Izhaja ? Ljubljani tsak torek, četrtek ln soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 480 K
Peearaem* ttavllk« !• *.
Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enostopna pett-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
30. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 12. marca 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopisa sa list: Uredništvo : .Rdečega Prapora*, ljubljena. — Za denarne pošiijatve naročila na list, reklamacije, inserate 1. L d.: Upravništvo •Rdečega Prapora>, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/11.
Državni zbor.
V sredo je ob prvem čitanju finančnih predlog kakor smo že kratko javili, govoril
llnančni minister Billniki:
Več kakor tri četrt leta je minilo, odkar je vlada predložila prve davčne načrte, katerim je bil namen,
sanirati deželne finance.
S kombiniranim zvišanjem davka na pivo in vino bi se imeli pokriti primanjkljaji dežel. Država naj bi bila dobila vse davščine na pivo in tako za prvi hip dosegla 20 milionov prebitka. Ko ni utihnilo očitanje, da hoče vlada zvišati samo po-trošarino, je viada po leti izjavila, da misli na zvišanje dohodninskega davka ter davka na dividende in tantieme. Zasedanje se je po leti zaključilo, vladni načrti so šli po vodi. V proračunu se je pokazal primanjkljaj. Viada je morala skrbeti, da pokrije okrog 69 milionov. Velike stranke so izjavljale, da na noben način ne bodo glasovale za zvišanje davka na pivo. Vladi torej nikakor ni bilo mogoče, pospeševati saniranja deželnih financ, dasi je vedela, da je to njena dolžnost.
Posl. Daszynski: Kaj pa volilna reforma?
Fin. minister: Dajte nam finančno reformo, pa združite ž njo volilno reformo. Nič ne ugovarjam.
Posl. Diamand: Torej dobro. Pa napravimo junktim.
Fm. minister: Dobro, pa napravimo junktim.
Posl. Diamand: Ce je ministrski predsednik zadovoljen, pa kar takoj prekinemo sejo.
Fin. minister: Rajši ne. Volilna reforma bi bila deželni zakon, tukaj pa gra za državen zakon. (Abal) Vlada ve, da nobena stranka z enim ali z drugim delom načrtov ni zadovoljna. Mislila je, če se od zvišanega davka na žganje določi 20 milionov državi, 20 milionov pa prepusti deželam, da se s tem vsaj deloma pomaga deželam.
Za Bi lin s ki m je govoril krščanski socialec Gessmann. Vsa zbornica je imela vtisk, da govori kot kandidat za dunajsko županstvo.
Potem je govoril socialni demokrat dr. Dltmaud:
V državi vlada sedaj korupcija; državna last se razmetava. Glavna škoda naše birokracije je korupcija, ki se vrši na obeh straneh zbornice. Zgled slabega, na podlagi korupcije sestavljenega urada je tvrdka «Gessmann, ces. kr. ministrstvo za javna deia». Dr. Gessmann je sam ubežal iz tega ministrstva, ker m hotel, da bi prišlo njegovo ime v zvezo z bankrotom. Podobna korupcija je pri železniški upravi. Od obeh strani zbornice ste slišali, da ni naša uprava za nič. Ce je res tako, kakor so govorih voditelji vladne stranke sami, tedaj se mora vlada staviti pod obtožbo. ▲ meščanske stranke nimajo poguma za to. Ta politika je pa tudi med glavnimi vzroki vladnega def.cita, kakor tudi kupčije vlade z vladajočimi strankami. Socialno-demokratična stranka more le tedaj nastopiti sa rešitev deželnih proračunov, če se vpelje splošna volilna pravica za deželne zbore. Socialna demokracija ne bo tej vladi dovolila miti vinarja.
Potem so govorili poslanci Ghaloupka, List, Ejgen Levickij in Guggenberg.
Ko se je prekinila debata, se je razpravljalo o nujnem predlogu radi železniške nesreče pri Uherskem.
Dr. Karl Lueger.
V	četrtek, ob 8. in 5 minut zjutraj je v mestni palači na Dunaja po dolgi bolezni umrl župan in vodja krščansko-socialne stranke dr. Karl Lueger. Z njim je izginila iz avstrijskega javnega življenja markantna prikazen, ki je okrog petnajst let močno vplivala na politične in socialne razmere. Dr. Lueger je začel svojo politično kariero kot demokrat. Nasprotnika liberalizma je bil od svojega prvega nastopa in to nasprotstvo je tudi edina lastnost, ki mu je ostala do smrti, dasi se je zadnja leta tudi nekoliko modificirala. Demokratizem je kmalu pokopal. Ko se je začela socialno-demokratična stranka z vso močjo razvijati, je bilo kmalu jasno, da ni misliti poleg nje na veliko specifično meščansko demokratično stranko. Majhne vloge pa Lueger ni hotel igrati. Zato je pokazal demokratični stranki hrbet, pa je ustanovil svojo, krščansko-socialno in demokratizem je zamenjal z demagogijo.
lzprva Lueger ni bil klerikalen. Da pa dvigne krščansko-socialno gibanje, ki že od začetka ni imelo ničesar opraviti s Vogelsangovim krščanskim socializmom, je hotel izrabiti duhovščino za agitacijo. Tu je samolastni, energični mož naletel na svojega mojstra; pridobil je pač kler, a postal je sam njegov jetnik. Ce ni hotel izgubiti duhovščine in njenega vpliva, ki ga je dobila s pomočjo njegovega imena, je moral delati njeno politiko. Od začetka malomeščansko gospodarsko-antisemitično gibanje je postajalo boljinbolj klerikalno, Lueger se je, morda ne da bi bil sam opazil, prelevil v zagrizenega klerikalca, po zmagi splošne in enake volilne pravice se je klerikalna stranka popolnoma združila s krščansko-socialno, ki je itak že dolgo opravljala njene kupčije.
Tudi v drugih ozirih ni bil Lueger vedno železno dosleden. Zvest je ostal svoji veleavstrijski ideji v precej absolutističnem zmislu; a krščansko-socialna •lojalnost*, ki mu je nazadnje pribavila dostojanstvo tajnega svetnika in naslov «ekscelenca», je bila zelo omračena v letih 1895 1896, ko se je stranka borila za moč na Dunaju in Lueger. izvoljen za župana, ni dobil cesarjevega potrdila. Takrat se je v krščansko-socialni stranki glasno govorilo o «žvenketajočih oknih na cesarskem dvoru*. To so bili časi, ko je Lueger, govoril o •Rothschild-MUit&r*. Pozneje, kot dunajski župan, je Lueger, ne da bi ga pekla vest, delal kupčije z Rothschildom in z drugimi židovskimi kapitalisti.
Mnogo se je Lueger trudil, da bi bil delavce pridobil za svojo stranko. Ko ni dosegel tega, se je porodilo v njem strastno sovraštvo do njih, ki je povzročilo, da mu je bil 60, rojstni dan popolnoma pokvarjen. Ker je delavce javno imenoval •lumpe*, so priredili pred rotovžem velikansko demonstracijo, da je bil ves Dunaj pod njenim vtiskom.
Dunaj je Lueger ljubil, seveda na svoj način.
V	tem oziru se mu ne morejo odreči razne zasluge; toda tudi tu mu je bil nagli uspeh, ki zadovolji njega samega, več, nego vprašanja za bodočnost Dolgove, ki jih je napravil njegov občinski svet, bodo čutili potomci še sto let.
Oirog Luegerja je bila vedno lačna garda, ki se je hotela na javne stroške nasititi. In Lueger je znal to izrabljati za svojo stranko. Marsikatero ničlo je dvignil na visoko mesto in posadil k bo-
gatim virom. Posebno v tem oziru ga posnemajo naši klerikalci. Njegovo brezobzirnost bi imeli mnogi med njimi, če njegov talent, je drugo vprašanje. Kakor je tudi še vprašanje, kakšne posledice bo njegova smrt imela v krščansko-socialni stranki.
Pruska policija cvili.
Infamni načrt volilne reforme za pruski deželni 2bor, s katerim je slabotni kancelar Bethmann Holhveg hotel speljati prusko ljudstvo na led; je zdramila vso bojevitost ondotnega delavstva na radost vsega proletariata. V nedeljo so bile, kakor smo ze javili, na Pruskem velikanske demonstracije za splošno in enako volilno pravico, ki so krasno uspele in policija je od jeze vsa iz sebe. V svojem srdu je tako prišla ob pamet, da dela, kar bi najbolj obžalovala, če bi bila pri polni zavesti; nehote in nevede namreč sama poveličuje nedeljske demonstracije in priznava njihov velikanski vtisk.
Oficiozna «Norddeutsche Allgemeine Zeitung* namreč piše:
•Včerajšnje demonstracije v Tiergartnu so pokazale, kaj razume socialna demokracija pod vo-lilno-pravnim izprehodom. Socialno-demokratičnim voditeljem ne pomeni volilnopravno vprašanje nič druzega, kakor pokazati množicam močsocialno-demukratične organizacije in obenem po možnosti izpodkopavati zmisel za zakon in red. Iz-prehod združenih množic, na katerem se poje delavska marzeljeza, govore govorniki, vihrajo rdeče zastave, se kliče slava socialni demokraciji, je brez dovoljenja nezakonito dejanje, če so demomtrancije zopet zahtevale nekoliko žrtev, pada odgovornost na voditelje demonstracij, ki so istovetni s voditelji socialno-de-mokratične stranke. Da se ima opraviti s dobro začrtano socialno-demokratično agitacijo po vsej državi, kažejo prediežeča poročila. Ce pa imamo opraviti z uporom proti postavi, je popolnoma nedopustno, da slave časopisi, ki se prištevajo meščanskim strankam, demonstracijo kot z mag o nad policijo.*
Pruska policija torej prav pošteno cvili. A človeku, ki bere to jokavo izjavo, skače srce od veselje o tolikem neprostovoljnem priznanju. Zakaj pred vsem priznava slavna berlinska policija sama, da je premagana. Policijski načelnik je vendar prepovedal demonstracijo na vse mogoče načine in se rotil, da jo bo preprečil za vsako ceno. In sedaj mora povedati, da se je demonstracija vršila, da so bile množice na ulici, da so vihrale rdeče zastave, da so se govorili govori, dt so se pele delavske pesmi. Torej vse, kar je hotel zabraniti in kar ga tako neznano skeli, kakor da je zašel na gadjo pečino. Policija je torej blamirana. In da bi blamaža ne bila premajhna, se še poziva na meščanske — torej ne na rdečkarske časopise, ki slave demonstracijo kot zmago nad — policijo I
A čemu je bilo vsega tega treba ? Namesto da stoji danes pred vsem svetom kot blamirani Evropejec, bi se lahko postavljal kot moderno misleča duša, če bi bil enostavno pred nedeljo dovolil, kar se ne da prepovedati.
Zakaj vse je zaman: Ulice, ceste, trgi, mestni parki so za delavce prav tako kakor sa gospodo in kakor ima posameznik, naj je minister, grof ali delavec, pravico izprehajati se «Pod lipami*, tako ima tudi tisoč, deset tisoč ali stotisoč delavcev tako pravico, če bi se bil berlinski policijski pred-sedsednik le nekoliko zanimal za javno življenje po drugih državah, kar bi bila ponekod njegova dolžnost, pa bi ga bila Anglija, Belgija in celo aaša
Avstrija lahko poufiila, da je ljudska volja faktor, ki ga mora vpoštevati tudi policija.
Pruska socialna demokracija napoveduje, da bo nadaljevala boj. To pričakuje od nje organizirani proletariat vsega sveta, brez obzira na to, če je mogoče, na mah doseči pošteno volilno reforme. Če ima krivica pretrde korenine, je pač treba več dela. A socialna demokracija ne bi bila, kar je, če bi se ustrašila dela.
Kmetijstvo.
Na dunajski visoki šoli za obdelavanje zemlje predava profesor dr. Edvard pl. Seidel, ki ima sam velika posestva in se praktično bavi s kmetoval* stvom. Pred kratkim je imel predavanje, ki je nenavadno zanimivo zaradi tega, ker uničuje cel kup agrarnih trditev in kjer njegovi podatki potrjujejo socialistični nauk, da je veleobrat tudi v obdelovanju zemlje uspešnejši od malega obrata. Z drugimi besedami: Veleposestvo konkurira z malim kmetom tako, da mali kmet ob njem ne more uspevati.
Profesor Seidel ima že dolgo let na Moravskem veliko posestvo v zakupu. Porabil je poldrug milion kron, da je tam uredil pravo vzorno kapitalistično gospodarstvo. Začetek je bil ta, da je poskrbel velikanske naprave za namakanje in osuševanje tal. Preko 500 hektarov zemlje so se položile cevi. Izrabile so se vso pridobitve moderne strojne tehnike. Dela se s parnimi plugi. Moderni parni plug obdelava v 1250 urah 1075 hektarov zemlje, dočim se je po starejšem zistemu obdelalo v 980 urah le 480 hektarov. Obratni stroški so se znižali od 37 K 81 vin. za hektar na 27 K 28 vin. Ker imajo parni plugi acetilenske sveUlke, se ge v pozni jeseni lahko orje od 5. zjutraj do 8. zvečer. Seje se le seme, ki se pridobiva po dolgoletnih izkušnjah. Gnojiva se izbirajo po znanstvenem preiskovanju kemičnih sestavin zemlje in snovi, ki jih rastline izvlačijo iz zemlje. Stroški za umetno gno-jivo so se zvišali od 33.000 na 103.000 kron, a produkcija žita od 9000 na 27.000 metri-ških centov. Zemlja daje torej trojni sad! Od leta 1889 je poskočilo pridobivanje na hektaru zimske pšenice od 15*5 na 2232 letne pšenice od 15-88 na 26-30, zimske rži od 11*57 na 23 93 met. centov. Žito se mlati s stroji, dviga s strojnimi dvigali, mehanično očisti in tedaj je pripravljeno za prodajo. Skupiček, ki je znašal v letih 1889 do 93 še 75.000 kron, je v zadnjih petih letih poskočil na 330.000 kron.
Ogromni vspehi so se pokazali pri porabi krme. Pšenična slama, ječmenove pleve, krompirjevo zelenilo, slama od fižola in graha se natlači v kotle, pripravi z natronovo redčino in tako se dobiva izvrstna krma. Eaako lepe vspehe daje tudi umetno sušenje rezane repe. Seidel pravi: Ce bi vse avstrijske tovarne sladkorja vpeljale umetno sušenje, bi bilo v Avstriji dovolj krme za 170.000 pitanih volov, ki se danes uvažajo z Ogrskega. In res je Seidel s to metodo zelo pomnožil svojo živino, dasi rabi mnogo več zemlje za žito in stročje.
Vse posestvo je prepraženo s telefonom, za odvoz gnojiva in repe so napravljenje poljske železnice, tako da je vse skupaj pravzaprav velikanska poljedelska tovarna.
To so številke, ki niso posnete po teoretičnem uvaževanju, ampak po praktičnih učinkih. In uče nas dvoje. Malemu kmetu je popolnoma nemogoče, konkurirati s takimi ogromnimi napravami, ki omogočajo najintenzivnejše obdelovanje zemlje in izkoriščajo vseh prilik. S tem je pa tudi povedano, da je za kmeta edina rešitev po socialistični poti, po zadružni združitvi malih posestev v velike komplekse, ki se potem lahko moderno intenzivno obdelujejo. Drugo pa je, da mora delavstvo ljudstvo in ž njim vred mali kmet drago in predrago živeti, ker je obdelovanje zemlje in živinoreje vsled nesocialistične metode zaostalo. Delavski in kmečki interesi se tukaj tako dotikajo, da s« združujejo v enoten interes. Kadar bodo naši kmetje to spoznali, pride šele boljša doba.
Politični odsevi.
. * Vlada »111, da bi se rešila predloga o novem posojilu le pred Veliko nočjo. Temu nasprotujejo socialni demokratje, Slovanska enota in del Poljakov.
*	Blvfet nemfekl mi&iitar Schreiner ima trdo kožo. Na seji nemške nacionalne zveze so nekateri poslanci vprašali, kako dolgo se bo njegova stvar še vlekla in se sklepale ogorčene resolucije? Dejali
so, da bi bil že zadnji čas, da bi se nehalo s tem, ker nimajo te manifestacije nič zmisla in se itak ve, da prihajajo od Schreinerja samega. Bivšega ministra so naravnost vprašali, če misli, da bo zopet imenovan za ministra. — In zgodilo se je, česar ne bi bil nihče pričakoval. Schrei-ner je dejal, da pač sprevidi, da sedanji trenotek ni ugoden, ampak najboljši odgovor na način, kako so ga odpravili iz ministrstva, bi bil ta, da bi ga nemška zveza zopet predlagala za ministra. — Ta odgovor je napravil na ostale poslance sila mučen vtisk.
* 0 novem državnem posojila javlja «Frem-denblatt/, da se na najame pri bankah, ampak da prevzame vodstvo zopet poštna hranilnica.
* Bivfei zadriki nadškof Dvornik, katerega je rimska kurija odstavila, je bil v četrtek na avdienci pri cesarju.
* 0 hrvatikl volilni reformi se poroča, da se hoče število volilcev povišati tako, da bo odstotek približno enak sedanjemu na Ogrskem. Doslej ima približno 2 in pol odstotkov prebivalcev volilno pravico. Po reformi bi jo dobilo 6 do 7 odstotkov. In taki škandalozni reformi hoče pritrditi hrvatsko-srbska koalicija!
* Ognki minlitriki ivet je sklenil, da se skliče državni zbor na 21. t. m. Seveda se potem takoj razpusti.
* V laikem deželnem zbora je bil v sredo velik vihar. Ko je govoril minister dr. Rtiger, so nekateri poslanci delali medklice. Minister je dejal, naj se opuste take neotesanosti. To je opozicijo silno razdražilo.
* Turika Izjava o pogajanju srbskega ministra za zunanje zadeve Milovanoviča s turškimi državniki pravi: V pogovorih se je konštati-ralo, da počiva politika Turčije in Srbije na ohranitvi sedanjega stanja. Obenem gre njiju politika za razvojem gospodarskih in socialnih razmer obeh vlad. Ta miroljubni, prijateljski in z vzajemnimi olajšavami pospeševani razvoj bo rodil dobre sadove. Zagotovil bo tudi obema državama pri predstoječem sklepanju trgovinske pogodbe vzajemne koristi.
Dopisi.
Idrija. V zmislu § 7 ukiza poljedeljskega ministrstva z dne 11. septembra 1889, drž. zak. št. 148. je strokovnjaški izvedenec izdelal koncem decembra 1908 drugi proračun matematične bilance brat. skladnice c. kr. eraričnega rudnika v Idriji. Bilanca izkazuje K 200.443 — čistega prebitka nad določbami sedanjih provizij. Na podlagi tega prebitka se je 10. oktobra m. 1. na izrednem občnem zboru brat. skl. sprejel po predstojništvu stavljeni predlog, da se zvišajo za 10% provizije onim članom brat skladnice, ki pridejo po novih določilih v poštev. Na nove člane pa naj bi se raztegnila prednost za vračuaanje 5, oziroma 10 službenih let v slučaju poškodbe v službi. Od strani delegatov pa se je tudi predlagale naj ss 10% povišanje raztegne na vse člane brat skladnice. Predsednik zbora pa je predlog zavrnil, češ, želja je opravičeoa, ali težko izvedljiva. Treba bo zato poizvedbe na kompetentnem mestu. Zapisnik zbora je c. kr. rud. revizni urad šele tekom t. m. vzel na znanje. Zdaj ima vso zadevo ministrstvo v rokah. Ne ve se torej, kako se nameravajo urediti le prihodninsko določbe. Tozadevni delavski odsek, ki ima nalogo, pečati se s temi določbami, nima torej do danes še ničesar v rokah. Vseeno pa bi bilo dobro, da ta odsek čimpreje dovrši po svojem pričeto delo ter pouči delavstvo, da je treba popolne reforme sedanjih pravil brat skladnice, preden se od strani oblasti ne uresniči nanovo kaj slabega. Sedanja pravila niso več času primerna in jih vsled juri-stično komplicirane sestave tudi 90% delavstva ne »zame. V pravdah je že polno dodatkov ,in izpre-memb, sestavljena so bila še v goldinarski veljavi. Od strani oblasti se kakor dosedaj tudi v naprej ne bo gledalo za kake delavstvu koristne določbe. Delavstvo je potom svojih zastopnikov sicer stavilo na glavnih zborih brat skladnice premembe v korist delavstvu. Rešitev pa se je vlačita okrog rud. oblasti in končno je bila velika ničla, kar se zna tudi sedaj zgoditi. V zmislu § 73 m 83 sedanjih pravil lahko rud. oblast vsak salep občnega zbora sistira. Delegati, voljeni v glavni zbor brat skladnice, so torej samo privesek sedanjim paragrafom, Zahteva delavstva mora biti. Preč s temi določbami 1 Cas je, da se pravila enkrat temeljito reformirajo. Napravijo naj se enostavno za vse člane enaka. Enake provizije službenih razredov in enaki prispevki, če bi se tudi morali zvišati. Predvsem pa je treba premembe plačilnega opraviloika in sicer tako, da bi delavec a tridesetim letom službe prišel v najvišji plačilni razred, > petintridesetim službenim letom pa do popolne provizije. Za to bi bilo treba Vil, plačilnih razredov in za vsak razred pet službenih let Deseturna dnevna plača vsakega razreda bi se računala s 26 kratnim zneskom, provizije pa od letnega zneska najmanj 80% za vse razrede enako, pnčenši s triletno in končuje s 35 letno službeno dobo za polno provizijo. Vsakemu službenemu letu pa bi se prišteval 3% povišek na proviziji. Na ta način bi delavec s piačo 3 K na deset ur dobil pri 3& letni službi 871 K 10 vin. letne provizije. Najmanjša provizija pri treh službenih letih s plačo 150 na 10 ur pa bi znašala
374 K 40 vin. Seveda bi se morala plača najnižjega razreda na zgoraj omenjeno svoto vzdigniti, česar pa ob sedanji draginji ne bi mogel erar zanikati. Če bi se taka ureditev dosegla, bi se s tem tudi dosegel pošten petletni avaazma. Delavci, brez razlike političnega mišljenja, razmišljujmo torej o tem!
Trsi. (Sta bilimento S. Andrea.) Kakšne so razmere v tovarni, v kateri se delavci zadostno ne brigajo za svojo strokovno, odnosno politično organizacijo, naj bo tukaj pribito. Ko stopim zjutraj v tovarno, moram pred vsem vzeti robec iz žepa ter si obrisati solzne oči, kajti tukaj se kadi kakor v kakšni stari kovačnici. Ali odkod ta dim? Nameščenih je 8—10 peči, ki so zakurjene zaradi gorkote, Te peči pa niso dobile dimnika na prosto, kajti to bi pač preveč veljalo. To pa provzrokuje dim v tovarni ves dan. Dimnik iz pisarne je vpeljan naravnost v tovarno. Če pomislimo, da gore v pe-čih drva odoosno, kar ze pride na vrsto, tedaj lahko razvidimo, v kakšnem nezdravem in zakonito prepovedanem zraku se nahajajo ti delavci. Vprašam torej: zakaj vzdržujemo svoje obrtne inšpektorate? Kje ostaja nadzornik, zakaj ne pride?
Kakšen je tukaj šele red z ročnim orodjem, je groza. Po pol dneva sem iskal orodje, ki sem ga potreboval, toda brez uspeha. Če pa rečem mojstru, da nimam orodja, mi odgovori, da naj iščem. Delavci so tukaj prisiljeni, uporabljati slabo neprimerno orodje in večkrat se pripeti, da si posamezni vsled tega poškodujejo roke, odnosno kaj druzega. Seveda je navadni «sparsistem> toliko pri orodju, kolikor pri drugem materialu. Toda delavcem ne koristi, temveč le škoduje to sistematično varčevanje.
V	vsaki pošteni tvornici imajo delavci naj-manje eno uro popoldne časa, da užijejo kosilo. Tukaj samo pol ure. Z umazanimi rokami se pograbi tukaj kruh in kar je že mali prinesel, ter požira, kakor da bi bilo ukradeno. Seveda v tovarni kar po tleh. Ako bi videl v kinematografu enako predstavo, ne bi verjel, da je to danes v Avstriji mogoče.
Toda naše soproge, odnosno matere nimajo pravice, vstopiti v tovarno, temveč ostati morajo zunaj na dvorišču ter se močiti stoječe na dežju in burji toliko časa, dokler delavci ne pojedo. To je značilno za našega gosp. direktorja, še bolje pa seveda za naše delavstvo.
Ta dejstva dokazujejo najboljše zaostalost in glupost teh delavcev, ki nočejo, odnosno ne morejo spoznati svojih pravic.
Delavci! Pridite točneje, obiskujte bolj pogosto naše shode, čitajte časopise, ki zastopajo vaše interese ter se zbirajte v vrstah izobraženosti, to je: pristopite stranki potlačenih in izkoriščenih proletarcev, pristopite vsi brez razločka in videli bodete, da bo drugače.
Trit. (P r e d a v a n j e p r o f. 11 e š i ča.) [Konec.] Francozi si odšli (1813) in za njimi se razgrne zopet stara mračajačka doba po slovenskih pokrajinah. Sale revolucijsko 1. 1848. je prineslo izpremembo. Vsled revolucije, se je odpravila tlaka in desetina, kmet svobode pijan se je na mnogih krajih krvavo maščeval nad graščaki in tudi duhovščini, ki je graščake podpirala, ni prizanesel. Narodni voditelji so ljudstvo mirili (•Slovenec*, »Celjske Novine.), hoteli so ga navdušiti v boj za narodne, jezikovne pravice, toda niso našli razumevanja za to pri kmetih, ki so zahtevali predvsem gospodarske pomoči. L. 1848. je prineslo^ slovenskim kmetom tudi nekoliko samouprave (avtonomije), dobili so pravico voliti si svoje župane ali rihtarje. V tržaški okolici so imeli kmetje svoje župane že veliko let pred 1. 1848, — ali par let preden je izbruhnila revolucija v Avstriji — je tržaški magistrat po ti-homa zamenjal te župane ■ svojimi uradnik*. Leta 1848. je seieda zbudilo tudi tržaško okolico, da je zahtevala svoje stare pravice do županov, A sdi se, da niti za te župane niso bili Slovenci politično zreli. Ta nova uredba je dala povod mnogim prepirom v občini, vzhudila je mnogo jeze, sovraštva in nevoščljivosti med Občinarji, Notranjski pesnik Miroslav Vi im Habiča te slabosti s šegavo satiro v basni »Zupanova volitev., kjer nastopajo živali kot delujoče osebe.
Slovensko književnost v prvi dobi označimo lahko za Vodnikovo, v drugi za Prešernovo. V tej književnosti opažamo dve potezi, ki si nasprotujeta — ena praktična, vsakdanja, gospodarska, druga i d e a 1 i s t ntt, izključljivo umetniška. Reprezentant druge struje je Prešeren, pesnik-idealist, ki mu je zlata jutranja zarja in rosa na travi več vredna kot vse bogastvo, vse gmotne koristi, po katerih grabežljivo svet tako hrepeni. Na to potezo nas spominja tudi Vodnik iz prve dobe v svoji pesmi: ni žvenka, ni cvenka, pa bati se nič, živi se brez plenka ob petju ko # ptič, Po drugi strani je Vodnik v drugih pesnih ‘(posebno v pesmi .Zadovoljni Kranjec.) zastopnik druge praktične struje. Tu slika Vodnik pristnega, krepkega slovenskega človeka, ki živi s polnim živ ljenjem, ki se veseli svoje moči, ki svoje krepke mišica tudi pridno giblje pri vsakdanjem delu, ■ kojim si pridela vse, kar potrebuje za življenje. Po končanem delu pa tudi tekne temu našemu kmetu, tekne mu jed in pijača in s vso dušo se vrte veseljačenju in plesu v naročje. Manjši od Vodnika so tudi negovali v književnosti praktično,
 nerr:------------1---------------------------------------------------------- ■—...i.— ...... .......-------.».h	«..<».	rt***..«.
r' "**' ‘ |.................. ,	"	—	      ■■■.tr-mrm,*	_.^aw :	n&h
Svoje# Zdravje zadolnte! VaSa slabotnost in bolečine izginejo, Va4e*oči,lživei, kite postanejo mofne. VaSe spanje zdravo, zopet se boste dobro pofiulili, če boste rabili prav. t elkrjov fiuid z	»Ebmfluid*.	Tucat	u	poskuinjo	5	kron	franka.	Izdeluje	le	lekarnar	E.	V.	Feller	v Stubici, Elsin trn štev. 252 (Hrv»«o).
gospodarsko stran. V prozi in pesmi so opevali čisto vsakdanje gospodarske nauke (drugi so zbirali narodno blago), in zato se je pesnik Prešeren iz njih norca delat, češ, da opevajo, kako se repo seje ifl krompir sadi in kako se zdravijo garjave ovce.
Nastane vprašanje, katera poteza je socialno upravičena. Prešernovo masiranje — pravi predavatelj — je socialno nemogoče (maščevalo se je na Prešernu samem); kajti m moči živeti ob samemu zraku, ob sami poeziji in prezirati resnično življenje. Po drugi strani je tudi nasprotno, izključno gmotno, gospodarsko stremljenje pretirano in tudi ona nas ne privede k cilju. Pravilna je sinteza, modro združitev obeh stremijanj, francosko nazira-nje, ki pravi: skrbi za ugodno, komodno življenje, ki ti da sposobnost in vse pogoje za dosego umetniških in znanstvenih užitkov, šele vzvišeno gmotno in duševno življenje skupaj bo tvorila srečo Človeka, srečo naroda.
Socialni pregled.
** Vlagale! parketov naj brezpogojno odklonijo vsako ponudbo in ysako vabilo iz Zagreba. Oadotno strokovno tajništvo nam poroča, da se pripravlja v tej stroki plačilno gibanje. Položaj je resen, ker vstraja yodstvo tovarne na svojem stališču, ki je za delavce zelo neugodno in nesprejemljivo. Vlagalci parketov naj torej ue hodijo v Zagreb.
Sodrugi zaupniki, ki so dobili kole* darje v kolportažo, so naprošoni, da čim-prej odračunajo. Čas Je, da sklenemo knjige 1_______________________________________
Domače vesti.
— Od obilnega sodišča. V sredo, dne 9. t. m. ob Vs4. popoldne sta se vršili dve razpravi. Predsedoval je sodni svetnik dr. Papež, prišed-nika pa gg.Rojina, krojaški mojster, in Piškur, pekarski pomočnik. — Mihaela Poljanec, natakarica, toži hoteiirku Novak za 14 dnevno plačo po 3 K na dan, radi nepravilne odpovedi. V soboto, dne 26. svečana jo je v posredovalnici No-votny gospa Novak sprejela v službo s pogojem, da nastopi šele drugi ponedeljek dne 7. marca. Takoj drugi dan ji je prinesla tudi knjižico. Cez dva dni pa je izvedeta Poljanec, da ostaue prejšna natakarica še v službi. Zaradi tega se je hotela prepričati osebno pri gospe Novakovi, kako bo z njo. V torek je dobila gospo, ki ji ni hotela povedati nič določenega. Cez eno uro pa ji je prinesla kuharica knjižico in s tem je bila odslovljena. Sodišče je priznalo tožiteljici pravico in obsodilo gospo Novakovo, da ji mora plačati 30 kron 80 vin. in povrniti vožnjo z Jesenic ter sodne stroške. Priznalo je Poljančevi le 2 kroni 20 vin. na dan namesto 3 kron, ker je bilo v dvomu da bi v restavraciji »Ilirija* natakarica dobila toliko napitnine. — Alfred Lazar, snažilec posode, toži vodjo hotela »Union* g. Ivana Bračiča za 14 dnevno plačo v znesku 20 kron radi nepravilne odpovedi. Dne 1. marca je Lazar vse dopoldne od 3. zjutraj popival in po 12. nastopil službo v pijanosti, ali plačilni natakar ga je spodil spat. Tisti dan je sprejel Bračič novega slugo v službo in za tega je bilo treba postelje. Zvečer so mu rekli, naj ‘gre spat na tisto posteljo, kjer je poprej spat Lazar. Ati tega je dobil v postelji. Lazar se je čudil in kmalu je prišel sam vodja Bračič in mu dejal »g eh m er*. Lazar je mislit, da je odslovljen in oašel iz hotela Union. Ko je drugi dan hotel imeti knjižico in denar za 14 dni v znesku 20 kron, ni dobil ničesar. Bračič se zagovarja, da je Lazar popoldne govorit: «kdo bo tukaj delal, ko ga zmeraj sekirajo* napram drugim uslužbencem in sodišče je pozvalo več prič, katerih pa nobena ni tega potrdila. Ugodilo se je Lazarjevi pritožbi in Bračiča obsodilo na povračilo mezde v znesku 20 kron.
— Krščanstvo t socialni demokraoiji dela zadnji čas pobožnemu »Slovencu* velike preglavice. Kjer le more, filozofira o našem stališču napram krščanstvu in v nekih člankih aodruga Abditusa v »Naših Zapiskih* se mu je zazdelo, da je našel vode, ki bi se dala imenitno speljati na njegov mlin. Nam se to ne zdi. »Slovenec* pač ne more razumeti, da je vera v socialno-demokra-tični stranki res privatna stvar in da ima sodrug Abdltui v tej stvari lahko svoje nazore, ne da bi se to količkaj dotikalo stranke. Vsakdo pa ima v verskih rečeh v socialni demokraciji lahko povsem nasprotne, eventualno tudi tako materialistične nazore kakor sodrugu Abditusu ne ugajajo; in vsi *o zaradi tega lahko dobri socialni demokratje, ker socialna demokracija ni nikakršna cerkev, ne vtrska sekta, ampak politična stranka, ki nima programa le za parado, ampak za izvrševanje.
Tudi katoliški duhovnik je lahko socialni demokrat, če sprejme nauk socializma ter če prizna socialno-demokratični program in se ravna po njem. Ampak s tem «Slovenec» seveda ne bo zadovoljen, kajti njemu ne zadostuje verska toleranca, ampak njemu ima biti politika udana dekla cerkve; tudi mu ne gre za krščanstvo in za krščanska načela, ampak edinole za katoliško cerkev in njene posvetne koristi, med katerimi je kapitalistični dobiček v prvi vrsti. Razlika med socialno demokracijo in klerikalizmom je ta, da ima pri nas vsakdo popolno versko svobodo, pri klerikalcih je pa vsaka vest pod strogo komando. Saj ni dolgo, kar je to »Slovenec* odčutil na lastni koži. Kako je pa bilo, ko se je prav od daleč drznil napisati par fraz v prid slovanski liturgiji v Istri, pa ga je tržaška «Zarja» tako počila z loparjem, da mu je kar sapo zaprlo! Kam je izginila njegova krščanska ljubezen za slovansko bogoslužje?
—	Vie llovenike zdravnike vabim na vseslovenski zdravniški shod, ki se vrši v sredo, dne 16. marca ob 6. zvečer v mestni dvorani v Ljubljani. Dnevni red: 1. Volitev predsedstva shodu. 2. Volitev slovenskega narodnega odbora, L j. podpredsednika in treh delegatov za vseslovanski zdravniški zbor. 3. »Slovenski zdravniki in zakon o socialnem zavarovanju*. Poroča primarij dr. P. Defrauceshi iz Novega Mesta. 4. Slučajnosti Koj po »hodu se vrši v isti dvorani mesečno zboro-ranje »društva zdravnikov na Kranjskem*, h kateremu so izvenkranjski kolegi povabljeni kot ljubi gosti. Na dnevnem redu predavanje prosektorja dr. J. Plečnika: »Misli medicinca o sodno-zdrav-niškem poslovanju*. Zvečer prijateljski sestanek v hotelu »Union*. Dr. Demeter vitez Bieiwais-Trste-niški, kot sklicatelj.
Zadnje vesti.
Iz državnega zbora.
Žalovanje ib Luegerjem — leja zaključena.
Četrtkova seja poslanske zbornice je bila posvečena Luegerjevemu spominu. Predsednik Pattai je slavit javno delovanje pokojnika, kise je odlikoval po izredni prevdarnosti in osebni nesebičnosti, kar mu je naklonilo veliko priljubljenost in popularnost med somišljeniki in osebno spoštovanje med političnimi protivniki. Zbornica je stoje in molče poslušala posmrtnico in se je v znak žalovanja seja zaključila.
Prihodno sejo otvori predsednik ob eni uri popoldne; na dnevnem redu je
prvo čitanje iinaočnih predlogov.
Sodr. Schuhmeier ostro napada vlado, ker se y draginjskem vprašanju kar nič ne gane. Ministrski odsek, ki ga je vlada postavila za študi-ranje draginje, je čisto navadno slepilo.
Falitno goipodaritvo — finančna mizerlja.
Avstrijsko prebivalstvo je z davki že davno preobloženo. Avstrijski proračun je poskočil od 300 milijonov kron 1. 1848 na 2648 milijonov 1.1910; podesetoril se je v tem času, dočim se število prebivalstva še podvojilo ni. Državni dolgovi so narasli na 10 miljard in same obresti znašajo na leto 400 milijonov. Govoriti ob takih razmerah o dobrem gospodarstvu je velikanska predrznost; nič manjša predrznost pa ni zahteva po novih davkih v času, ko draginja in stari davki tarejo delavno ljudstvo.
Proč i Indirektnimi davki — proč I proti-delaviko vUdo.
Sodr. Schuhmier je ob sklepu svojih izvajanj zahteval, da se iz finančnih predlog iztrebi vse, kar diši po indirektnih davkih. »Ce bo draginja t velikih mestih naraščala, če se bo stradanje in lakota širila, tedaj upade pogum tudi mogočnemu notranjemu ministru. Proti delavstvu, ki je najmočnejša plast v državi, ne bo nihče vladali*
K finančnim predlogam so govorili še posl. Ghoc, Biankini, Straucher in Šramek na kar se je davčna razprava prekinila.
Železniški nesreča v Murskem — mialiter zvrača vio krivdo M bolnega uradnika.
V	razpravi ničnega predloga o železniški katastrofi v Uherhem se oglasi želesniški minister Wrba; izjavlja, da je uradna komisija dognala krivdo v nepazljivosti poslujočega prometnega uradnika in sokrivdo v nepazljivosti vlakovodje. K sklepu je napovedal minister vrsto reform v železniškem prometu in s tem izdal glavni vzrok te katastrofe: nezadostno opremo postaj in nezadostno število nastavljenega osobja.
Občnten poru Bienerthove vltde.
Ob koncu seje je hotel predsednik vtihotapiti v dnevni red petkove seje razprave o novem 182 milijonskem posojilu. Tu pove sodr, Seitz, da je dnevni red sporazumno določila seja klu-bovih načelnikov in da ga ne gre meuinič tebinič preminjati. Ca se je vladi zadeva zdela nujna, bi
naj bila predlogo zbornici pravočasno prezentirala. Predlagal je, da se predlogo o novem posojilu postavi na zadnjo točko dnevnega reda. Temu predlogu se pridruži češki agrarec Švejk. V poimenskem glasovanju je bil sprejet predlog sodr. Seitza s 196 proti 187 glasovom, kar je vlado in nje »večino* močno poparilo.
Retirada baronaBienertha. Dunaj, 11.marca. Sodr. Seitz je s svojim predlogom, da se postavi razpravo o novem 182 milijonskem posojilu na zadnjo točko dnevnega reda, zadel v živo. Bienerth se je pod vplivom tega poraza danes napram posl. Glombinskemu izrazil, da vlada ne reflektira na rešitev kreditne predloge v predveli-končnem zasedanju. Baron Bienerth raje sprejema krepke zaušnice, kakor da bi se umaknil s svojega mesta.
Poslanska zbornica. Dunaj, 11. marca. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o finančnih predlogah. Za generalnega govornika pro je bil izvoljen kršč. socialec Kemetter, contra pa socialni demokrat dr. Renner.
Shodi.
Shod proti podraženjn itanarin se je vršil v »Delavskem domu* v Trstu v četrtek dne 3. t. m. Prvotno je bil sklican po političnem odboru ju-goslov. soc. dem. stranke. Potem je pa prevzela shod strokovna komisija, ki je sklenila voditi boj proti podraženju stanarin. Predsedoval je član strokovne komisije sodr. K er mol j. Poročal je sodr. Kopač. To, kar so storili tržaški hišni posestniki v najnovejšem času, presega že vse meje, in delavstvo mora z vso odločnostjo nastopiti proti takemu odiranju. Obširno je v celournem govoru raztolmačil vzroke sedanje draginje in povdarjal, da je občina edina kompetentna in zmožna rešiti ljudstvo iz tega obupnega stanja. In reši ga vspešno sama tedaj, ako se bo ravnala po predlogih so-cialno-demokratičnih zastopnikov, ki zahtevajo: Občina naj da občinskemu »zavodu za mala stanovanja* brezplačno na razpolago zemljišča in potrebne svote denarja za 2000 ljudskih stanovanj. Ako ima občina dovolj denarja, da ga uporablja v zgradbe, ki niso nujne in ki koristijo samo meščanstvu, mora ga imeti, in če ga nima, naj si ga poišče, da zgradi delavstvu cena in zdrava stanovanja. To je dolžnost občine. Končno je v imena strokovne komisije predlagal sledečo resolucijo:
Tržaški slovenski delavci, zbrani na shodu v Delavskem domu, dne 3. februarja 1910 v svrho boja zoper stanarinsko draginjo
izjavljajo, da je brezprimerna draginja stanovanj v poslednjem času resno ugrozila že itak revni zaslužek delavstva;
izjavljajo nadalje, da je skoro večina tržaškega delavnega ljudstva prisiljena na škodo svojemu telesnemu, nravnemu in duševnemu blagostanju, že desetletja živeti v malih, zatohlih in umazanih bivališčih in to vsled pomanjkanja cenih in zdravih stanovanj;
izjavljajo, daje faktor, ki je prvi poklican, ki ima najprvi dolžnost, ki sme in mora rešiti stanovanjsko vprašanje, občina;
obžalujejo, da tisti, ki so dosedaj upravljali občinsko imetje, niso storili ničesar, kar bi morali storiti, da preprečijo sedanje obupne razmere in to kljub temu, da ao razpolagali s potrebnimi sredstvi;
zahtevajo od občinske uprave, da se takoj poloti dela v svrho zgradbe velikega števila stanovanj ter poskrbi in določi zato potrebne svote;
sklenejo, da bodo energično nadaljevali boj zoper podraženja živil in to do popolne zmage svojih zahtev.
Nato je govoril sodr. Regent v imenu političnega odbora jugoslov. soc. dem. stranke in v imenu socialističnih mestnih svetovalcev, od katerih je dobil nalogo, da pozdravi shod. Sodr. Regent je pojasnil dolžnosti občine napram članom, govoril o prirastni renti, ki podražuje zemljišča ter o delu socialističnih mestnih svetovalcev, katere moramo podpirati v tem težavnem boju v svrho ljudskih koristi. Končno je priporočal predlagano resolucijo. Za qjim je govoril še sodr. Novak in je sodrug Ker molj shod zaključil potem, ko je bita resolucija enoglasno sprejeta.
Shod je bil sicer prav dobro obiskan. Bil bi pa lahko boljše, ako bi se bili sodrugi nekoliko bolj potruditi pri agitaciji. Upamo, da pa bodo naši sodrugi storili svojo dolžnost prihodnjič, ko bodo poklicani'razpravljati o tako perečem vprašanju.
Shod pri Sv. Muriji Magdaleni zgornji, ki ga
je bila sklicala tržaška krajna organizacija v nedeljo, due 6. t. m. v gostilno »Alta Vittoria*, je uspel najsijajnejše. Precej velika dvorana je bila
Novo nrejeno skladišče oblek domačega Izdelka za gospode in dečke B. G(>T55Iv, JU3 ubij ana, Mejstni trg 19
Solidna postrežbal
se slavnemu občinstvu priporoča.
3-2
Cene nizke I
za množico premajhna. Shod je otvoril sodru? Vaupotič, ki je tudi predsedoval. Poročal je sodr. Regent, ki se je res potrudil podati verno aliko sedanjega občinskega stanja, iz katerega se zrcali povrSnost in nesposobnost italijanskih na-cionalcev, ki so imeli in ki še imajo občintko upravo v svojih rokah. Kakor povsod, tako tvorijo tudi v mestnem svetu tržaškem socialni demokratje tisto delavno moč, ki sili mešCansk* stranke, da se rade ali nerade poprimejo dela. Pri tem pa socialistični zastopniki potrebujejo ljudske pomoči. Delavci morajo biti vedno pripravljeni, da se lahko vsak trenotek odzovejo pozivu svojih zastopnikov, kadar bodo v nevarnosti delavske koristi. Meščanske stranke se v mestnem svetu ne brigajo za delavske marveč za meščanske koristi. Nebroj imamo zato dokazov. V tržaškem mestnem svetu se morajo bojevati socialni demokratje proti italijanskim nacionalcem in proti indolenci slovenskih narodnih zastopnikov. Poslednji se sicer mnogo prepirajo zaradi narodnosti, za resnične koristi okoličanskega ljudstva se pa ne brigajo. In samo tako je mogoče, da je tržaška okolica mnogo zaostala v vseh ozirih celo za najmanjšo občino na deželi. Za so-drugom Regentom sta govorila v ital. jeziku še aodruga Larencich in Doff- Solta ia oba sta po-vdarjala potrebo, da se delavstvo med seboj mednarodno združi. Ljudstvo je izvajanjem govornikov sledilo z največjo napetostjo. Po shodu so pa celo navzoči narodni okoličani priznali, da so taki shodi vse kaj več vredni od tistega praznega mlatenja slame, ki jo po okolici uganja dr. Rybafdva kom-panija. Shod je zaključil sodr. Vaupotič s pozivom, naj bi se po okolici priredilo še več takih shodov, ki bodo blagodejno vplivali na napredek tržažke okolice. Po shodu se je vnelo med posameznimi skupinami prav veselo razgovarjanje o namenih in dolžnosti občine.
Društvene vesti.
§ Občni zbor podraialce < Unije* avstrijskih radarjev v Idriji se vrši dne 13. marca t. 1. ob 9. dopoldne v prostorih rud. društva v Idriji z dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Volitev odbora. 5. Rudarski list. 6. Razni predlogi in nasveti. Opozarjajo se člani I. in II. razreda, naj se zbora vsi udeleže. — Eventualni predlogi naj se sporoče do 13. sušca predsedstvu, da se še lahko stavijo na dnevni red.	Odbor.
§ Sploina delavska iveza «Vsa)emnoit» t Ljubljani vabi na I. redni letni občni zbor, ki bo v soboto, dne 19. marca 1910 (praznik) točno ob 9. uri dopoldne t salonu hotela «llirija» v Kolodvorski ulici (vbod skozi vežo, dvorišče na levo) z dnevnim redom : 1. Prečitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročila: a) načelnikovo (I. Kocmur), b) tajnikovo (Št. Dražil), c) blagajnikovo (St. Lehpamer), d) nadzorstvo (Jak. V e-hovec in V. Sajovic) ter podelitev abiolutorija.
3. Volitev sedmih odbornikov in dveh nadzornikov.
4. Raznoterosti. — NB. Pristop na občni zbor je dovoljen le s člansko legitimacijo. Člani, ki legitimacije še niso prejeli, jo dobe pred občnim zborom v društveni pisarni ali pa na dan vršitve na licu mesta. Legitimacija je veljavna le, če niso prispevki več kakor tri mesece v zaostanku. Da se pridobi pravico do udeležbe, je poravnati prispevke najkasneje pred občnim zborom na lici mesta. Samostojne predloge članov, o katerih se želi, da pridejo na razpravo, je prej naznaniti pismeno odbora. I. Kocmur, tč. predsednik. St. Dražil, tč. tajnik.
* Zidar)! la lidaraki delavci, pozori Po Slo-
* venskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah o visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad devet mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi tgeoti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračana. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mision der Maurer, Winterthur, Schvveiz. Torej ne v Švico! Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju.
H.Suttner
Llnbllana mestni trg
naapratijratovža.
Priporoča svojo bogato zalogo pravih Švicarskih ur* zlatnine in srebrnine najtinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrate. Oenlk na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 69
SofoBll S0ttl31i«il(i! 8PJ5&«
lafirii ii britoicc, Kjtr )( bi razpolag« Vaše
Skoz 20 let seje obnesla
ZKathreiner DCneipp - sladna kava v vsaki družini vedno kot najizvrst-nejsi pridavek k bobovi kavi in kot njen nadomestek, kjer je bobova kava vsled njenega razburjajočega vpliva zabranjena. Za otroke ni zdravejše kavine pijače kot je čist ZKathreiner.
Otroci uspevajo krasno.
Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli?
Pri pametni glavi:
zavžlj!
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši?
Ljudska kakovost	liter	K	2'40.
Kabinetna kakovost	,	„	4,80.
Naslov za naročila: »FLORIAN«, Ljubljana.
Postavno varovano.
I
par po 50, 60 in 70 vinarjev po vrsti in kakovosti prevzema	io—l
iDousirija pletenja
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 44.
Velikansko izber
ihiolelnil
priporoča tvrdka
10-1
1 Kune, Ljubljana, Dvorni Irg sl. I
Najnižje, stalne oene!
————————
*9
S?::	Našim	rodbinam	priporočamo ::
Kolinsko ciKorijo.
Kavarna
»Uniona1 v Trsta
ulica Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
, »|i f i i! i !i ( i f M c :if :i i :i i :i f i
Redka priložnosti
Po požaru uničena tovarna mi je prepustila celo zalogo rešenih, finih, težkih
flanelnih posteljnih odej
v razprodajo. Odeje imajo komaj vidne vodene madeže in jih prodam po tri komade za 9 kron; gospodarske težke odeje 4 komade za 10 kron z povzetjem. Odeje so 190 cm dolge in 135 cm široke, zelo tople in mehke. Prepričan sem, da Jao vsakdo z mojo pošiljatvijo zadovoljen.
Oton Bekera, c. kr. nadpaznik v pok. Xahtod> Češko. 2-2
Ceno posteljno per|e In puh!
1 kilogram sivega, oskubljenega K 'i'—, polbelega K 2’80, belega K 4'—, prima puhastega K 6-—, izredno finega snubljenega K 8'—, sivega puha K &—, belega K 10'—, izredno fini prsni puh K 12'—, od 6 kg nabrej franko.
Gotove postelje
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 8U cm dolgi in 58 cm široki, dovolj napoljene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20 — , s puhom K 24 —. Pern.ca srna 12 K. K 14 —, K 16 —, blazinice K 3 —, K 3 50, K 4 —. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15, 18, 20. Blniigi™ 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke, K 4-60, 5 —, 5'50. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 13'—, 15'—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10’— naprej franko	52—12
Maks Berger, Deschenitz št. 678, BohmerwalcL Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vse drugemumu blagu za postelje zastonj in franko. Ge ne dopade, se zameni ali denar nazaj.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoll
lekarnar
V Ljubljani.
62-80
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
piitilnlk In premlranl madwad|l lovao v Korltnloah, pošta Knežak ppl 6*. Patru na Krasu.
Ustanovljena 1847.	M—14	Ustanovljena	1847
tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg i*. 7 n LJUBLJANA si ‘Turjaiki trg it. 7
Največja naloga pohlitva ia spalne in jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, sastorji, modroci na imeti, iimn&tl modroci, otroški yozi6ki i. t. d.
Najnlšja oene.	Najaolldnajie blago.
luUjattlj i« sdfsmsi »rsdnik Fra* HatII,
Tiska Iv. Pr, Lsapist v Kisajo.