je Kranj pomembno slovensko in srednjeevropsko sejemsko mesto. Najbolj znana sejemska prireditev je Mednarodni gorenjski sejem, ki je tradicionalno vezan na dneve okoli Velike gospojnice. Letos bo sejem trajal od 10. do 19. avgusta, odprt pa bo med 9. do 19. uro, večerni zabvani program pa bo trajal od 20. do 24. ure.
Na 51. Gorenjskem sejmu bo razstavljalo in se predstavilo 148 direktnih in 297 zastopanih razstavljalcev iz 15 držav: Avstrija, Nemčija, Švica, Francija, Švedska, Finska, Kanada, Japonska, ZDA, Norveška, Belgija, Koreja, Hrvaška, ZR Jugoslavija in seveda Slovenija.
Kljub tej mednarodni paleti pa je Gorenjski sejem še vedno močno usmerjen v vsakdanje potrebščine ljudi, lahko bi rekli, da je to sejem mešanega blaga z mednarodno udeležbo. Močan poudarek pa so letos namenili zabavnemu programu in gostinski ponudbi.	F. W.
karawane« z Dunaja. To je združenje ljudi, ki so se zapisali čuvanju in ohranjevanju človekovih pravic z metodami odra in umetnosti. In pravica do življenja v človeških razmerah je še kako človekova pravica. Ta skupina odklanja nasilje, ki je popolnoma nasprotno njeni
umetniški in izrazni filozofiji, se pa seveda z odrskimi sredstvi in pristopi ukvarja s fenomenom nasilja. Človekove pravice in nasilje sta dve točki, ki sta si elementarno nasprotni. »VolxTheaterkarawane« se je odločila za prvo.
Nadaljevanje na 2. strani
LJUDSKO ŠTETJE
Koroško prebivalstvo prepočasi narašča
Qrvi, tako rekoč osnovni po-I datki letošnjega ljudskega štetja so že znani, za mnoga mesta in nekatere dežele pa niso nič kaj razveseljivi. Od števila prebivalstva je namreč odvisna višina zveznih finančnih prispevkov. Več prebivalcev, več denarja, manj prebivalcev, manj denarja v občinski ali deželni blagajni.
OBČINA ŽELEZNA KAPLA je kot nadaljevanje letošnjega žegnanja v dolini Bele pripravila vrsto izredno zanimivih prireditev. Na sliki z desne: Vodja projekta Zdravko Haderlap, predsednik društva Vellachtaler Trachtenkapelle Adolf Welz, predsednik turističnega društva občine Walter Jerlich, podžupan Engelbert Ojster in uradnik Josef Pasterk.	Več na strani 3.
Med zveznimi deželami, ki jim podatki štetja delajo preglavice, je tudi Koroška. 15.maja 2001, to je bil uradni konec štetja, je na Koroškem imelo 561.114 oseb svoj glavni bivalni sedež ali 2,4 % več kot prej.
Kljub temu prirastku pa je Koroška na predzadnjem mestu med zveznimi deželami, zadnja je Štajerska, kajti povprečni statični prirastek, ki zagotavlja dodatne vsote za deželo, naj bi bil 4 %. Vsaka zvezna dežela, ki je pod to črto, bo prihodnjih deset let iz zveznega lonca dobila pač manj denarja. Novo ljudsko štetje bo leta 2011.
Iz podatkov, ki so jih pri Sta-tistic Austria, to je bivšem avstrijskem statističnem uradu na Dunaju, že izluščili iz števnih pol, je razvidno, da bojo predvsem velika urbana središča izgubila največ prebivalcev in s tem tudi denarja. Dobitniki štetja pa bojo obmestne občine, ki imajo na eni strani dobre prometne vezi s prestolnico, hkrati pa urejeno podeželsko infrastrukturo.
Za Koroško velja, da bojo občine vdolž rek, ob turističnih centrih (poletni in zimski turizem) ter v osrednjem predelu dežele in pa seveda mesta kot Celovec, Wolfsberg, Šentvid, Beljak, Trg, Špital in tudi Velikovec med profiterji štetja. Obrobne občine s pretežno agrarno oz. slabo razvito ostalo infrastrukturo pa bojo še bolj nazadovale. Štetje je potrdlilo, da okraj Velikovec ponovno sodi med gospodarsko najmanj zanimive. Negativno predvsem istopa občina Železna Kapla (več kot 10 % manj prebivalcev), slabo pa kaže tudi za Sele in Borovlje. Franc Wakounig
PREBLISK
■ Presvetli cesar je spet enkrat dokazal svojo brezmejno dobroto in skrb za dobrobit svojega tlačanstva. Otrokom v šolah bo dal po en zlatnik, pardon, po tisoč šilingov, kajti namreč presvetli cesar dobro ve, kako kruta je papirna industrija, ki zahteva ogromno denarja za potiskan in nepotiskan papir. Pa čevlje je tudi treba nove v jeseni, pa avtobus stane, pa ...
In tako je presvetli cesar, ker vse to ve in ker ponoči ne more spati zaradii svojega podlotnega mu ljudstva, le vnaprej navil davke, da bo imel za tavlanterje, ki jih bo razdelil milemu mu narodu. Bogatim vzeti in revnim dati, to je delal le Robin Hood in slava njegova do danes ni
pozabljena. Sodobni Robin Hoodi niso tako natančni. Kdo pa je le bogat in kdo reven? Pa se vzame vsem po več tisočakov in se potem po enega razdeli, slava njemu in mili majki domovini! Bodo le štu-
Otrokom tisočake
dentje plačali, kaj pa rinejo na univerze, ki so, kot vemo, eno samo leglo levih ekstremistov, policijsko zaznamovanih in z dubiozno karakteristiko.
Pa saj bo obvezno šolstvo prišparalo tudi pri zapiranju majhnih šol. In Fortuna v osebi presvetlega cesarja si je napolnila svoj rog; iz prepolnega pa padajo drobtine.
S.	W.
Slovensko kulturno društvo Globasnica
vabi na prireditev
Trivium - Tri poti - Drei Wege
v torek, 14. avgusta 2001
na gori Sv. Heme pri Globasnici
SODELUJEJO UMETNIKI:
Gerhild Tschachler-Nagy (objekti)
Rudi Benetik (inštalacija)
Anna Nöst (besede)
Fabjan Hafner (brezročno govorjenje)
Gilbert Sabitzer (sopranski saksofon)
Janez Gregorič (kitara)
Prisrčno vabljeni!
NADALJEVANJE S J. STRANI
Po nedolžnem v zaporu
“7 akaj je skupina »VolxThea-^.terkarawane« prišla med mlinska kolesa italijanskega pravosodnega sistema, je njenim članom popolnoma nejasno. Italijanske oblasti jim očitajo, da je skupina bila udeležena pri najhujših izgredih med vrhom.
Skupina to odločno zavrača, in kot vse bolj kaže, z dobrimi argumenti. Članica skupine je tudi Vida Bakondy, hči glo-baške zdravnice Marije Bakondy. Vida na Dunaju študira etnologijo in zgodovino, poleg tega pa se angažira pri »Volx-Theaterkarawane«.
Prepovedano srečanje
Ob koncu preteklega tedna sta Marija Bakondy in njen mož Ron hotela obiskati Vido v ge-novškem zaporu. S formalnimi triki so italijanske oblasti materi prepovedale stik s hčerko. Le očetu, ki je kot Vida tudi ameriški državljan, so na izrecen pritisk in zahtevo ameriške ambasade dovolili, da je pod nadzorstvom smel govoriti s hčerjo.
»VolxTheaterkarawane« je v Genovo prišla iz Lendave v Sloveniji in se je vmes ustavila tudi pri Peršmanu. Skupina je brez pripomb in večjih ovir in težav prišla v Genovo. Na poti so
DVOJEZIČNO ŠOLSTVO
Qri snovanju novega koroške-I ga šolskega zakona se obstoječa veljavna zakonodaja za javno dvojezično šolstvo ni upoštevala. SV je objavil 26. julija po koroški deželni tiskovni službi posredovano tiskovno izjavo v slovenskem jeziku - Haiderjevo reakcijo na številne proteste posameznikov in organizacij, ki obsojajo zaprtje majhnih dvojezičnih ljudskih šol na Koroškem.
Načelno je treba ugotoviti, da prizadetim in poznavalcem šolske situacije za koroške Slovence tudi izjava potrjuje dejstvo poskusa nadaljnjega raznarodovanja v šoli po trenutno danih možnostih.
Koliko je vredna šolska zakonodaja za dvojezično šolstvo?
V novem zakonu in izjavi nekateri veljavni šolski predpisi za javne dvojezične ljudske šole niso upoštevani, kot da jih ne bi bilo. Pri snovanju in sklepanju novega koroškega šolskega zakona so se mnogi predpisi porinili v stran, kot da javna dvojezična ljudska šola ne bi obstajala. Torej zanjo ta zakon ne velja. Silijo nas v pritožbo.
Kar se je pred približno 14 leti sklenilo v avstrijskem parlamentu in se nam je takrat vsililo (npr. uvedba dodatnih učiteljev, 20 kot maksimalno število otrok za razred, možnost odprtja razreda pri številu sedmih otrok itd.), sedaj nočejo več upoštevati, čeprav vsi pred-
jo sicer nekajkrat pregledale varnostne oblasti, a nič sumljivega ter obremenjujočega niso našle. Prav zato je skupina tudi brez težav smela v mesto, ki so ga italijanske oblasti spremenile v najbolj varovano trdnjavo sveta.
Ko so se v mestu zaostrili konflikti med policijo in demonstranti, je »VolxTheaterkarawane« nameravala Genovo predčasno zapustiti. Zaradi totalne blokade mesta to ni bilo mogoče. Čim se ji je nudila možnost, je odšla. In oblasti so jo pustile.
Pretepanje zapornikov
A hudo presenečenje je karavano šele čakalo. Približno dvajset kilometrov izven mesta je poli-
pisi veljajo. Takrat so FPÖ-po-litiki v šolski komisiji na Dunaju argumentirali: Za manjšino nam nič ne sme biti predrago. Manjšino je treba podpirati.
Koroški politiki vedo za hitro pozabljanje dogajanja in to dejstvo nekateri vkalkulirajo v svoje akcije. Celo leto dni staro obljubo o reševanju vseh zadev, ki se tičejo slovenske manjšine, v konsenzu, so nekateri očitno namenoma pozabili.
Ker vodstvo osrednjih slovenskih organizacij velike nevarnosti, ki preti dvojezični šoli (tako izgleda) prepozno spoznava, je protislovensko politiko na Koroškem možno nadaljevati.
Haiderjev »argument za zaprtje prizadetih dvojezičnih ljudskih šol« iz tiskovne izjave: » ... namen novega koroškega šolskega zakona (je) vendar ta, da se omogoči ohranitev zelo majhnih šol (...) in se s tem prispeva k pospeševanju podeželske regije.« Kdor tudi za dvojezično šolstvo tako argumentira, ne govori resnice. Šole, ki se sedaj zapirajo, so vendar desetletja eksistirale. Ob upoštevanju obstoječe šolske zakonodaje za dvojezično šolstvo pomenijo navedene številke 30 in 20 močno okrnjeva-nje dvojezične šole, spodkopavanje njenih temeljev. Torej poslabšanje situacije! Ukrepe ocenjujem kot protizakonito dejanje.
Šola je pomoč regiji
Kot pomoč regiji in slovenski
cija ustavila skupino, zajela njene člane ter jih odvedla v zapor.
Vida je svojemu očetu povedala, da so si italijanski policaji najprej »privoščili« moške člane skupine in z njimi zelo surovo ravnali. Zato je bilo ženske strah, da se jim bo zgodilo isto. A se ni.
Policija se je pri aretaciji požvižgala na vse pravne in civilizacijske norme. Ne le, da je pretepla moške, tudi svojcev zajetih ni informirala, in vse
narodni skupnosti bi razumel obstoj šole z ravnateljstvom npr. pri številu sedmih otrok. Posebno za nestrnjene gorske vasi in zaselke pomeni šola mnogo več kot le ustanovo, kjer se otroci uče branja, pisanja, ... Na takih šolah so otroci štiri leta tesno povezani z domačim slovenskim jezikom, s krajevno kulturo. Verjetnost, da bodo domači kraj vzljubili in ostali tu tudi kot odrasli, je večja, kot pa, če se sedemletni odpravijo v njim tuj večji kraj.
Teza o nedopustnosti zapiranja »zadnje« dvojezične šole v občini je spočeta pri »modrem omizju« in jo pojmujem kot žaljivo. V Celovcu je mnogo šol, a so v Celovcu. Na Obirskem npr. je ena, dvojezična, naslednja je v drugem kraju in oddaljena mnogo kilometrov. Potreba po ohranitvi šole je nuja! Se koroški šolski referent zaveda, da so »šole slovenske manjšine« javne avstrijske šole posebnega tipa, dostopne za vse? Zakaj dopušča sprejemanje koroške šolske zakonodaje brez upoštevanja posebnosti dvojezične šole? Ravnokar sprejeta nova zakonodaja po moji presoji lahko velja le za šole izven območja manjšinskega šolskega zakona. V praksi pa šolski referent novi zakon uporablja tudi za dvojezične šole. Vedeti mora vendar, da ne upošteva kar nekaj zakonskih predpisov.
Ob zapiranju šol pospeševanja podeželskih regij ne opažam - razen v Slovenjem Plajberku, ko bo/je deželni glavar izpolnil dano obljubo.
Franc Kukoviča
člane skupine je vtaknila v samice. Zato jih je bilo na začetku zelo strah, da o njihovi usodi nihče ne bi ničesar zvedel.
Italijanske oblasti so zapornike skušale čim bolj izolirati. Marija Bakoncdy do danes ni mogla telefonirati s hčerjo. Pa tudi pošiljke s knjigami, obleko, denarjem ter osebnim pismom Vida še ni dobila. Trenutno Vidi gre okoliščinam ustrezno dobro, tudi zato, ker zna italijansko. Globoko je prepričana, da bo kmalu na svobodi.
Ob vsem tem pa ostaja grenek priokus zaradi ravnanja Avstrije. Kot da se je ta vlada požvižgala na zaščito svojih državljanov v tujini. Nemčija, ZDA in Velika Britanija so svoje državljane, zaprte v Genovi, neprimerno bolj odločno in kon-sekventno zaščitile in tako izborile njihovo prostost. Avstrijske oblasti, in to z zunanjo ministrico Ferrero-Waldner na čelu, pa so popolnoma odpovedale. Ko
je že javnost vedela, da so v zaporih surovo obračunavali z demonstranti, je zunanja ministrica še zmeraj in z nasmeškom govorila o »zaupanju v italijansko ju-stico«, ter je zaprte Avstrijce pred vso javnostjo črnila kot »amtsbekannte« osebe. Pri tem se je sklicevala na informacije iz notranjega ministrstva, ki je italijanske oblasti pridno zalagalo z materialom o zaprtih.
Seveda ministrica ni povedala, ali pa je pozabila, da zaprti sploh niso osumljeni nobenega kaznivega dejanja, da so skratka nedolžni. In tudi to je pozabila povedati, da pojem »amtsbekannt« še ni negativen, lahko pa je v takšnem kontekstu usoden. Konec koncev je vsak državljan »amtsbekannt« (oblastem in uradom znan). Ona kot ministrica tudi, celo v drugih državah, pa zategadelj še ni nihče zahteval, da jo je treba zapreti.
Urad zveznega predsednika Klestila, na katerega se je družina Bakondy obrnilajx» pomoč, seje slabo odrezal. Sele včeraj, v torek, je poprosil italijanskega predsednika Champija za posredovanje.
Brez odločnega nastopa evropskega poslanca Zelenih Voggenhuberja in brez kritičnega žurnalizma bi ozadja brutalnega nastopa italijanskuih obalsti med vrhom in po njem ter jalovo in klavrno avstrijsko zastopanje sploh ne prišlo na dan.	Franc Wakounig
Informatika na slovenski gimnaziji
“7adnji teden preteklega šol-^skega leta (2,/3. 7. 2001) je bil na slovenski gimnaziji, kakor že leta doslej, dvodnevni slavistično-pedagoški seminar. Letos je bil v celoti namenjen sodobni informacijski tehnologiji na šoli. Informatika vse bolj oblikuje in obvladuje naše življenje, tako tudi šolski pouk. Veliko je priložnosti, kako z informatiko popestriti pouk in ga napraviti za mladino še bolj privlačnega pa zanimiviga.
Informatizacija šol je v Sloveniji veliko bolj napredovala kakor v Avstriji. Zategadelj je slovenska gimnazija povabila na seminar predavatelje iz Slovenije; ti so oblikovali prvi dopoldan (ponedeljek, 2. 7.). Tomaž Škulj (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, program računalniško opismenjevanje) je uvodoma predaval o informatizaciji slovenskih šol. Marjan Kozjek (Gimnazija in Srednja ekonomska šola Trbovlje) je pokazal primer celovite informatizacije ene izmed slovenskih šol. O uporabi računalnika pri posameznih predmetih je govoril Borut Čampelj (ZRSŠ, program Ro), obenem pa je tudi nakazal naloge računalnikarja kot organizatorja informacijskih dejavnosti na šoli. Pomembno je bilo tudi spoznati, kako se uporablja računalnik pri konkretnem
predmetnem pouku. Vilma Brodnik (ZRSS) je govorila o zgodovini, Igor Lipovšek (ZRSŠ) pa o geografiji.
Ponedeljkov popoldan in torek sta bila namenjena uporabi računalnika pri pouku na slovenski gimnaziji. Profesorica Maja Millonig-Kupper je vodila skupino humanistično-jezikoslovnih predmetov, profesor Martin Urbajs pa skupino realistično-naravnoslovnih predmetov. Kolegom in kolegicam so se pokazale številne možnosti za posodobitev pouka. Izkazalo pa se je tudi, da je na slovenski gimnaziji na razpolago premalo računalnikov in ustreznih naprav.
Pri zaključni razpravi se je pokazala želja, da bi pri naslednjem slavistično-pedago-škem seminarju namenili vsaj en dan informatiki. Treba bo poglobiti sodelovanje z ZRSŠ in obiskovati predavanja pa seminarje, ki jih zavod prireja. Pomembno je tudi, da se na gimnaziji sami prirejajo za učiteljski zbor tečaji iz informatike.
V okviru letošnjega slavi-stično-pedagoškega seminarja je bila v petek, 22. majnika 2001, ekskurzija v Kranj. Na sporedu so bili obisk na Prešernovem grobu in v kranjski gimnaziji pa ogled tovarne Iskraemeco. Seminar je vodil provizorični vodja Jože Wakounig.
Samoumevnost
Za Nemčijo, ZDA in Veliko Britanijo je bilo popolnoma samoumevno, da z vso močjo ščitijo svoje državljane, zaprte in priprte v Genovi in jih čimprej rešijo iz krempljev italijanskega pravosodnega aparata.. Za Avstrijo pa je očitno samoumevno, da je svoje državljane v Genovi le še bolj tlačila v brezupje italijanskih ječ. Če bi Avstrija vsaj kanček energije, ki jo je uporabila za nastop proti svoječasnim eujevskim sankcijam, zdaj uporabila tudi za zaščito svojih državljanov v Genovi, potem bi morda bilo samoumevno, da bi ta država v Evropski uniji uživala več ugleda in spoštovanja. Tako pa velja le še za kverulantskega kantonista, ki se proti večjim klanja, slabotnejše pa tlači. Tudi svoje državljane, pa najsi je treba ali pa ne.
S polresnicami v zagovor?
OBČINA ŽELEZNA KAPLA
Zanimiv kulturni projekt
N lobena skrivnost ni, da tarejo I Mobčino Železna Kapla gospodarske skrbi, saj si od zaprtja tovarne celuloze Obir ni več opomogla. Kljub temu pa občinski možje niso vrgli puške v koruzo in poskušajo v ta lepi kraj -oziroma kraje - privabiti čimveč ljudi, gospodarstvenikov, v pospešeni meri pa tudi turiste.
Vrsta iniciativ (na primer Coppla Kaša, združenje za prodajo kmečkih pridelkov, pa tudi lesa) skuša izpolniti gospodarsko vrzel. Tokrat so se na občini odločili za kulturni projekt, saj beseda kultura nikakor ne izključuje gospodarskega aspekta. Nasprotno, prav kultura je največji in najboljši nosilec dobrega imena.
Kakor po vseh južno-koroških krajih praznujejo tudi v Kapli (oziroma v dolini rečice Bele) občinski praznik, ki se
mu ljubeznivo reka žegnanje. Tega tudi tokrat ne bodo izpustili in bo potekal 18. avgusta po običajnem, utečenem načinu. Naslednjega dne, 19. avgusta, pa se bodo zvrstile prireditve (natančnejši program bomo objavili naslednji teden), ki obetajo izredno kvaliteto. Pobudnik tega »eventa« je predsednik društva Vellachtaler Trachtenkapelle Adolf Welz. To društvo praznuje letos svojo 40-letnico; namesto da bi povabili na eno samo lastno prireditev, se je ideja razširila na vso občino, in kakor poudarja Welz, na vsak način bo to dvojezičen praznik.
Za vodjo in izpeljavo projekta je občina angažirala znanega Zdravka Haderlapa, ki je s svojimi kulturnimi projekti plesnega gledališča znal privabiti in navdušiti publiko.
Po vsej Železni Kapli bo postavljenih šest odrov, na katerih se bodo zvrstili glasbeniki, naj jih tokrat navedem le nekaj: od Vellachtaler Trachtenkapelle do godbe na pihala z Vogrskega, ansambel Korenika, za »modernejše« pa The Slanders, Irony of Fate, Skyloop, any bruzz, Baby blue Gun (blues), Kontraband, Bluespumpn, Aus-trian Blues Bothers, romska skupina z Ružo Nikolič-Laktoš in drugi. 23. avgusta pa je na sporedu finale kviza o klimi.
V sklop prireditev pa šteje tudi tekaška štafeta skozi Avstrijo oz. Koroško in Slovenijo med 21. in 25. avgustom, prijavijo pa se lahko vsi, saj pravila dovoljujejo vsa mogoča prevozna sredstva, le da ne onesnažujejo okolja. Prijavite se lahko na občini Železna Kapla, tel. 04238/8311-0.
Na prireditev so vabljene vse sosednje občine tu in onstran meje in nekaj županov je že zagotovilo svojo prisotnost.
Vabljeni tudi vi!
KULTURNI DOM PLIBERK
Ob 20-letnici smrti Mirka Kumra-Črčeja -Zgodba o navadnem človeku
Izpod peresa Janka Messnerja
Že včasih ponekod ni bil čislan, ker je dišal po hlevu in gumnu, po gnoju in gnilem krompirju, po znojnem trupu in gnilih zobeh, skratka, po pomanjkanju materialne kulture.
Gojil pa je duhovno kulturo, bral mohorjevke in razmišljal o življenju in smrti. Tako tudi in zlasti Prežihov Voranc, tako tudi in zlasti Črčejev Mirko.
Oba sta bila navadna človeka, navajena brati in misliti in pretresati, koliko tehta človekov ponos, koliko njegovo dostojanstvo; koliko je vredna njegova verodostojnost in koliko njegovo hinavčenje, klečeplazenje, sprenevedanje.
Tedaj, v njunem in mojem času, je veljalo: obljuba dela dolg, svoji k svojim, ta borni na levo, ta premožni na desno ... Sele mrtvaški prt jih je združeval, v sprevodu k črni jami - v Hrastovljah na primer - korakajo spredaj cesar in kralj, opati in monsinjori, za njimi škofi in kardinali, za njimi bankirji in oderuhi vsake sorte z napetimi mošnjami, na koncu sprevoda pa navadni kmet z motiko in navadni hlapec z vilami in navadna dekla z grabljami in navadni berač s prazno malho.
Grof ni bil navaden človek, zato je z družino sedel v prezbiteriju - blizu Boga v tabernaklju -njemu nasproti pa dekan ali monsinjor pri slovesni veliki pčti maši na rdečem, žametnem stolu.
Ta dva sta bila nenavadna človeka.
Za grofa ne rečem nič, naj se spakuje z bogom, kakor hoče, če ga ni ne sram ne strah.
A poznal sem navadnega, nezakonskega kaplana, ki ni maral zatajiti svojega navadnega materinega jezika in ni maral vzeti v roke navadne Hitlerjeve puške, pa je zato moral v Mauthausnu vlačiti po stopnicah smrti navadne kamne, ki so bili težji od njega. Navsezadnje so ga sežgali in v navadni leseni žari poslali pepel njegovi navadni nezakonski materi, navadni dekli Marički.
A ko je šlo za to, da bi njegovi domačini obudili v ljudstvu spomin na tega navadnega, veri zvestega slovenskega kaplana in mu posve-
tili spominsko tablo na župnijski cerkvi, se je njegov duhovniški sobrat - cerkveni dostojanstvenik - upiral, češ čemu pa je treba njemu takšno tablo, saj je bil vendar ČISTO NAVADEN ČLOVEK.
Nedavno sem bil v nekem kulturnem domu koroških Slovencev in predlagal na seji odbornikom, naj namestijo spominsko ploščo domačinki v spomin, ki je izpričano rešila nad tristo partizanom življenje, ker nikogar od njih ni izdala in so jo gestapovci zato pobili in kakor mačko zagrebli kdove kje. Z njo vred bi tabla bila v spomin vsem žrtvam tamkajšnjega kraja v letih groze.
Na seji so eni resda bili za to, drugi pa so mi vznemirjeni ugovarjali, češ današnja mladina ja ni več za oživljanje takšnih spominov iz vojne, saj se je treba bati, da te mladine ne bo več na kulturne prireditve, če bo tam takšna tabla.
Prevzel me je tolikšen strah pred njihovim strahom, da sem vstal in šel.
Moja noč je bila svetla. - Ne zaradi polne lune. Sele proti jutru sem se izčrpan pomiril v mislih na vnuka Mirka Kumra-Črčeja, mladeniča visoke, zlasti pa duhovne rasti. Stopila sva vštric z vlaka na pliberški peron, pa se mi nasmehne in pravi:
»Ali veste, čigav je ta rek: Narod, ki pozabi svojo zgodovino, je že suho drevce s trhlo korenino ...«
»Vem, Marjan, menda je to dejal Pokržnikov Luka...«
»Tako je, imam zmerja te njegove besede v glavi...«
In že je smuknil v avto, ki je nanj čakal.
Navaden vnuk navadnega dedeja.
Bodi zahvaljen zanj, prijatelj Mirko Kumer! Ta tvoj vnuk se zaveda, da brez navadnih, sežganih kaplanov in brez navadnih upornikov -partizanov ne nas starejših ne njega, mladeniča, ne bi bilo na svetu.
Bili so navadni ljudje: kakor Nazarenec so šli v snrt za naše življenje.
Gradišče na Turnah -avgust 2001
Qeverno od vasi Svatne >3 (Schläuen) so na hribu, ki mu domačini pravijo Turne, dobro vidni ostanki mogočnega gradišča. Hrib Turne - nadm. viš. 635 m - markantno izstopa iz okoliške pokrajine. Visok je približno 80 m (na južni strani približno 50) in meri v smeri vzhod-zahod nad 450 metrov. Okoli Tum se razprostirajo zaselki in vasi: Tešinja, Sentpeter,
možno govoriti o enkratni gradbeni fazi oz. poselitvi. Sledovi prezidav in morda propadanj bodo spremljali še gotovo dolgotrajno raziskavanje gradišča, ki obsega gotovo še druge zgradbe. Lahko se jih domneva v raznih ostankih zidov, tlaka in morda tudi v stopničasti strukturi današnjih gozdnih tal.
Cilj obnovitvenega projekta je pregled in revitalizacija razvalin na Turnah. S pregledom gradišča, ki je poznano predvsem kot grad Rasa, in s pisnimi viri naj se ponazarja pomen te nepoznane dediščine. Neločljivo s tem naj je dokumentirana tudi zgodovina celotnega gornjega Roža.
Šentjakob (tudi Podgrad), Brez-nica, Leše, Podrožca, Svatne, Hodnina, Čemernica in Kot. Turne so dobro dostopne samo iz zapadne smeri. Na vzhodni strani je hrib strm in ožji. Na skoraj celotni severni strani podolgovatega hriba se kaže strmo skalovje. Tudi na južni strani so danes vidne visoke skalnate stene. Prav tukaj se je lomilo v prvih letih 20. stoletja bolj odporni apnenec za gradnjo karavanškega železniškega predora. Zapadno in severno stran hriba obteka potok Ovni-ca, Dolinska tla so na zapadni strani tudi precej močvirnata.
Znotraj zidanega in razpadlega, približno 250 m dolgega ograda je Iniciativna skupina v teku dveh let opravila potrebno delo krčenja gozda, preverjanja in prvega odkrivanja. Izkazalo se je, da sta posebnost gradišča dva ločena obrambna stolpa. Neznano je še, kakšno obliko, razsežnost in katere funkcije sta imela, razen da sta obdajala in ščitila gradišče in da sta nudila tudi proti vzhodu in zahodu potreben vpogled v dolino in na prehodne prostore. Gotovo sta bili te dve zgradbi povod, da so hribu dali ime Turne. Morda jih je bilo tudi še več? Približno na sredini gradišča, naslonjeno na severni ograd je zidano poslopje, ki je kazalo že pred začetkom del s količino svoje ruševine neko mogočnost in središčno vlogo. Namen in čas gradnje sta še neznana. V toliko se že da povedati, da ne bo
Drugi cilj projetka je, da bo gradišče dostopno obiskovalcem in da bo v poletnih mesecih tudi kraj kulturnih prireditev na prostem. Kot Prireditveni center Miklova Zala naj postane gradišče kraj srečanja obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem.
Po ustnem izročilu in po povesti o Miklovi Zali (Jakob Šket; Miklova Zala, Celovec 1884) je gradišče na Tumah ob koncu 15. stoletja Rožanom služilo kot obrambna utrdba in zatočišče pred Turki, ki so takrat pustošili tudi južno Koroško. Šket je povest napisal po ustnem izročilu domačinov, dramatiziral jo je kot prvi Jaka Špicar. Priljubljeno igro so igrali med leti 1897 in 1997 več kot stokrat, med drugim tudi večkrat na originalnem prizorišču v Svatnah.
Iniciativna skupina, ki jo vodi lastnik Franz Mikel in ki jo sestavljajo člani iz Koroške, Slovenije in Italije, je v letih 1999, 2000 in majnika 2001 na začetni stopnji projekta v šestih kampanjah opravila pripravljalna dela in pregled celotnega gradišča.
Delo na gradbišču se nadaljuje poleti med
6.	in 18. avgustom 2001.
Prav lepo povabljeni so vsi! Informacije: Franz Mikel, Svat-ne/Schlatten 11, A-9183 Po-drožca/Rosenbach tel.: ++43/(0)4253-2746 zvečer oz. ob koncu tedna
LITERARNA REVIJA DSPPA
Izšla prva številka Novin
Čeprav bo uradna predstavitev literarne revije Društva slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji, ki soji izbrali ime »Novine«, in v kateri objavljajo prozo, esejistiko in kritiko s Koroškega, šele jeseni, je prva dvojna številka že pred nami.
Kot je v uvodu zapisal njen urednik in predsednik društva Jo-zej Strutz, bo nova literarna revija poudarjala predvsem raznolikost literarnega ustvarjanja na Koroškem. Kljub temu, da je trenutna koroška literarna »scena« v svojem mirnejšem obdobju, pa to še ne pomeni, da se želijo pri pisanju izogniti politični odgovornosti. Kot društvo slovenskih pisateljev in pisateljic želijo kar največ prispevati za izpolnitev pravic, ki jih za sebe zahtevajo Slovenci na Koroškem in na Štajerskem.
Večina besedil, kijih lahko beremo v prvi številki, še ni bila objavljena, izjemi sta le besedili Anite Hudi in Janka Mes-
NOVINE 1-2
Dtcr.irna rcv>|» DruUva tUocmkih puatcljo in	v Avmiiji
HBHni aBsS-..®»*'»?«*
EDICIJA RAP1AL
snerja. Težišče te številke pa je osemdesetletnica pisatelja Janka Messnerja, ki jo bo praznoval v mesecu decembru in ki ga urednik označuje za osrednjo osebnost slovenske književnosti, literarnega in duhovnega življenja na avstrijskem Koroškem.
Poleg obeh že omenjenih piscev svojo kratko prozo objavljajo še Marjan Kolar, Kati
Marketz, Jozej Strutz in Kristijan Močilnik. V poglavju Eseji Jozej Strutz piše o Ingeborg Bachmann in o irskem kiparju Gerardu Dowlingu. V poglavju, namenjenemu poeziji, pa si lahko preberemo dve pesmi Ingeborg Bachmann v prevodu Janka Messnerja, pesem Franca Merkača in kultno pesem Edgarja Alana Poa.
V rubriki Nove knjige Janko Messner ocenjuje knjigo Vnebohod Cvetka Zagorskega in pesmi Franca Merkača. Marjan Kolar predstavlja norčav roman o slikarju Tisnikarju, ki jo je njen avtor Franček Rudolf hudomušno naslovil s »Harmoniko in kavko«. Jozej Strutz je prispeval kritiko pisateljskega prvenca mladega Martina Ku-chlinga »Iskanje Nataše« ter predstavil knjigo Mateja Kranjca o liriki Bruca Springsteena.
Izhajanje nove literarne revije omogočajo Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, kulturna oddelka dežele Koroške in mesta Celovec, Urad zveznega kanclerja na Dunaju ter Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v Ljubljani.
Irena Destovnik
LJUBLJANA
Deseti mednarodni poletni festival Tratest
1 Isakoletni, že deseti poletni V mednarodni festival, ki ga od leta 1992 pripravljajo v Kulturno umetniškem društvu France Prešeren v Trnovem, se letos začenja zadnji dan julija. Osnovno programsko izhodišče festivala, ki poteka na KUD-ovem dvorišču in ga je v lanskem letu
te na KUD-ovi spletni strani, vas bom morda prej privabila v Ljubljano, če vam po svojem okusu natrosim nekaj dogodkov, ki bi jih bilo »greh zamuditi«. Mednje prav gotovo spada Frank London - v Ljubljani se je predstavil s skupino The Klezmatics - pri katerem se zna
pa se bo treba v Ljubljano pripeljati 22. avgusta. Poleg omenjenih se bodo predstavili še razni izvajalci jazza, rocka, bluesa in folk glasbe, ne bodo manjkali niti plesni performansi, gledališke predstave, video projekcije, impro delavnice in poseben program, ki bo za otroke potekal v popoldanskem času.
Posebnost in hkrati novost letošnje poletne festivalske Ljubljane je Emonska promenada, s katero se bosta v času od 27. avgusta do 2. septembra na simboličen način povezala program-
obiskalo okoli 38 tisoč obiskovalcev, je - kot so zapisali na svoji spletni strani - razgiban, rahlo nekonvencionalen program z mednarodno udeležbo.
S svojo programsko politiko odprtega socialnega prostora želijo privabiti čimveč tako po starosti kot po interesih med seboj različnih ljudi in z načinom ponudbe omogočiti tudi njihovo medsebojno druženje. K temu prav gotovo pripomore tudi dejstvo, da si bo mogoče vseh šestdeset prireditev ogledati brezplačno.
Kljub temu, da si lahko točen program prireditev ogleda-
zgoditi, da bo za vse, ki ga bodo z njegovo novo zasedbo Klezmer Brass AllStars želeli poslušati L avgusta, najbrž zmanjkalo prostora.
Med zanimivejše izvajalce, ki se bodo ali so se vrstili tja do 2. septembra, spada tudi avstralska skupina Ankala s svojo sodobno aboriginsko glasbo, ki je bila na sporedu 5. avgusta. 12. avgusta bo nastopil italijanski Indoeuropean Musič Ensemble z večerom indijske tradicionalne glasbe z elementi freeja-zza, za večer salse s kubansko skupino Manolito y su Trabuco
Člani ansambla indoevropske glasbe
sko alternativen Trnfest in ljubljanski-poletni festival s svojo bolj konvencionalno ponudbo. V večerne aktivnosti Emonske promenade - ulično in potujoče gledališče, gledališče na hoduljah in gledališče pantomime, ulični in glasbeni performansi, lutke za otroke in odrasle, klov-nijada, šov balonov - se bodo lahko vključili tudi obiskovalci.
Nasvidenje v Ljubljani, za točen program pa pobrskajte na: www.kud-fp.si
Irena Destovnik
Grobnica še ni odprta, a znaki ropa so že vidni
kot je bilo to razmetano kamenje na severnem robu grobnice, so potrjevali sum, da so roparji grobov tudi tu opravili svoj posel.
Ko so pred dnevi grobnico odprli, so se predvidevanja univ. prof. Glerischerja uresničila. Grob je prazen, izropan. Gleirscher meni, da so grobnico izropali že kar kmalu po tem, ko so odličnega predstavnika takratne družbe pokopali na Wieserbergu.
To pa ne pomeni, da je izkopavanje bilo zaman. Znanstveniki so namreč dobili veliko novih spoznanj in dognanj, ki jih bojo zaposlovala še naslednje mesece in leta. Po opravljenih meritvah pa bo hrib, ki so ga med izkopavanjem docela odstranili, treba ponovno nasuti.
Franc Wakounig
HALŠTATSKI GROB NA ZILJI
Roparji bili hitrejši od arheologov
voje poletij so znanstveni-L^ki graške univerze in sodelavci družbe Arheološka dežela Koroška/Archeologie-land Karnten odkopavali in izkopavali elitami grob iz halštatske dobe Wieserbergu nad Doljami na Ziljski dolini (SV je o tem izčrpno poročal). Vsaj kanček upanja je spremljal izkopavanje, da bi morda le našli grob neokrnjen. Cim bolj pa se je bližal trenutek, ko bojo odprli grobnico, tem bolj je to upanje plahnelo, kajti določeni znaki,
RAVNE NA KOROŠKEM
Razstava
razglednic
Razstavišče Uršnik v Par-Ivizanski ulici na Ravnah, s katerim bo skušal mladi navdušenec Beno Uršnik (sicer se ukvarja z uokvirjanjem slik), razgibati tukajšnje kulturno življenje z razstavami in drugimi prireditvami, ponuja na ogled zbirko Naši kraji na starih razglednicah.
Iz osebne zbirke domačina, prim. mag. Franca Verovnika, dr. med., so razstavljene okrog sto let stare razglednice z upodobitvami krajev iz Mežiške doline (Črna, Mežica, Prevalje z okolico: Leše, Brinjeva gora, Šentanel, Po-
ljana, Kotlje z Rimskim Vrelcem ter Ravne oz. Guštanj), prav tako iz Mislinjske doline (Šentjanž, Pameče, Troblje, Slovenj Gradec, Mislinja) ter Dravograda. Predstavljene so tudi okoliške planinske postojanke. Avtorju razstave so razglednice svojevrstne podobe časa, ki nam omogočajo spoznavanje tedanjih ljudi, navad, krajev, pomnikov kulturne dediščine ..., opažamo pa lahko, kako se marsikaj spreminja. Prve razglednice z upodobitvami slovenskih krajev in prav tako koroških, so se pojavile na začetku devetdesetih let 19. stoletja, sprva v litografski tehniki in kasneje v obliki fotografij, je med drugim dejal mag. Franc Verovnik. Razstava bo na ogled do 24. avgusta.	S. Š.
MEŽIŠKA DOLINA 11. ŠOLA
Druženje v domačih logih
v
Tf e sedmo leto zapored prire-Z-ja Center za socialno delo Ravne na Koroškem aktivne počitnice otrokom, ki se radi družijo, v počitniškem programu, imenovanem: 1 L šola -šala. Letos je vključenih pre-
ko tristo otrok iz Mežiške doline. Ene je pritegnilo likovno ustvarjanje: poslikali so velik parkirni prostor pred trgovino ali izdelovali razglednice. Obiskali so otroške vrtce, se pomerili v športnih igrah in ustvarjali v raznih delavnicah v okviru šol in podružnic od Črne do Raven na Koroškem. Zaključna prireditev bo 25. avgusta na Ivarčkem jezeru pod Uršljo goro.
S.Š.
SPOMINSKI POHOD NA OJSTRC
Spomin na V. Polanska in H. Velika živi
K I edeljski pohod, 5. avgusta merjali novim ciljem naproti, talna izkušnja nacističnega raz-IM 2001, na Obir v spomin Va- Oba se častno uvrščata med tiste narodovalnega nasilja in zavest, lentinu Polanšku in Hermanu Ve- učitelje, ki so storili več kot pa da jima je bila namenjena vloga liku je tudi letos privabil veliko jim je nalagala službena dolž- janičarjev, potujčevalcev lastne-udeležencev. Kljub nestanovitne- nost. Valentin Polanšek je to ga naroda. Prav gotovo je to vpli-mu in nič kaj dobrega obetajoče- storil kot pesnik, pisatelj, zboro- valo na njuno pedagoško, kultur-mu vremenu, saj je krepko pihalo vodja, kapelški občinski odbor- no in socialno-politično delova-in vrh Obirja, to je Ojstrc, je bil nik, kot oče obirskih pisateljskih nje v prid in dobro slovenske občasno zavit v močno megleno srečanj in kot dolgoletni odbor- narodne skupnosti na Koroškem.
GALERIJA ŠIKORONJA
Svetli in senčni utrinki
Znani umetniki iz Koroške in sosednje Slovenije, ki so tesno povezani z galerijo Sikoronja v Rožeku, sestavljajo letošnjo poletno razstavo pod geslom »Utrinki«. Utrinki so lahko raznoliki; z njimi povezuje človek veselje, lepoto, ravnovesje, bolečino...
Umetnica Inge Vavra signalizira s fotografijami nenehno spreminjanje luči kot estetsko kompozicijo trajanja. Gustav Januš upodablja življenjsko sled z močnimi barvnimi kompozici-
jami. S človeškimi podobami v mešani tehniki se predstavi Valentin Oman. Grafik Bogdan Borčič posreduje ravnovesje s čistimi geometričnimi in reduciranimi strukturami. Mali formati Markuša Orsinija transportirajo pisanost narave in so nabiti s prijetno energijo. Med umetniki je tudi lani umrli Hugo Wulz s svojimi fantastičnimi figurami, sanjskimi živalmi in podobami. Pestro razstavo zaokrožajo dela Janeza Bernika, Roswithe Wulz, Hansa Stauda-cherja in Petra Krawagne.
Razstava je na ogled do 2. 9., od srede do nedelje, od 15. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru.	M. Š.
Roswitha Wulz, galeristka Marija Sikoronja in Armin Guerino (z leve) Foto: Štukelj
kopreno, seje zbralo okoli sto pohodnikov od blizu in daleč. Večina seveda je bila z obirskega in selskega konca, nekateri pa so prišli celo iz Leš pri Prevaljah.
Valentin Polanšek in Herman Velik sodita v vrsto domačih izobražencev, ki so po drugi svetovni vojni pomagali oživljati in obnavljati kulturno dejavnost koroških Slovencev ter jo s svojim zagonom in idejami us-
nik ter predsednik Slovenske prosvetne zveze, Herman Velik pa kot predsednik SPZ, predsednik SAK in selski župan. Oba sta seveda bila zelo plodna sodelavca Mladega roda.
Njuna prerana smrt je zapustila vrzeli, ki ju je bilo le težko zapolniti. Polanška in Velika pa je poleg vseh naštetih podobnosti in plemenitih lastnosti, bila sta živ-ljenska prijatelja, družila tudi bru-
OB JUBILEJU CELOVŠKE MOHORJEVE
Klasični koncerti za 150 let obstoja
O	Polanšku in Veliku je na Oj streu pohodnikom spregovoril Gustav Brumnik, predsednik obirskega Slovenskega prosvetnega društva »Valentin Polanšek» in Slovenske prosvetne zveze. Mari in Cita Smrtnik sta v obeh deželnih jezikih recitirali Polanškovo pesem »Kmečka slika«. Prav v trenutku, ko so se pohodniki postavili za skupinsko sliko, pa so sončni žarki predrli meglo in okolico oddeli v prijetno vzdušje. Kot vsako leto, se je družabno srečanje nadaljevalo pri Marofu. f. w.
NARAVOSLOVNA POT NA OBIR
Pravilen odnos do kulturne dediščine
Na Ojstrc, to je vrh Obirja, pelje veliko poti. Tisto od Kapelške koče, pravijo ji tudi Koča na Obirju, so pred leti deloma speljali na novo skozi gozd. S tem pohodniki ne motijo več živine, ki se pase na planini, hkrati pa odkrivajo lepote gorskega sveta. Pri tem pa jim pomagajo tablice
z informacijami o rastlinskem in živalskem svetu na Obirju, o posebnostih gozda, o kameninah in o klimatskih pogojih v tem delu Karavank oziroma Alp. Informacijske table vzdolž pohodne poti so vzorno dvojezične, in hribolazci ob njih redno postojijo ter se informirajo o svetu, ki jih obdaja. Prav zato, ker so dvojezične, so še posebej zanimive, saj so znak in izraz kulturnega odnosa do celotne kulturne dediščine kraja, ki se je v občini Železna Kapla ne sramujejo več, ampak skušajo biti nanjo bolj in bolj ponosni.
I	ani poleti je prvič zadonela L vrhunska klasična glasba z vrta Mohorjeve v celovško poletno nebo. Odmev občinsta je bil zadovoljiv. Minulo sredo, 1. avgusta, se je pod geslom »Klasika pri Mohorjevi« pričelo letošnje poletje koncertov. Niz prireditev je odprl pihalni kvintet Slowind, ki je nastopil skupaj z mladim beograjskim piano-stom Alexandrom Madžarom. Kvintet Slowind, sestavljajo ga izkjljučno vrhunski glasbeni mojstri, vsi ali člani Slovenske filharmonije ali pa profesorji na glasbenih visokih šolah, sploh pa vsi z visoko mednarodno reputacijo, je tudi ta večer utemljil svoj mednarodni sloves izjemnega interpreta zahtevnih glasbenih mojstrovin. Alexander Madžar pa si je kljub svoji mladosti že zagotovil mesto med vrhunskimi svetovnimi pianisti. Predvsem lahkotnost in igrivost, s katerima izvaja dela, sta poslušalce, med njimi tudi podžupana mesta Celovec Zwicka ter slovenskega ambasadaorja na Dunaju Iva Vajgla, navdušila.
Slowind in Madžar so izvajali »Pihalni kvintet št. 2« Pri-
I
Alexander Madžar in Slowind
moža Ramovša, »Sextuor« Francisa Poulenca ter Kvintet v es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna.
V četrtek, 2. avgusta, je na Mohorjevem dvorišču nastopil Bojan Gorišek.
Mohorjeva letos praznuje 150 let svojega obstoja. To pomeni, da je najstarejša slovenska založba. Mislim, da sije z letošnjo klasično koncertno ponudbo pripravila sama najlepše darilo za poldrugo stoletje obstojo in delovanja.
Franc Wakounig
Andrej, Milka in Miha ob tabli tik pod Ojstrcem
SPD »ZVEZDA« V HODIŠAH
Koncert v živo
V soboto, 11. avgusta, prireja SPD »Zvezda« koncert v živo s skupinama Sterz in Nomos. Skupina Nomos je pred nedavnim popestrila večer domačih pesmi pri Uranku na Veselah.
Koncert na kopališču pri Ho-diškem jezeru se bo pričel ob osmih zvečer, lepo vreme je menda zagotovljeno, oz. napo-Skupina Nomos iz Škocjana vedano.
PRIREDITVE
SOBOTA, 11. 8_________________
KOPALIŠČE OB HODIŠKEM JEZERU - SPD Zvezda
20.00	Live koncert: STERZ in vokalna skupina NOMOS
NEDELJA, 12. 8._______________
SVETO MESTO pri Suhi
14.00	14. mednarodno srečanje vižar-jev. Povezava: mag. Jokej Logar. Vsak je prisrčno vabljen, da se ga aktivno udeleži.
RADIŠE,
9.30	Farni praznik z mašo, nato pa družabnost pred kulturnim domom. Čisti dobiček je namenjen za popravo stolpne ure v farni cerkvi
TOREK, 14. 8._________________
GLOBASNICA, na gori
sv. Heme - SKD Globasnica
Trivium - Drei Wege - Tri poti.
BEKŠTANJ, arena
20.00	CD-prezentacija Festival der Stimmen. Sodelujejo: »Stimmen aus Kärnten«, MoPZ Trta, »Sterirische Blas«. Povezuje: mag. Elans Mosser
VELIKOVEC, galerija MAGNET
20.30	Otvoritev razstave: Franz
Grabmayr. Razstava bo odprta do 15. 9., po-pe 10-12/16-18.30, so 10-12.30
SREDA, 15. 8._________________
ŽELEZNA KAPLA, cerkev Device Marije v Trnju - Fara Železna Kapla
Romarski dan, sv. maše ob 7.30; 8.30 in 10. uri
RADIŠE
6.30	Farno romanje v Logarsko dolino, odhod izpred kulturnega doma. Ob 8.15 sv. maša v romarski cerkvi v Nonči vasi. Ogled parka cvetja v Mozirskem gaju, Logarska dolina, slap Rinka in cerkev v Gornjem gradu
MARIJA NA OTOKU (Maria Wörth), v cerkvi
10.00	Romarska maša v slovenskem jeziku
PETEK,17. 8.	__________
ŽITARA VAS, na dvorišču farovža - SPD Trta
20.30	Folklorna noč. Dalmatinski večer
VELIKOVEC, galerija MAGNET
20.00	Werner Kotier bere iz svojih del
SOBOTA, 18. 8.	__________
ŽITARA VAS, na dvorišču farovža
-	SPD Trta
20.30	Open-Air. Nastopa skupina Bališ
NEDELJA, 19. 8._______________
ŽITARA VAS, na dvorišču farovža
-	SPD Trta
20.30	Open-Air. Nastopa skupina »Voice factory«
LOČE, gostilna Wrolich -pri Pušniku
Ovčji dan s prodajno razstavo sira, kož, odej, mesa in klobas ...
NEDELJA, 26. 8.
OBIRSKO, pri Jerebu -Alpski klub Obir
14.00	18. tekma koscev. Kulturni spored: Vokalni kvartet iz Šmarjete v Rožu, Vidrinke, Šmarješki trio. V primeru slabega vremena bo prireditev 9. 9. ob istem času.
SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
v Mikschallee 4 v Celovcu
bo zaradi dopustov zaprta
od 6. avgusta do 13. septembra
SKUPNOST
JUŽNOKOROŠKIH KMETOV
■	vabi na ekskurzijo na Pomurski sejem v Gornjo Radgono
v sredo, 29. avgusta 2001 Cena 250.- šil. (vstopnina in kosilo) Prijave na tajništvo SJK, tel. 0463/54079
■	Krajevni sestanki SJK, vselej ob 20.30
13. 8.: kulturni dom Dobrla vas
16.	8.: restavracija »Dom« Pliberk
17.	8.: gostilna Šoštar Globasnica
19.	8.: pri Adlassnigu v Kotmari vasi
20.	8.: k & k center Šentjanž 21.8.: gostilna Dobemig na Reki pri
Šentjakobu
22. 8.: Posojilnica-Bank Velikovec
O
POSOJILNICA-BANK
BILČOVS-HODIŠE-ŠKOFIČE
Iščemo
sodelavko ali sodelavca
Pogoji: znanje obeh deželnih jezikov, angažiranost, komunikativnost, pripravljenost za nadaljnjo izobrazbo, zaključena vojaška služba. Prednost imajo absolventi/ke srednjih gospodarskih šol.
Pisno prošnjo življenjepis in kopijo zaključnega spričevala pošljite najkasneje do 25. 8. 2001 na
POSOJILNICA-BANK Bilčovs-Hodiše-Škofiče, reg. zadruga z o. j. v r. g. Francu Krištofu,
9072 Bilčovs/Ludmannsdorf 33a
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 10.08. I 18.00 Zrcalo kultura: »Täterprofil« A. Krištof/ A. Holstein; Janes Škof/ Eric Satie; Kiki Kogelnik 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Teen Beat Attack 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Glasba 24.00 Soundtrack tedna: The Right Stuff; North and South 01.00 Zrcalo kultura (pon.) 02.00 - 06.00 Glasba -jazz/world 05.45 - 05.50 Na današni dan
SO 11.08.118.00 Svet je vas: Wir brauchen eine neue Utopie 18.45 Poročila 19.00 Special 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock
23.00	Siesta 01.00 - 06.00 Glasba -jazz/world 05.45 - 05.50 Na današni dan
NE 12.08. I 18.00 Nedelja drugače 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba- jazz/world 01.00 Nedelja drugače
02.00	- 06.00 Glasba - jazz/world 05.45 -
05.50 Na današni dan___________________
PO 13.08. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Inzko 18.45 Poročila 19.00 Ta mera/ ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Glasba
21.00	Take the Jazz Train 23.00 Context XXI 24.00 Forum 01.00 - 06.00 Glasba -jazz/world 05.45 - 05.50 Na današni dan
TO 14.08. I 18.00 V pogovoru: MKC Maribor, možnost dotacije različne projekte 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Svet je vas (pon) 22.00 Special (pon.) 23.00 Vešča/ Nachtfalter 00.30 Glasba 01.00 V pogovoru (pon.) 01.15 - 06.00 Glasba -jazz/world 05.45 - 05.50 Na današni dan
SR 15.08. I 18.00 Literarna kavarna: Pogovor z Josefom Uhlom o novi izdaji literarnega časopisa »Unke« 18.45 Poročila 19.00 Voz Latina 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop 24.00 - 06.00 Glasba -jazz/world 05.45 - 05.50 Na današni dan
ČE 16.08. I 18.00 Po koroškem: Rock skupina Bališ 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Izven zakona
22.00	Ta mera (pon.) 23.00 Literarna kavarna (pon.) 24.00 Glasba - jazz/world
01.00	Po koroškem (pon.) 01.15 - 06.00 Glasba - jazz/world 05.45 - 05.50 Na današni dan
PRAZNUJEJO! Mili Jug iz
Železne Kaple - rojstni dan;
Tonči Gabriel iz Leš - 70. rojstni dan; Marija Dovjak s Kota v Selah - 80. rojstni dan; Rozi Polesnig iz Vogrč
-	osebni praznik; Susana Sturm iz Mokrij - rojstni dan; Vladimir Rutar iz Žitare vasi - rojstni dan; Valentin Opertschan s Plaznice
-	rojstni dan; mag. Zalka Kuchling iz Velikovca - rojstni dan; Marija Hom-böck iz Šentjanža - rojstni dan; Marija Pörtsch iz Železne Kaple - rojstni dan; Manfred Greiner iz Globasnice - rojstni dan; Mihi Antonič z Reke pri Šentjakobu - rojstni dan; Mici Krištof i/ Velike vasi - rojstni dan; Ana Golavčnik iz Šentlipša - rojstni dan; Marta Oraže -Jugova iz Sel - 70. rojstni dan; Herma Trampusch z Doba - 60. rojstni dan; Nani Mak z Borovnice v Selah - 70. rojstni dan; Marija Kelih z Borovnice v Selah - 90. rojstni dan in god; Pepej Polesnig iz Vogrč - 33. rojstni dan; Marta Velik s Kota v Selah - rojstni dan; Marta Mečina z Reke pri Šentjakobu - rojstni dan; Ljudmila Lušnik iz Šentlipša -rojstni dan; Štefan Hudobnik iz Nonče vasi - rojstni dan; Helena Kropivnik z Rut pri Rinkolah - rojstni dan; Helena
Kropivnik z Rut pri Rinkolah
-	rojstni dan; Avguštin Eberwein iz Repelj - rojstni dan; dr. Helga Mračnikar iz Plešerke - rojstni dan; mag. Bertej Logar z Blata pri Suhi
-	rojstni dan; Rezika Iskra iz Čahorč - rojstni dan; mag.
Kristijan Sadnikar iz Nagelč - rojstni dan; mag. Joži Wutte iz Svetne vasi -rojstni dan. - Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 « faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig............................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo ..................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba .............Milka Kokot (-40)
Prireditve ..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
VESTNIK
£estita
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 9. 8. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 10. 8. | 18.10 Utrip kulture________
SO 11. 8.1 18.10 Od pesmi do pesmi ...
NE 12. 8.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten!
18.00 Glasbena_________________________
PO 13. 8. | 18.10 Kratki stik__________
TO 14. 8. | 18.00 Otroški spored_______
SR 15. 8.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten!
18.00	Glasbena
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED 00 PONEDELJKA DO PETKA:
06.00-	09.00 Dobro jutro
09.00-	12.00 Sol in poper 12.07-13.00 Žurnal, nato glasba 3 krat 3
13.00-	15.00 Klub Radio dva
15.00-	17.17 Lepa ura 17.17-17.30 Žurnal
17.30-	18.00 Naša pesem_________________
Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure -poročila Radia dva v slovenščini_________
SO 6.00-7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna)
07.00-	08.30 Domača budilka
08.30-	09.00 Otroški vrtiljak
09.00-	12.00 Sobotno dopoldne
12.00-	13.00 glasbena 3 krat 3
13.00-	13.23 Evropa v enem tednu 13.23-14.00 glasba
14.00-	15.00 Slovenske popevke
15.00-	18.00 Farant______________________
NE 6.00-7.00 Glasba ( zborovska, narodnozabavna )
07.00-	08.30 Domača budilka
08.30-	10.00 Zajtrk s profilom
10.00-	10.30 Zimzelene melodije
10.30-	11.00 Svetopisemske zgodbe
11.00-	12.00 Iz zlate dvorane
12.00-	13.00 glasbena 3 krat 3
13.00-	15.30 Radio dva v zrcalu
15.30-	16.00 narodnozabavna in zborov ska glasba
16.00-	18.00 Vikend
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 12. 8. | 13.30 ORF 2 • Kmalu bo Evro edino plačilno sredstvo. »Evro«-ini-ciativa avstrijske zvezne vlade je resda vsestranska, čim bolj neovirana uveljavitev nove valute pa pomeni velik izziv za male in srednje obrate • V poletnih mesecih do znanja jezika soseda: Univerzitetni tečaji slovenščine in italijanščine ter angleščine se nagibajo h koncu • Utrinki: Zbirna razstava v galeriji Rožek vzbuja zavest o kulturni mnogolikosti prostora tudi pri turistih • »Narava, kot jo je ustvaril Bog«: Lečno jezero ob Dravi • Vrhunska tekma v koroški ligi: SAK - Feldkirchen.
PO 13.8.13.40 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
ORF-teletekstu, stran 299.______________
Internet: http://volksgruppen.orf.at
VESTNIKOV IZLET 4»
Oktobra v Istro!
Našim bralcem in prijateljem! Rezervirajte si čas za letošnji izlet Slovenskega vestnika od petka,
12., do nedelje, 14. oktobra.
Z nami boste preživeli tri čudovite dni v Kvarnerju, ob vzhodni obali Istre. Podrobne informacije v prihodnjih številkah Slovenskega vestnika.
BEKŠTAJN
Slovo do Tomaža Miklna
Tiho in vdan v svojo usodo se I je od nas pretekli teden poslovil Tomaž Miki pd. Pogaj. Dočakal je sicer lepo starost 87. let, a pripisati bi bilo njegovi naravi še dobro desetino teh, če neusmiljena usoda ne bi posegla s kruto roko vmes. Vedno vedrega in sončnega značaja je pred dvema letoma njegovo zdravje doživelo hud udarec, od katerega si ni več opomogel. Toda še vezan na voziček njegov prisrčen nasmeh ni izginil z njegovega obraza, da, še kaka šaljivost je od časa do časa zasijala v njegovih očeh - ob praznovanju svoje zlate poroke
pred tremi leti je bil močno prepričan dočakati tudi še biserno slavje. Bolj in bolj pa se mu je majalo zdravje in končno njegovo srce ni več zmoglo ...
Pokojni je izhajal iz znane, narodno zavedne Napokojeve rodbine v Vodiči vasi, ki je štela 13 otrok. Za sicer premožno kmečko domačijo je kljub temu predel tudi trudapolni vsakdan. Tudi Tomažu, enemu izmed mlajših otrok, ni bilo nič priza-nesega. S triintridesetimi leti je prevzel domačijo pri Pogaju v Bekštanju (svojčas Malošče) in si leta 1948 izbral svojo življenjsko družico pri Gamsu na Bm-
ci, kjer je bil prav tako močan narodni steber na tem koncu. Tudi žena Mici je izhajala iz mnogoštevilne družine, bila prav tako vajena trdega kmečkega dela, zato se je odslej življenje na Pogajevem močno razvetelo. Zakonca, oba vesele in prisrčne narave, sta zvesta svojim prednikom ohranila njih dediščino, kljub težkemu delu je na Pogajevem pogosto zvenela mila domača pesem.
Kot zvesta člana SPD »Jepa-Baško jezero» sta bila oba stalno prisotna v dmštvenem življenju, po svojih močeh pa tudi prispevala k njihovemu razcvetu. Veli-
ko skrbi je veljalo prav tako verskemu občestvu - moli in delaj je bilo geslo te hiše. Tako si je rajni Tomaž postavil v cerkvi na Sko-cijanu z nabavo zvona ter montažo solarne naprave za zvonenje lep in dostojen spomenik, kar bo tudi bodočim rodovom še pričalo o življu v tem kraju.
Temu primerno so se tako od pokojnika poslovili mnogi njegovi sorodniki, prijatelji in znanci, ki so cenili poštenost in marljivost moža, kakršnih je dandanes že malo. Dekan mag. Stanko Olip, ki je vodil pogrebne svečanosti, je orisal preminulega Tomaža kot stalnega po-
potnika, zelo zavzetega vernika, s katerim občasno sicer nista bila enakega mnenja, tembolj pa je poudaril vrline njegovega značaja, kakršnega bi bilo želeti še dosti več.
S Tomažem Miklnom tako ni šel v grob le delček znane Napokojeve rodbine, tudi na narodnem telesu je njegova smrt zapustila vrzel, ki je ne bo moč dopolniti. Bil je najstarejši član društva SKD »Jepa-Baško jezero« in ga bomo ohranili v blagem spominu; za vselej pa je utihnila pesem - nič več pel ne bom - saj ga pokriva ljubljena domača zemlja.	F. Č.
POLETNA KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. zvišana temperatura 7. menično jamstvo 11. turistično mesto ob vzhodni obali Istre 12. ubožica, revež 13. EM 14. kraj na Dolenjskem s cistercijanskim samostanom in vsakletnim srečanjem pevskih zborov 16. začetek abecede 17. mesto v Italiji, (ital. Mantua) 18. oblika imena Barbara 20. glavni štev-nik 21. nekdanji avstrijski po-litk (Franz) 22. največji otok Jadranskega morja 23. kem. znak za nikelj 24. kem. znak za
telur 25. orač 27. del skeleta 30. zvok ob nenadnem, močnem udarcu 34. tropska papiga 36. področje ob južnem tečaju, sedma celina 38. ljubkovalno ime za Ano 39. etiopski knez 42. mlatenje žita 43. kem. znak za galij 44. sani 45. del drevesa ali knjige 46. nasprotno od »je« 47. cima, poganjek 48. prav tak
49. kem. znak za kalcij 50. kaj-ža, preprosta hiša 51. osebni zaimek 52. glavno mesto Turčije 54. ataka, napad 56. začetek tekme 57. bogastvo gozdov 59. krajše ime za Janez 60. del noge 61. latinsko »prostor« 63. lenivec 64. bližnji sorodnik 66. predpona pred tujkami, ki označuje zemljo 68. AN 69. ja-
Sonja Wakounig
ponska igra na deski 70. nezgo-vomost, negovorjenje 72. osebni zaimek ženskega spola dvojine 74. priča pri krstu 79. kem. znak za radon 80. lunina faza 81. jed iz riža 82. nekdanji avstrijski dirkač formule ena (ime in priimek) 84. glasba 85. Združena lista 87. ljudsko ime za davkarja 88. okrajšava za
doktor 90. francoska pisateljica 19. stoletja (Madame de ...) 91. največja reka zgornje Italije 92. Ital 94. pritrdilnica 96. kraj ob slovensko-italijanski meji pod Socerbom 98. letni čas 100. ujčeva žena 102. stopničast slap 105. mlado govedo 106. vrela voda 107. svod nad nami 108. modrina, azur 109. OC
NAVPIČNO: 1. razlaga, kakšno bo vreme jutri (dve besedi) 2. umetnostni stil v arhitekturi od 9. do 13. stoletja 3. OV 4. čistost 5. nestrpnost do drugačnega 6. zorano polje 7. prebivalka Arabije 8. avtom, znak za Benetke 9. pripadnica Avarov 10. originalno ime reke Elbe 15. vas pri Kotmari vasi 19. velika žila odvodnica 26. italijanska radiotelevizija 27. kraj, kjer lomijo skale 28. sodoben način računalniškega komuniciranja 29. slovenska tiskovna agencija 30. šapica 31. delavka tekstilne stroke 32. ozek konec polotoka 33. gora v Švoci 35. letoviški kraj blizu Kopra 37. fizično obračunavanje, pretep 40. jesenska cvetica 41. stojalo za kamero 44. izdelek iz mleka 45. ozka, dolga deska 50. kratica za bolezen norih krav 53. žensko ime, biologinja Piskernik iz Lobnika pri Železni Kapli 55. prebivalec skandinavske države 58. posoda za sol 62. rastlina s trni in črnimi plodovi, podobnimi malini 65. ČK 67. ime gornika Hillaryja, ki je prvi priplezal na vrh Mount Everesta 71. duhovniško oblačilo 72. način v glasbi 73. ime slovenskega pesnika Babajiča 75. glavna moška oseba Prežihove novele »Samorastniki« 76. lepotičenje, tudi mizica z zrcalom 77. vesoljček, glavna oseba filma z njegovim imenom 78. kotiček z bogcem v kmečkih hišah 80. mesto v Grčiji 81. nekdanji slovenski politik, ki je prišel iz Argentine (Andrej) 83. model za oblikovanje mehkih stvari, ki se strdijo 84. starejši slov. literat (Alojz) 86. posoda za kuhanje 87. športni rekvizit za metanje 89. ameriška pevka (Diana) 93. ameriška medijska družba (kratica) 95. ali, če 97. skandinavski izraz za smuči 99. SE 101. tuj dvoglasnik 102. disc-jockey 103. Al
KOROŠKA LIGA
V petek samozavestno proti Trgu
Qrvo preizkušnjo je SAK us-I pesno prestal. Proti ožjemu favoritu za naslov prvaka so varovanci trenerja Jagodiča premagali na tujem Šentandraž s 4 : 2 (1 : 0).
Gostitelji so pričeli zelo napadalno in z velikim pritiskom. Priigrali so si nekaj izrednih priložnosti, toda odlični vratar Erih Oraže je bil na mestu in obvaroval SAK pred zadetki.
V 44. minuti je po lepem kotnem strelu legionarja Janija Pateja nepričakovano povedel Christian Kraiger. Nekaj minut po pavzi je po zmedi v kazen-
skem prostoru Wachernig povišal na 2 :0.
Domačini so v 2. polovici znatno popustili in SAK se je izkazal kot rutinirano in nevarno moštvo. Sakovci so povišali na 4 : 1 (W. Wachernig in M. Bürger). Drugi zadetek domačinov v 82. minuti ni več resno ogrozil zmago slovenske enajsterice.
Po devetdesetih minutah so tako gostje zasluženo odnesli tri točke v Celovec. Z zmago so si igralci seveda okrepili tudi samozavest, ki jo bodo potrebovali v tekmi na domačem
igrišču proti drugemu velikemu favoritu za naslov prvaka v letošnji koroški ligi, Trgu. Tekma bo v petek, 10. avgusta, ob 18.30 v Tmji vasi. Vsi navijači prisrčno vabljeni!
M. Š.
Rezultati: Trg - Welzenegg 4 :0, Friesach
-	St. Michael/L. 0 : 2, Magdalen -Treibach 1 : 0, Maria Gail - Wietersdorf 3:1, Nußdorf - Landskron 2 :0, St. Andra
-	SAK 2 :4, ATUS Borovlje - Lendorf 0:1 2. krog (11/12.8.): St. Michael/L. - Nußdorf, Treibach - Maria Gail, SAK - Trg, Lendorf - Wietersdorf, Landskron - St. Andrä, ATUS Borovlje - Friesach, Welzenegg - Magdalen
WWBMl* BÄU
WffESNIK BAU
± P
i*’n:
WRIESNIK MÜ
} V M*«.'*»M*
Obramba SAK je imela v prvem polčasu veliko dela
F: Štukelj
NOGOMET
Bilčovs z remijem v novo sezono
/"* ostje iz Liebenfelsa so v VJprvi tekmi nove sezone v podligi-vzhod pri Bilčovsu imeli sicer premoč na terenu, toda domačini so se z dobro obrambo in zbranim dvobojem ubranili nasprotnikov. Edina stvar, ki je manjkala v tekmi, je bil gol - končni rezultat se je namreč glasil le 0 : 0. Točko pa so si Bilčovščani na vsak način zaslužili.
V naslednjem krogu jih čaka Grebinj, ki je v tem krogu z 0 : 1 utrpel tesen poraz proti Gur-nitzu.
Rezultati: Mostič - Žrelec 1:1, Podkrnos - Grebinj 1 : 0, Klopinj - Šmarjeta/R. 3 : 0, Launsdorf - Ruda 4 : 0, Bilčovs - Liebenfels 0 : 0, Velikovec -Metnitztal 2 : 5, ATSV Wolfsberg - ASV 5 : 1
2. krog (11./12. 8.): Metnitztal - ATSV Wolfsberg, Ruda -Podkrnos, Liebenfels - Mostič, Klopinj - Launsdorf, Grebinj -Bilčovs, Žrelec - Velikovec, Šmarjeta/R. - ASV
1. RAZRED D
Šmihelu uspel bliskoviti start
Šmihelčani, ki v letošnji sezoni zagotovo štejejo med ožje favorite v 1. razredu D, so v prvem krogu slavili najvišjo zmago.
Kar s 5 : 1 so na svoj športni praznik poslali novinca v razredu Pokrče s terena. Nasprotnikovo mrežo so zadeli Kotnik (2), Walter Motschilnig (2) in Figoutz.
Boleč poraz so utrpeli Ka-pelčani, ki so se na domačem igrišču morali vdati Šentpavlu z
1	: 4. Müller je na strani gostov kar štirikrat uspešno prodrl v kapelški kazenski prostor, za domačine je zadel Schorli.
V prestižnem derbiju med Žitaro in Rikaijo vasjo so se Ri-karjani izkazali kot močnejši. Že po prvi polovici so vodili z
2	: 0. Ob koncu se je glasil rezultat 1 : 3 iz vidika Žitare vasi, predsednik Erich Wicher pa svoji ekipi kljub temu zastavi le en cilj: »Letos hočemo končno v podligo.«
Globasnica je kljub enakovredni igri proti Eitwegu utrpela poraz z 0 : 2. Oba zadetka pa sta zadolžila prav Stefan Writz in Leopold Sadjak, ki sta na poti na tekmi imela prometno nesrečo.
Metlova, ki se je v pretekli sezoni z Grebinjem do zadnjega kroga borila za vstop v podligo, je v prvi tekmi proti Steb-nu podlegla kar z 0 : 3.
Rezultati: Eitweg - Globasnica 2 : 0, Labot - Vovbre 0:1,
Žitara vas - Rikarja vas 1 : 3, Šmihel - Pokrče 5 : 1, St. Stefan - Metlova 3 : 0, Tinje -Šentlenart 3 : 2, Železna Kapla
-	Šentpavel 1 : 4
2. krog (11./12. 8.): Šentlenart - Labot, Šmihel - Železna Kapla, Rikarja vas - St. Stefan, Pokrče - Vovbre, Metlova -Tinje, Globasnica - Žitara vas, Šentpavel - Eitweg
2. RAZRED E
Selani premagali Šentpeter Z zmago 3 : 1 proti Šentpetru so se Selani javili v 2. razredu E. Zadeli so A. Mak in M. Kreutz ter Petritz (avtogol). Tudi Dobrla vas je z uspehom startala v sezono 2001/02. Pri 2 : 0 proti Reichenfelsu sta zadela Hudi in Petek.
Rezultati: Galicija - Važenberk 4 : 2, Sele - Šentpeter 3:1, Pliberk II - Žvabek 1:1, Djekše -Sinča vas 0 : 0, Reichenfels -Dobrla vas 0 : 2, Maria Rojach
-	Šmarjeta/L. 3 : 0, Frantschach
-	Preitenegg 4 : 3
2. krog (11712. 8.): Važenberk
-	Preitenegg, Šmarjeta/L. -Frantschach, Dobrla vas - M. Rojach, Sinča vas - Reichenfels, Žvabek - Djekše, Šentpeter - Pliberk II, Galicija - Sele
T. C.
KOLESARJENJE
»Paco« sedmi na kriteriju okrog dunajskega rotovža
I/olesar Peter »Paco« Wrolich l\se je od hudega padca na dirki Dunaj - Gresten - Dunaj pred tremi tedni, ko si je poškodoval roko, hitro opomogel. »Deset dni nisem mogel trenirati in nato mi se mi je trening zdel izredno naporen«, pripoveduje Wrolich o svoji poškodbi.
Kljub temu pa je loški kolesar na dobro zasedenem tradicionalnem kriteriju okrog dunajskega rotovža osvojil odlično sedmo mesto.
Od torka naprej »Paco« tekmuje na »Regio-dirki« po Nemčiji, kjer po poškodbi spet upa na dobre rezultate.
SLOVENSKI ŠPORTNI PABERKI
Olimpija in HiT Gorica danes v pokalu Uefa
IV n inulo sredo so nogometaši IVI Maribora Pivovarne Laško v povratni tekmi drugega pred-kroga lige prvakov po porazu s 3 : 1 v gosteh pri Glasgow Ran-gersih s skupnim rezultatom 1: 6 končali letošnjo evropsko odisejado. Danes pa bosta v predkrogu pokala Uefa nastopila še Olimpija in HiT Gorica. Najprej bodo ob 17. uri Goričani igrali v gosteh z azerbaj-džanskim Nefčijem, ob 20.15 pa še Olimpija doma s Šafo, ki prihaja prav tako iz Azerbajdžana. Tako Ljubljančani kot Primorci igrajo v dokaj slabi formi, toda azerbajdžanski ekipi kljub temu ne bi smeli biti pretežek zalogaj. Zanimivo bo tudi naslednjo sredo, 15. avgusta, ko bo v Bežigradu prijateljska tekma med Slovenijo in Romunijo, ki bo Slovencem glavna preizkušnja pred nada-
Rezultati 3. igralnega dne v ligi Si.mobil:
Koper - Hit Gorica 2 :0, Domžale - Maribor Pivovarna Laško 0:2, Primorje - Rudar (Velenje) 6:0, Korotan - Olimpija 1 :
1, CMC Publikum - Mura 2 :0, Era Šmartno - Živila Triglav 0:1; vrstni red: Primorje in Koper 9 točk, Publikum 7, Maribor 6, Korotan 5, Olimpija in Triglav po 4, Šmartno in Rudar po 3, Mura 1, Domžale in HiT Gorica po 0. Pari 4. igralnega dne, 11. avgusta: Maribor - Triglav (18.00), Rudar -Korotan (20.00); 12. avgusta: Olimpija -CMC Publikum, Mura - Koper, Domžale -Primorje (vse ob 17.00); 14. avgusta: HiT Gorica - Šmartno.
ljevanjem kvalifikacij za svetovno prvenstvo.
Debevcu še druga kolajna
Najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec je na evropskem prvenstvu v Zagrebu po srebrni kolajni v disciplini 60 leže z malokalibrskim orožjem osvojil v kategoriji 3 x 40 z ve-likokalibrsko puško z nastrelja-nimi 1164 krogi še bronasto odličje. Zlato je osvojil Finec Juha Hirvi (1.170), srebro pa Švicar Marcel Buerge (1.169).
Igor Primc prvi slovenski finalist
Tekmovanja na svetovnem prvenstvu v atletiki v kanadskem Edmontonu so v polnem teku. Nastopili so že trije slovenski atleti. Roman Kejžar je nastop v maratonu končal na 22. kilometru, ko je odstopil. Sprinter-ka Alenka Bikar se je na 100 m uvrstila s časom 11,31 v četrtfinale, tam pa tekla le 11,34 in za stotinko zgrešila nastop v polfinalu. Še najboljše se je doslej izkazal metalec diska Igor Primc, ki je v kvalifikacijah vrgel orodje 62,60 m daleč in se uvrstil med dvanajsterico finalistov. Do konca prvenstva imamo Slovenci še nekaj orožij v žezlu, predvsem skakalca v daljino Gregorja Cankarja.
D. T.
ŠAHOVSKI OREH Št. 165	Silvo Kovač
Ajk - Derremo (1970)
Beli je samozavestno napadel črno damo na e-liniji in pri tem pozabil na svojega kralja, ki je utesnjen na prvi vrsti. Črni jp kar dolgo razmišljal o umiku svoje dame, ko se mu je naenkrat posvetila zanimi-
va ideja, ki se mu je hitro uresničila. Odkrite zmagovalno potezo črnega!
Rešitev št. 164
Velemojster Sermek ne vzame bele dame, temveč se zadovolji s črno trdnjavo l.Sd8:! in možnostjo nadalj-nega napada. Črni spozna nemoč in igra L..Del: 2.Tcl: Tcl:+ 3.Ke2: Kd8: 4.Ke3. Tudi beli kralj se izogiba šahom črne trdnjave. 4...Lb2: 5.Dh4+ f6 6.Db4 in bela dama se je s kraljevega krila vrnila v aktivno igro. 6...Tc2
7.Kd3 Tf2: 8.Dd6+ in črni se je vdal.