—-G LAS ILO-— „Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Koroško in Primorsko" s sedežem v Ljubljani ter „Slov. čebelarskega društva za Spodnje Štajersko". @ © s Urejuje FRANČIŠEK ROJINA. Izhaja 10. dan vsakega mesca in se pošilja udom zastonj. Leto XII. V Ljubljani, mesca junija 1909. Štev. 6. Junij. Junija rojijo navadno povsod čebele. Panjovi so na višku razvoja, čebele gosto zasedajo vse satove, piskrci so polni medu, obnožja in zalege; danza-dnem se izleže 2000 do 3000 čebel; četudi se veliko čebel na paši pogubi, se družina v panju vedno bolj množi. Čebele prično misliti na rojitev. Prvo znamenje takih misli so matični lončki, katere začno čebele ob robeh satja staviti; njih število je različno, kakor so čebele bolj ali manj nagnjene k rojenju; včasih jih je do 20 in še več. Tekom enega tedna jih zaleže matica, tako da so mlade matice ena za drugo godne. Ličinke, ki se razvijajo iz jajca v matičnem lončku čebele pridno goje, posebno živeža dobe toliko, da kar v njem plavajo in tudi pri najboljši volji vsega pospraviti ne morejo. Kolikor ličinke rastejo, daljšajo čebele lončke, da so naposled storžku podobni. Kadar je ličinka godna, čebele zadelajo lonček. Za nepokrite matičine lončke se matica nič ne zmeni, kakor tudi za drugo zalego ne; pokriti matičini lončki jo pa vznemirjajo in tudi čebele; kakor hitro nastopi ugoden čas in prilika, čebele izroje. Nepripravljene pa ne izroje čebele s staro matico nikakor ali le redko iz panju. Več dni prej že iščejo oglednice novega stanovanja. Prazne panji, votla drevesa in druge pripravne kraje si ogledajo in lepo osnažijo, da ima roj koj ugoden stan. Prvi roj, ki izroji iz panju, se imenuje prvec; z njim gre vedno stara matica. Predno čebele izrojijo, si napolnijo strdeni mehurček; nato z velikim šumom izlete iz panju in ga obkrožajo v vedno večjih krogih; matica zapusti panj šele, ko je že precejšen del čebel zunaj panju. Ako so že vse čebele, ki so mislile z rojem iti, zapustile panj, si navadno poiščejo kako bližnje drevo ali grm, kjer se zbirajo; v kratkem času vise že v podobi grozda. Oglednice letajo pridno semintja, in če čebelar zamudi pravi čas in roja ne ogrebe, ali drugače solnce močno pripeka, ali se celo k hudi uri pripravlja, se grozd kmalu razreši in roj odide z oglednicami v že prej poiskano bivališče. Peti ali šesti dan po prvem roju zapusti navadno mlada matica svoj lonček. V ostalih lončkih ostanejo mlade matice še zaprte; prosta matica je namreč jako ljubosumna 'ter jih hoče umoriti. Če pa čebele še hočejo rojiti, branijo prosti matici do lončkov; pivka postaja vedno bolj nemirna, začne se glasiti: ti, ti, ti, in pri ugodnem vremenu zapusti navadno deveti dan po prvcu z delom čebel panj; ta roj se imenuje drugec. Drugcem se navadno bolj mudi, ko prvcem; oni ne pošiljajo oglednic; rojijo tudi ob časih, ob katerih se prvec nikdar iz panju ne upa, ne redko že ob šestih zjutraj, ali pa tudi pozno popoldne, medtem ko se prvci navadno prikažejo ob gorkem času med 10. in 3. uro. Za prvo mlado matico se je medtem izlegla druga, in rojenje se ponavlja, dokler se čebele ne naveličajo in ostalih matičnih lončkov ne razdero. Včasih poleg prvca panj da še drugca, tretjiča, četrtiča in tudi petiča; ali vsak roj je že manjši od prejšnjega. Mali rojiči pa niso v stanu satovja v novem domu izdelati in za zimo dosti medu si nanositi, in to tem manj, čim kasneje so prišli in čim slabša je paša po rojenju. Tudi izrojenci oslabe vsled preobilega rojenja, včasih celo tako, da si ne morejo več opomoči. Večkrat nastane po odhodu prvca slabo vreme, ki zadržuje drugca v rojenju. Mlade matice medtem postanejo godne, ko je še pivka v panju ; zaradi tega ostanejo še v lončkih, katerih pokrovce pa pregrizejo; čebele jih skrbno pitajo. Petju pivke mlajše matice odgovarjajo; ker pa tiče še v lončkih, je njihov glas zamolkel in se sliši kakor kam, kam, kam itd., zato jih imenujejo ponekod kokljice. Petje v panjih se čuje zvečer več korakov daleč in je gotovo znamenje, da bo panj o prvi priliki rojil. Kadar se to zgodi, se večkrat pripeti, da zapuste vse kokljice lončke in idejo z rojem; zna se torej primeriti, da niti ena matica v panju ne ostane, in panj ob matico pride. Pri drugcu se včasih nahaja več, 2—6 matic; v takih slučajih se roj ne vsede v en sam grozd, ampak se razdeli v več manjših kupcev. Ko se je roj prijel in se je večina čebel že zbrala v kepo, ga je treba ogrebsti. Navadno ni pri tem nobene težave. Panj, v katerega misliš roj vsaditi, podstavi pod roj ter ga z močnim sunkom otresi; panj položi v bližino na tla in počakaj toliko časa, da se čebele, ki še okolu šume, zbero v njem. Če ga ne moreš otresti, pritrdi panj poševno nad rojeni in stresi pest čebel z ogrebavnico vanj; če jim panj dopade, naznanijo svoje veselje z glasnim šumenjem tovarišicam, ki kmalu zašume za njimi; če jih malo pokadiš, se še clo podvizajo. Včasih se prime roj tenke vejice; odreži jo previdno in odnesi ves roj kar v panj. Sitneje je že, kadar se roj visoko na drevo vsede; vzemi lestvo na pomoč, ali pa privezi kranjski panj na dolg drog, drži ga pod roj in otresi s kljuko vejo, katere se drže čebele. Če se je roj vsedel v votlo drevo, ga je treba samo s par kapljicami karbola poškropiti in takoj se prikaže iz dupla. Nekateri roj rad uhaja, posebno drugci imajo to razvado; pridrže se, če jih omočiš z vodo. Z brizgalnico brizgaš vodo tako nanje, da pada od zgoraj nanje. V sili vržeš lahko tudi prst ali pesek nanje. Kamor se je kak roj vsedel, se roji radi prijemajo. Če so taka mesta pripravna, je prav; saj se roji lahko osipajo; če ti pa kraj ni pogodu, ga je treba samo z razredčeno karbolno kislino ali s pelinom namazati, in vsaka čebela se bo že oddaleč ognila. Na nizka drevesa pred čebelnjakom se roji radi vsedajo; če pa pred uljnjakom ni dreves, zabij nekaj korakov pred njim par kolov in obesi nanje malo smrečja; roji se ga radi prijemajo. Ogreben roj se odnese v čebelnjak na svoje stalno mesto, kakor hitro so se čebele v njem zbrale. Panj, v kateri mi je roj vsaditi, mora biti dobro pripravljen. Predvsem mora biti snažen; satniki morajo imeti začetke. Roju ni treba obešati preveč satnikov, ampak le toliko, kolikor jih zamore v 8 do 10 dneh izdelati. To se najbolje presodi prvo jutro zatem, ko je bil roj ogreben; če roj zaseda tri četrtine odmerjenega prostora, je ravno prav. Če ima premalo prostora, se mu pridoda še kak satnik, če mu je pa prostor prevelik, se mu satnik odvzame. Rojem je najbolje dajati le zastave. Izdelane sate, medstene, medene ali z zalego zaležene satove roju v panj obešati, več škoduje ko koristi. Roji izdelanih satov tudi ne marajo; če obesiš v panj, v kateri si ogrebel roj, polovico izdelanih satnikov polovico satnikov pa z zastavo, se roj prime le začetka, za izdelane satove se pa niti zmeni ne. To pa velja le ob času najboljše paše, ko morajo čebele zadostiti svojemu nagonu, staviti novo satovje. Ob dobri paši in lepem vremenu močan roj čudovito hitro dela; v 8 do 10 dneh je odmerjeni prostor poln satovja, medu in zalege. Ob slabem vremenu in če se je paša odtrgala, je treba pa pitati; roj dobi zvečer 3/4 l medu ali raztopljenega sladkorja; črez dva dni zopet itd. Navadno je najbolje, sprejeti le prvca in drugca; nasledni roji so slabiči. Ako hočeš nadaljno rojenje zabraniti, naredi takole: Postavi roj na izrojenčevo mesto; roju se sedaj pridružijo vse starejše čebele izrojenčeve, izrojenec pa oslabi za nekaj dni tako, da popusti vsako rojenje. Če si postavil prvca na izrojenčevo mesto, daj temu takoj vode; to delaj kakih pet dni; pri drugcu tega ni treba, ker nima starec več nepokrite zalege. Mali roji se navadno združujejo. Ni treba, da bi morali biti roji, katere misliš skleniti, enako stari, tudi črez dva, tri dni jih še lahko združiš. A združevati se smejo le prvci s prvci in drugci z drugci, sploh roje' z enakimi maticami; ako bi hotel kdo prvca in drugca združiti, poklale bi se čebele med seboj. Roje večkrat pregleduj, kako delajo; če začno staviti trotovje, kar se črez kakih 8 dni rado pripeti, odvzemi jim takoj vse nedodelano in ne še zaleženo satje ter je nadomesti z umetnim satovjem. * Kakih 14 dni po zadnjem roju je treba izrojenca preiskati, ali ima zalego. Če ni zalege v panju, obesi vanj sat z gnjidami in mlado zalego; če so drugi dan čebele napihnile matičine lončke, je panj brezmatičen, in moraš ga z drugim združiti, če nimaš nobene matice v zalogi. Nekateri čebelarji ne marajo, da bi čebele rojile, ampak narejajo sami roje. Narejen roj je sicer včasih na svojem mestu opravičen, vendar je pa naravni roj vedno bolji od narejenega. mmm a® ena®© aena©©©®) ejaiaeiraej mmm Naše opazovalnice. Poročevalec Anton Žnideršič. • Mesečni pregled: april 1909. Učinek tehtanega panju C Temperatura > o > D n e v o v Kraj Donos Upad N O.* a> rt «J rr- « .2, c C •o e (U E o s solncetn e o •r y ■Q'5 >N o> Mesečna tretjina '«fí O C > C f¿ 0 celi tU > 1 2 3 1 2 3 Z J O ¿u s C C/3 S N N C/i >/i N Ilirska Bistrica _ _ 36 80 80 30 12 \ž6 -154 25 -3 12 27 3 2 4 15 11 21 Bitnje pri Boli. Bistrici Ljubevč pri Idriji 60 21 -2 96 25 6 1 7 2 21 25 Metlika 10 195 93 77 37 58 80 20 126 28 —1 14 26 6 2 5 21 4 30 Nabrežina — 50 400 70 30 60 100 25 290 26 5 163 28 4 — 5 — 25 17 Podgorje pri Kamniku — 75 90 50 20 35 30 23 60 30 -3 13 25 4 _ 5 3 22 27 Struge pri Dobrepoljah — — l15 | 30 100 30 90 25 -145 26 5 154 25 6 4 9 2 19 28 Tolmin 1 1 ¡ — Črtica „—" v koloni „Temperatura" znači stopinje mraza, v koloni „Poraba ozir. prebitek" znači porabo. Ilirska Bistrica. Dne 3. in 4. nastopivše mrzlo vreme z burjo in snegom je napravilo znatno škodo na zalegi. V poznejšem času pa je bilo vreme tako ugodno, da se je vsa škoda poravnala. Zalega se je do šest satnikov razširila. Dne 19. pričele so cvesti marelice, potem kmalu črešnje in drugo sadno drevje, tako da so bili od 26. do 28. mali prebitki zaznamovati. Žnideršič. Ljubevč. Ta mesec je bil za naše čebele precej ugoden, rekel bi lahko zelo ugoden, ako bi ne bilo vsak dan vetra, ki jih je pri paši zelo oviral, na vrbi pa celo precejšnje število uničil, ker so popadale v vodo. No pa so vendar precej vdobile, kar priča tehtani panj, ki ni najboljši. Nabral je 60 dkg, kar je za ta čas v našem kraju precej. Nekateri panji so tudi že začeli noviti, ter se jim sveti v ozadju letošnji med. Eden pa je celo tako napredoval, da je v ozadju popolnoma zaseden, ali bolje rečeno „nabasan", in ako bo lepo vreme, se je nadejati, da bo tudi v kratkem rojil. Tudi od sosednjih čebelarjev slišim, da njih čebele prav pridno berejo in novijo. Torej se je nadejati v slučaju lepega vremena, dobre letine in obilo majnih rojev. S t. p 1. P r e m e r s t e i n. Metlika. V drugi tretjini je pričelo cvesti sadno drevje. Cvetja je bilo toliko, da bi tudi tujec, ki ni še nikoli čul imena „Bela krajina", vzkliknil: „Prekrasna Bela krajina" I Čebelce so pridno nosile cvetni prah in nektar; pa bi bile še veliko več storile, da jih ni oviral veter. Pri tej priliki si dovoljujem omeniti, da se mi čudno zdi, da drugi opazovalci izkažejo tako malo vetrovnih dni, ko pri nas redno vsak dan piha. Jeli žive v tako mirnih krajih, ali pa niso tako strogi kakor podpisanec. Konrad Bar le. Podgorje. April izkazuje lep prebitek. V drugi tretjini je posebno vrba dobro medila, v tretji tretjini pa so povrsti cvetele marelica, čreštija, borovnica, mirabela in hruška. Le stalni močni južni in jugozahodni veter je neugodno vplival na pašo, ker je sušil nektar; vendar je razvoj ljudstev izvrsten, tako da so se morala plodišča širiti. Pričakujemo zgodnih in močnih rojev. Sallath. Struge. V prvih dneh tega mesca je padlo za kakih 5 cm snega. Ker je pihal, potem ko je sneg kopnel, mrzli vzhodnik, je pri izletu mnogo čebel otrpnilo. Proti koncu prve tretjine je postalo gorkeje in lepo, tako da so ljudstva dobro napredovala. Dne 13. je padala kakor lešniki debela toča. Rastlinstvo se je pričelo hitro razvijati vkljub pozno skopnelemu snegu. Ustanovilo se je nenavadno lepo vreme, kakor ga druga leta ni bilo. V začetku tretje tretjine so pričele Črešnje cvesti in dale prvo pašo. Dne 25. je tehtani panj izkazal 90 dkg prinosa. Proti koncu pa so dobivale le za sproti. Panji so postali čebelni, in upati je, ako bo maj lep, na zgodnje roje. Meglen. Nabrežina. Ta mesec nam je izjemno dal obilo prav prijetnih dni, tako da so čebelce prav pridno na raznovrstnih cvetlicah nabirale nektar. Tehtani panj je izkazal dne 25. t. m. 1 kg donosa. To je bil izjemen slučaj v tem mescu, akoravno je obilo raznovrstnih cvetlic, a niso ljudstva na višku razvoja. Dne 28. je deževalo ves dan, kar je rastlinstvu koristilo; vendar je s tem dnem paša prekinila, tako da ni bilo nikakega donosa več. Pa saj prihajamo v krasni maj! Sila. @J@J@3 ©)@J@J@3@)@) @@3 ejiaejBl©) @J@3@3@J@3@3 Nekoliko statistike. Ako pregledamo različne čebelarske liste, vidimo, kako napreduje čebelarstvo drugod. Tudi naše slovensko čebelarsko društvo je storilo važen korak naprej, ko je po prizadevanju našega podpredsednika gospoda Žnideršiča ustanovilo slovenski Čebelar že davno zaželjene opazovalne postaje, katere poročajo o vremenskem stanju, paši itd. To zabeleževanje nam bo po preteku več let dalo jasno sliko, kako v različnih krajih naše domovine vplivajo vremenske razmere itd. na uspešno čebelarstvo. To je pa do danes še edina štatistika, ki jo ima naše društvo. Ako pomislimo, da je štatistika vsaki stroki temelj, na kateri je zgrajeno vsako uspešno delovanje, moramo priznati, da nam v tem oziru še dokaj manjka. V vsakem večjem čebelarskem listu najdemo različne tabele, na katerih vidimo dokaj važnih opazk zabeleževanih. Zlasti Švicarji korakajo v tem oziru na čelu vseh evropejskih čebelarjev. Ako vzamemo več letnikov švicarskega lista (Schweizer Bienenzeitung) ter pregledamo v njih različne tabele, lahko sledimo korak za korakom njihovemu napredku. Verjetno je torej, ako trdijo Švicarji, da le na podlagi natančnega opazovanja in zabeleževanja na njih opazovalnih postajah ter združenje vseh opazek vseh društev v tabelah, jim je pripomoglo, da stojijo danes v Evropi na najvišji stopnji čebelarstva. Ker je pisatelj teh vrstic prepričan, da bi se dalo tudi pri nas nekoliko Statistike vpeljati, in sicer brez stroškov ter z malim trudom, poizkuša s tem člankom zbuditi zanimanje za to važno točko našega čebelarstva. Misli si pa stvar takole: O priliki rednih občnih zborov izročijo posamezne podružnice vsakemu svojemu udu po en listek (tabela A). A. Statistični listek. I m e čebelarja Spomladi izzim-Ijenih panjev Število plemenjakov Število naravnih in narejenih rojev Sistem v jeseni vzimljenih panjev Gerstung Dunajski Amerikanski Droryjev Različna mera K ra n j sli i Skupno Jožef Košir 25 3 18 20 — — — — 4 24 Po končanem čebelarskem letu ima vsak ud v omenjenem listku stanje svojih panjev po navodilu na čelu tega listka zabeleževati ter listek pri prihodnjem občnem zboru tajniku dotične podružnice izročiti. Podružnice bi imele nalogo skrbeti, da pride vsak ud v posest tega listka, ter da se ti v polnem številu zopet vrnejo. Svota vseh listkov bi se prenesla na nov listek (tabela B) ter ta listek kot priloga glavnemu poročilu občnega zbora osrednjemu društvu poslal. B. Statistični listek podružnice Kamnik 1908. Sistem v jeseni vziniljenih panjev Število udov Spomladi izzim ljeuih panjev Število plemenjakov Število rojev Gerstung Dunajski Amerikanski Droryjev Nemški normalni Različne mere Kranjski Skupno 20 158 18 135 34 — 30 8 18 74 164 Osrednje društvo bi imelo zopet posebno tabelo, (tabela C), v kateri bi svoje direktne ude na čelu zabeleževalo, potem bi podružnice po vrsti njih ustanovitve sledile, ter to tabelo potem v „Čebelarju" priobčilo. C. Naša Statistika za leto 1908. Štev. I m e podružnice Število udov « Spomladi izzim-ljenih panjev Plemenjakov Rojev V jeseni vziniljenih panjev Gerstung Dunajski Amerikanski Droryjev Nemške normalne mere Različne mere Kranjski Skupno 1 Direktni udje ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? 2 Kamnik 20 158 18 135 34 — 30 — 8 18 74 164 3 itd. itd. Svota Namen in pomen te statistike.: 1. Vsakemu udu bi bilo znano ime in število podružnic. Število udov ter število panjev celega društva. 2. Katerega sistema panji se širijo in pomnožijo po posameznih podružnicah in v celem društvu sploh. 3. Čebelar — začetnik bi videl v tabeli, kateri panji se v njegovem kraju največ rabijo, kar je za odločitev nabave novih panjev velikega pomena. 4. Čebelarski trgovec posnema iz tabele kraj, v katerem utegne dobiti vrsto panjev ali mero satnikov, katero ravno potrebuje. 4. Videla bi se razlika v napredku različnih podružnic, kar bi bilo v spodbudo manj uspevajočim. To pa je le nekaj točk pomena statistike. Gotovo bi bilo torej dobro, ako bi se vrlo „Slov. čebelarsko društvo" strinjalo s to mislijo in vzelo v roke to zadevo in vpeljalo, da vse podružnice v prihodnje v tem smislu ravnajo. Storjen bi bil zopet en korak naprej! Niko Sallath. ©lana mmmmmm OBJ©©©©©®®© mmmmm @jiaj@j@j@j@j mmm Vprašanja in odgovori. Vprašanje: Ker čebelarim z večjim številom panjev, se mi je večkrat pripetilo, da mi je nekaj rojev ušlo že iz panjev. Letos mi je že vse porojilo, pa niti en roj mi jo ni popihal. Rad bi vedel vrok, zakaj roji nekatera leta zapuščajo panj, druga leta pa ne. (Š. T. v T.) Odgovor: Uhajajo navadno najraje drugci, sploh mladci. Že na veji pa lahko sklepate, kateri roj je nevaren, da uide, oziroma da ne ostane v panju, tak roj je namreč suh, čebele prazne. Site čebele so napete, da se jim kar skoz zadke sveti, prazne čebele pa so tenke in navadno tudi veliko bolj hude kot prav site. V dobri paši, kakršna je letos, je v panju za vse roje dovolj tekočega medu, v slabih letih pa vzame prvec tekoči med sabo, drugci pa morajo iti brez dote z doma. Za take lačne roje pa ne zadostuje samo žlica medu, temveč ga jim mora čebelar poklasti toliko, da so site in da lahko potem stavijo satje, sicer gredo po svetu s trebuhom za kruhom. že 5. maja gosp. Anton Sitar, vrtnar v Mengšu. — Pač, še jeden! Gosp. Ivan Črnič v Ljubljani je imel prvi-roj celo že dne 30. aprila. Naznanjen je bil, ko je bi! „Čebelar" že stavljen, zato je, čeprav prvi, kar jih je bilo naznanjenih, na zadnjem mestu. Pa zato naj vendar dobro uspeva! Zoper mravlje se priporoča razna sredstva, vendar ne pomaga nobeno tako zanesljivo kot ribje olje — tako trdi Karol Griindik iz Most na Češkem. Treba je dotična mesta s to neprijetno dišečo tekočino namazati in nobena mravlja ne bo prišla blizo. Poizkusi. Če imaš naduho, če kašljaš, si hripav in zasližen, zmešaj čebulin sok z medom ter to uživaj večkrat po malem, pa Ti bo gotovo odleglo. Laglje boš pa užival to preprosto domače zdravilo, če vliješ na zmečkano čebulo kozarec močnega kisa, iztisneš skoz čedno platno in močno osladiš z medom. Vzemi vsake pol ure za čajno žlico te tekočine in videl boš, kako Ti bo pomagalo. Da se ozdraviš, Ti tudi „Čebelar" želi. Sredstvo zoper čebelni pik. Zoper čebelni pik se priporoča brez števila sredstev. Kdor ima strah pred čebelami, naj si zapomni še tole: 30 gramov menthola, 40 gramov vinskega cvetu in 100 gramov glycerina se zmeša mrzlo ter s to zmesjo namaže lice in roke. Baje čebele potem ne pikajo, če pa le vendar katera piči, bolečine niso hude. Ali pa veš kaj? Kar s slino se pomaži, pa ti bodo bolečine tudi ponehale. Čebelarska razstava v Rumi v Slavoniji. Srbsko čebelarsko društvo v Rumi priredi s sodelovanjem hrvaških čebelarskih društev v Zagrebu in Vukovaru ter s podporo deželne vlade v Zagrebu in občinske uprave v Rumi čebelarsko razstavo od 29. avgusta do vštetega 5. septembra t. 1. Razstava se bo delila na 8 oddelkov: 1. Med. 2. Vosek. 3. Izdelki iz medu. 4. Izdelki iz voska. 5. Čebelarska orodja. 6. Žive čebele. 7. Medeče rastline. 8. Slovstvo, učila in starine. Odlikovanja bodo : zlate in srebrne kolajne, častne in priz-nalne diplome in darila v denarjih. Društvo bo samo izposlovalo znižanje železniških pristojbin za pošiljatve na razstavo in bo preskrbelo razstavljalcem brezplačni prostor za njihove predmete v razstavi. Razstavljalci naj se obrnejo za nadaljna navodila na „Srbsko čebelarsko zadrugo v Rumi." Priporočamo slovenskim čebelarjem, da se v obilnem številu udeleže razstave naših slovanskih bratov z dobrimi stvarmi ter jo tudi osebno obiščejo, posebno ker je železniška vožnja po Hrvaškem in Slavoniji zelo poceni. Znamenite čebelarske starine v Pragi. V presbiteriju cerkve sv. Janeza Nepornuka na Skalki se v gotovih dnevih razgrne velikansko pogrinjalo, ki je po rizbi nekega slikarja umetno vezeno. Med drugim je na njem tudi 3 00 čebel uvezenih. — Na Karlovem mostu v Pragi, kjer so postavljeni razni kameniti kipi, je tudi neka skupina: sv. Dominik, Marija in sv. Tomaž. In angel podaja sv. Tomažu na podstavku če bel no košnico. aejBjBBj© a ejoaiaej a©©®® SJ©©©©® o©® Iz spodnještajerskega čebelarskega društva. Čebelarski shodi: Čad ram dne 20. junija ob 3. uri popoldne v šolskem čebelnjaku. Laški trg dne 27. junija ob 3. uri popoldne; kraj se določi v časnikih. Št. IIj pod Turjakom dne 29. junija ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku gosp. F. Rozmana, nadučitelja v pok. Velika Nedelja dne 4. julija ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku gospoda župnika. Ivan Jurančič. @jejEi laeiBj mmmmm mmimmm KRANJSKE PODRUŽNICE. Kamniška podružnica. Zanimiv in zelo podučljiv je bil shod, ki ga je priredila kamniška čebelarska podružnica dne 16. maja ob 4. uri popoldne pri uljiijaku vzornega in naprednega čebelarja g. Jožefa Koširja v Podjelšah. Res precej lep roj se nas je zbralo, kakor je rekel g. predsednik N. Sallath. Bilo je navzočih nad 60 prijateljev čebelarstva, in jako veselo je bilo videti toliko mladeničev, ki so z veliko pozornostjo poslušali jako praktične in modre nauke gosp. predavatelja Likozarja o raznih opravilih čebelarstva. Posebno umestno je bilo, da je gosp. predavatelj spodbujal čebelarje, skrbeti za dobro ime naše kranjske čebele. Pridna je naša čebelca, krotka je in rada roji. Zato jo po svetu visoko cenijo. Skrbeti pa moramo, da se ta njen sloves in dobro ime tudi ohrani. Kedar kaj prodamo, bodisi med ali čebele, naj bo vedno vse le dobro, izbor no blago. Zato je najprvo paziti, da se nam čebele ne okužijo, da ne pride na nje gniloba. V svarilni zgled nam je povedal slučaj iz ljubljanske okolice, kjer je neki nepreviden čebelar izgubil vse svoje čebele, okrog 80 panjev. Razložil je nato novi panj g. Žnideršica in pokazal jako praktično pripravo za pitanje čebel. Priporočil je pitanje z razredčenim medom zlasti poleti, ako preneha paša ali nastane slabo vreme. Začetnikom je svetoval pričeti s kranjskimi panji in kadar se priuče in dosti spoznajo čebelno življenje, naj se poprimejo modernih panjev s premakljivim satovjem, potem bodo šele začeli uživati vso prijetnost in veselje čebelarstva. Jako živahen je bil nato prosti razgovor. Gosp. predavatelj je komaj mogel sproti odgovarjati na razna stavljena vprašanja. K sklepu je priporočil še novo čebelarsko zadrugo in razdelil tiskana zadružna pravila. Druga točka je bila razdelitev 10 kranjskih originalnih panjev, katere je hotela podružnica podariti svojim udom, predvsem iz tega namena, da bi ti panji služili za vzorce, in bi se na ta način polagoma vpeljala povsod enotna mera. Razdelitev se je vršila s srečkanjem. Vsakateri je upal, da mu bo sreča mila in bo dobil lepo izdelani panj z jako čedno slikano končnico, ali kaj, ko je bilo med 90 številkami le 10 rudečih. Slednjič zahvali gosp. predsednik podružnice gosp. predavatelja za njegovo res primerno in podučljivo predavanje. Oglasi se še domači, mekinjski gosp. župnik ter se zahvali, da se je v njegovi župniji priredil (ako lep čebelarski shod. Priporoči mladeničem in gospodarjem, naj se poprimejo lepega čebelarstva, ker dober in vnet čebelar je tudi dober in priden gospodar. P. Angelu s. Logaška podružnica ima dne 27. junija svoj občni zbor v Lazah pri Planini pri podružničnem blagajniku gosp. Jožefu Klančarju. Prosi se ude, da pridejo polnoštevilno ter pripeljejo seboj tudi druge čebelarje in prijatelje čeprav niso udje, ker bo sestanek zelo zanimiv. Slo bo tudi nekaj medu na dražbo v prid podružnice. Predaval bo gosp. Likozar med drugimi tudi o pomenu čebelarske zadruge v Ilirski Bistrici. Na veselo svidenje in čebelarski pozdrav! Fr. Jamnikar, tajnik. ŠTAJERSKE PODRUŽNICE. Konjiška čebelarska podružnica bo imeia shod v nedeljo, dne 20. junija t. 1. popoldne ob treh v šoli v Čadramljah. Gospod Jurančič je obljubil, da pride gotovo na ta shod, ker na zadnjega ni mogel priti. Razun drugih važnih stvari nam bo tudi povedal, na kakšen način in kam bomo mi organizirani čebelarji konjiške podružnice svoj pridelek medu in voska najbolje spravili v denar. Druge točke sporeda ostanejo iste, kakor so bile na zadnjem shodu, dne 23. maja, osobito, kar se tiče volitve novega odbora. Rado Jurko, tajnik. ©©©©¡e)® mmmmm sjejiaaisj ©a® a©© EJEJ® Listnica uredništva. Letos, ko je spomladanska paša tako dobra, kot že zdavnej ne, so postali naši čebelarji menda nekoliko prevzetni, zakaj nobeden ne zine v kakem dopisu kako in kaj; kadar je pa slabo, pa vse jadikuje, da „Čebelar niti vsega priobčiti ne more. Vincar tudi, kadar je kislo vino, pravi „Takega nam je Bog dal", kadar pa je dobro, pa pravi „Takega smo pridelali". Čebelar pa, če je leto dobro, ne pravi ni bev ni mev. Eeaaaiaaa aaaaenaiaai (Miaiasaaiaais© aaaaa^aiMaaiiš!© asaaaoaia) ao^E!®!?®© Listnica upravništva. Imeniki podružnic in tem pripadajoči deleži onih članov, ki so se priglasili mesto podružnicam naravnost osrednjemu društvu, se razpošiljajo. Prosimo podružnice, da slučajne napake ali želje naznanijo, ki se bodoče leto popravijo, oziroma uvažujejo. — Člani iz Štajerske, ki so se prijavili kranjskemu čebelarskemu 'društvu, so se izročili štajerskemu čebelarskemu društvu in vrnilo za člana 50 h. Štajersko slovensko čebelarsko društvo bo te člane samo razdelilo med svoje podružnice. Vsakemu svoje, in s tem bo ustreženo vsem! — Prosimo cenjene člane, ki slučajno kake številke ne dobe, naj nemudoma reklamirajo. Z obratno pošto se jim dostavi dotična številka. Navadno se med prekladanjem na pošti in železnici odtrga zavitek z naslovom. Dostikrat je pa vzrok tudi nagajivost na kaki pošti, kar se v zadnjem času večkrat pripeti. Prosimo take slučaje sporočiti, da se store v tem oziru potrebni koraki. ©aiaasiasa ©aooaaaia &sm mm@@imm MALA NAZNANILA. Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu. Umetno satje (23X27 cm) dajem kilogram za enega naravnega roja (z veje). Kdor želi. naj se oglasi pri Alojziju Brat i na v Križevcih pri Ljutomeru na Štajerskem. 1500 litrov dobrega sadnega vina, liter po 1(5 vinarjev se proda na polovnjake. Anton Slana, Mala nedelja pri Ljutomeru na Štajerskem. (2 — 2) 20 kg izpihanega ajdovega medu, kilogram po 1 K 40 h ima naprodaj Janez Šanca, čebelar v Vrstniku, pošta Laški trg. (2-1) Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici prodaja m ft ^ot P'tanec garantirano zanesljiv, v 5 kg dežicah, poštnine prosto, irCd.Il IlltU« ajdov po K 7'—, spomladanski svitel po K 850; 'z garant'rano čistega voska, za vsako mero prirezano, umeint) odlJC kilogram po K 450, zabojček s 3'/2 kg vsebine za K 16 — Pri večjem odjemu znižane cene. poštnine prosto. Svojim članom preskrbuje eksportne panji, kot jih je g. Žnideršič v 1. številki „Slov. Čebelarja" opisal z okvirji in začetki iz umetnega satja po K 4'—. Trčan svitel spomladanski med plačuje po 1 K 30 h, ajdov po 1 K, voščine po 1 K 10 h, vosek po 3 K 20 h kilogram, franko Ilirska Bistrica. Kdor hoče postati član zadruge mora plačati vsaj 2 K na račun deleža in poslati podpisano pristopno izjavo. Dober dan, gospod sočebelar! Kaj pa pišete? 9999 Dopisnico na ■ ■ ■ ■ I. avstrijsko - šlezijsko zalogo čebelarskih potrebščin FRANC SIMMICHU, Jauernig, avTS da mi pošlje zastonj nov cenik za čebelarstvo in perutninarstvo, ki ima tudi bilježko in zelo poučna mesečna opravila. Moji sosedi dobe od njega trčalniče, panjove, umetno satovje, lovilnike, prašilčke in priprave za matično vzgojo, kadilnike, varovala pred pikom, priprave za umetno lego jajc, pitalnike in napajalnike, poizkuše-valce za jajca, žičaste mreže itd. in so bili zelo zadovoljni s ceno in blagom, zatorej bom vprihodnje tudi jaz dobival blago od te tvrdke. Udnina (2 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku „Slovenskega Čebelarja" Fr. Rojinu, nadučitelju v šmartnem pri Kranju, aenaagjoaasoaaaiaaaaiaiiaa Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Lastnik „Slovensko čebelarsko društvo". Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.