VI. leto Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 60 vinarja, pri trikratni po 58 vinarja, pri šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 64 vin. za vsakokrat. — Za razne, izjaveitd. stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. 42. številka V Ljubljani} dne 18. decembra 1919, Delavec izhaja vsak petez * datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 20"—, za pol leta K 10—, za četrt leta K S1—. Posamezna številka 40 vin. Naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Poiiljstve na uredništvo in upravniStvo Ljubljana, Šelsnburgova nllca Stev. 6. II. nadstr. Telefon št. 225. Strokovne organizacije z gospodarskega stališča. V zadnjem času jo postala gospodarska stran naših strokovnih organizacij jako aktualna. Zato bi bilo želeti, da bi se v tem oziru razvila ined našim delavstvom debata, ki naj bi to stvar temeljito razjasnila. Omejiti se hočem v prvi vrsti na članske prispevke, kateri so danes pri tej slabi valuti tako malenkostni, da nam to daje misliti, kaj bo potem ostalo v blagajnah, ko se bo valuta uredila in bomo zamenjavali krone v dinarje po kurzu 1 :3 ali še slabše. Ce pomislimo, z gospodarskega stališča, da so na eni strani vse življenjske potrebščine deset in še večkrat dražje kot pred vojno in tudi delavske plače so potem znatno višje, na drugi strani pa so prispevki strokovnih organiza.icij skoro v isti višini kot preje, vidimo takoj neenako razmerje, ki je vse prej kot zdravo. Ce vzamemo v poštev nadalje šc upravne stroške, ki so se tudi znatno pomnožili in že omenjeno regulacijo valute ter napravimo bilanco, nam bo ista pokazala, da je to gospodarstvo silno nezdravo in utegne biti v doglednem času katastrofalno. Vsled tega bo nujno potrebno, da se članski prispevki zvišajo. Ce hočemo in na to moramo računati, na silne boje. ki nas čakajo v najbližji bodočnosti, moramo gledati, da bonlo za te boje tudi denarno pripravljeni in močni, kajti za boj proti kapitalu moramo mi organizirati tudi delavski kapital. Ko se je vršila zadnja kovinarska stavka v Ljubljani, se je razposlalo na vse strokovne organizacije nabiralne pole za stavkovni sklad.'Uspeh je bil sijajen. Ali pa nam more kdo garatirati, da bo pri eventuelnih drugih stavkah uspeh tudi tak? Tudi to se mi ne zdi pametno, temveč nujna potreba je, da ustanovi strokovna komisija enoten stavkovni fond za vse "-ganizacije in prispevki za ta fond naj bi bili obligatni ravno tako kot članski prispevki in v slučaju stavke imajo vse organizacije pravico črpati denarna sredstva iz tega fonda, v katerega bodo tudi vse plačevale. V interesu stvari same bi bilo, da se tudi drugi delavci in funkcijonarji strokovnih orgaiza-cij izrečejo v tem smislu in naloga strokovne komisije nai bo, da stvar nrei ko mogoče uredi. ■ J. Erbežnik, Maribor. Iz strokovnih organizacij. Usnjarji, čevljarji i. t. d. so imeli dne 16. novembra 1919. izredno glavno skupščino svojega „Gsrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju1*. Zborovanje se je vršilo v Ljubljani v bivši Mahrovi šoli. Napravljeni sklepi so važnega in dalekosežnega pomena za ves nadaljni razvoj organizacije same kakor tudi za splošni pokret pnza-i detega delavstva. Sklep glede primernega | povišanja prispevkov je pač najvažnejši | in razveseljivo dejstvo je, da je tozadevni predlog načelstva bil od strani delegatov san; v prilog organizacije primemo korigiran. To dejstvo je treba konštatirati, ker je to dokaz, da so delegati prav razumevali sedanje razmere in potrebe. Tudi podpore so se sorazmerno zvišale. Oboje stopi v veljavo s 1. januarjem 1920. V Žireh so si čevljarji ustanovili strokovno organizacijo. V ta namen je bil dne 30. novembra 1919 ustanovni občni zbor LISTEK. . it-- -:3 ■ Zakoni in naredbe. Uredba o preskrbovanju prebivalstva z ljudsko in mesnq hrano. C1 e n 1. Pod hrano se razumeva vsa ljudska in tnesna hrana vštevši vse vrste drobnih živali za klanje in mesne proizvode. Oznamenovanje cen. C len 2. Vsakdo, ki prodaja ljudsko, ali mesno hrano v prodajalnici, na stojnici ali kje drugje, mora na vsakomur viden način oznamenovati cene posameznim predmetom. 1 udi predmeti, ki se vstavljajo v izložbe. morajo biti na vsakomur viden način oznamepovani s cenami. Določevanje cen. člen 3. Občinska ali mestna oblast va so dolžna, da za svoje območje določujejo prodajne cene najvažnejšim predmetom, omenjenim v členu L Da se bodo pravilno določevale cene, morajo občine sestaviti posebne odbore za določevanje cen; v teh odborih, morajo biti vsaj po eden zastopnik iz vrste trgovcev, eden iz vrste producentov in eden iz vrste porabnikov. V mestih in industrijskih krajih naj se poleg teh pritegnejo še zastopniki iz vrste delavcev. Člane odbora imenuje načelnik občine (župan) ali njegov namestnik; ta jih sklicuje na seje, katerim predseduje sam. člani odbora so dolžni prihajati na te seje, kjer se določujejo cene prej omenjenim predmetom. Njih služba je častna. Člen 4. Prestopki členov 2. in 3. te uredbe, se kaznujejo z zaporom do enega meseca; ta kazen se ne more izpremeniti v denarno globo. Razen te kazni se mora izreči zapad blaga ali zaloge, ki je predmet prestopka. To blago porabi občinsko (mestno) obla-stvo za siromašno prebivalstvo dotičnega kraja. V ponovnih primerih se izreče izguba pravice do obrta, v čigar izvrševanju je bil prestopek storjen. Kazen izrekajo politična, oziroma policijska .oblastva prve stopnje. podružnice osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok, na katerega je kot delegat centralnega odbora prišel sodrug Novšak iz Ljubljane. Novo sobojevnieo v vrstah naših strokovnih organizacij naj-iskreneje pozdravljamo. Izvanredna glavna skupščina osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani se vrši dne 21., eventualno že tudi 22. decembra 1919. Zborovanje se bo vršilo v posvetovalnici na mestnem magistratu v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila: a) predsednika, b) blagajnika, c) kontrole, d) tajnika. 2. Sprememba opravilnika. 3. Dopolnilne volitve. 4. Uje-dinjenje s ostalimi strokovnimi organizacijami v Jugoslaviji. 5. Razni predlogi in nasveti. Glede delegatov naj se vse podružnice ravnajo po navodilih, ki so jih prejeli od tajništva. Delegati naj se infor mirajo glede vlakov, da pridejo pravočasno v Ljubljano. Na Rebercah pri Železni Kaplji so se vršila pogajanja zaradi zvišanja plač delavstvu vposleneiji v tamošnji tovarni za celulozo. Osrednje društvo komičnih delavcev na slovenskem ozemlju sta zastopala sodrnga Juhart in Tokan. Kot zastopnika podjetja sta bila navzoča gg. ravnatelj tovarne in sekvester papirnic Krenner. Za delavstvo so prisostvovali trije tovariši. Plače so se uravnale po kategorijah in povišanje znaša od K 1*— do K 2'80 dnevno. Draginjska dokiada znaša za delavce od 17. leta starosti naprej 2 kroni, za mlajše delavce in delavke 1 krono dnevno. Uvedla se je tudi družinska doklada, in sicer za ženo 50 vin. in za vsakega otroka 20 vin. dnevno. Hrano v tovarniški kuhinji ima delavstvo' po dosedanjih cenah, namreč Zoper obsodbe političnih uli policijskih oblastev prve stopnje je dopuščen priziv v roku osmih dni izza dne, ko se je vročila rešitev druge stopnje, na ministrstvo za prehrano in obnovo dežel v. Beogradu. Priziv ic tudi vložen pravočasno, ako se v roku osmih dneh odda na pošto. Vse rešitve o teh poslih se morajo , izvrševati v roku osmih dni. Nakopičevanje zalog. C1 e n 5. Prepovedano je nakopičeva-ti zalogo predmetov, omenjenih v členu 1, Semkaj spada vsako nakupovanje in hranjenje večjih količin teh predmetov, nego. jih more dotični trgovec po obsegu svojega obratovanja imeti ali jih običajno ima. lako nakopičevanje je kaznjivo samo, ako je bilo storjeno v namenu, da se zaloge odtegnejo prometu in se hranijo v, skladiščih zato, da jim zaradi njih nedo-stajanja na irgu poskoči cena. Prestopki določil tega člena se kaznujejo po členu 4. te uredbe. člen 0. Cim stopi ta uredba v veljavo, so razveljavljeni vsi zakonski predpisi in vse »uredbe, ki se ne skladajo s to uredbo. K 3*50 za zajtrk, obed in večerjo. Pridobljene ugodnosti so veljavne od 1. oktobra 1919 in prejme delavstvo povišek za nazaj. Zaupniki, ki jih določi delavstvo sporazumno s svojo strokovno organizacijo, so priznajo. Doseženi uspeh seveda še ne odgovarja dejanskim potrebam delavstva, lori a upoštevati je bilo treba, da lovarnn v led pomanjkanja surovin po več mesecev ni skoraj ničesar producirala. Vendar je pričakovali, da se bo podjetje razvilo. Posrečilo se je namreč dobiti poirebnc surovine, tako da je ..dana prilika za gospo* •tarski razvoj podjetja. Na delavstvu samem pa je ležeče, da skuša potom marljive okrepiive svoje strokovne organizacije priti do vrhunca one sile, ki jo delavstvo za uredbo svojih eksistenčnih pogojev neobhodno rabi, iti da bo pripravljeno vsako ugodno priliko izrabiti tudi v svojo korist. Isti dan se je zvečer vršil v Železni Kaplji izredno dobro obiskan shod kemičnega delavstva iz tovarne na Rebercrth in delavstva v tein kraju se nahajajoče lesne industrije. Poročal je v obširnem govortt s-odrug Tokan. Na koncu se je dotaknil tudi plebiscitnega vprašanja ter navzočim dokazal, da gospodarski odnošaji pri morebitnem glasovanju neisprosno velevajo odločili se za Jugoslavijo. Navzoči so vzeli govor sodr. Tokana odobravajo na znanje. Rudarji. V ponedeljek dne 2. decfeulbhi 1919 so se vršila pri deželni vladi v Ljubljani pogajanja o spomenici, ki so jo predložili rudarji vseh premogovnikov potom svoje strokovne organizacije — Ur.ijc slovenskih rudarjev — Trboveljski premogovni družbi. Glavno, kar so radarji /.-.'ntevali, je bilo primerno zvišanje količin živeža, raztegnitev povračila draginjskih diferenc na ves potrebni živež in podvojitev nabavnih zneskov. Razentega je spomenica obsegala tudi zahtevo po sounr.ivi pri rudniškem konsiunn, ureditve čevljarske delavnice v Trbovljah, električne razsvetljave, delavskih stanovanj, zgradbe potrebnih stanovanjskih hiš, kopalnice, dobave brezplačnegA orodja in razstrelil, dobave brezplačnih škornjev zasipalcem, pravilno razvrščuvanje jamskih vozičkov in izvedbo volitev v bratovske skladnice. Pogajanja se riiso končala, in sicer zartdt- lega ne, ker igra najvažnejšo vlogo vprašanje, kako ugoditi delavstvu brez povišanja cen premogu. Zadeva je tem bolj komplicirana, ker vsled pomanjkanja potrebnih pripomočkov ni pričakovati posebnega naraščanja produkcije. Zaupniki delavstva bodo, kakor se nam poroča, svoj« stališče na novo formulirali. Sicer pa mora vsak poznavalce razmer, v katerih na«i rudarji žive priznati, da zahteve rudarjev niso pretirane. Obširnejše poročilo prinesemo, kaKor hitro bo zadeva rešena. Naše mnenje je, da ne samo delavstvo ampak tudi trboveljska premogokopna družba in vlada morala poiskati potov, po katerih se pride do potrebnega sporazuma. - MM. . . ■ ......—... Skupščina Osrednjega društva Sesnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani. Meseca januarja bodočega leta se bo sestala prva redna skupščina našega društva, če ne nastopijo med tem časom kake nepremagljive* zapreke; Društvo lesnih delavcev, ki je lakoj po polomu Avstrije začelo energično agitacijo, po vsej Sloveniji, je našlo pri lesnih delavcih vesel odmev. V kratkem času se je društvo tako razvilo, da danes lahko s ponosom gleda na svoje delo. Pričeli smo z skromnimi sredstvi, bbriti smo se imeli s stoterimi aprekami, toda požrtvovalnost naših So-drugov nam je pripomogla, da se nas je združilo lepo število. lianes šteje naše društvo čtez 3000 društven!kov, kar je za naše razmere lepo število. Delovanje društva je bilb kaj živahno, imeli smo celo vrsto mezdnih gibahj, kabrn smo zaključili z lepim uspehom. Žal, da društvo ni moglo v vsakem slučaju svttjim članom tako ušpešno priskočiti iiii pomoč, kot bi bilo to potrebno. Raztrlere sd bile v takem slučaju močnejše otl društva. Toda dovršili bomo vse kat je o&talo rifeižfašenega, s pomočjo vseh onih, ki so dbBife volje, in se tie Strašijo deli. V očigled nalog, ka- tere naj naše društvo še izvrši, pa ne smemo pdiabiti najvarnejšega: Zanesti Naredba deželne \ laue za Slovenijo o kaznivosti zlorabe ubožnih akcij št. 749. Na postavi avstrijskega pooblastilnega zakona z dnfe 24. julija 1917., drž. zak. ši. 307, se odreja: § 1. Kdor se pri katerikoli akciji, započeti za olajšavo bede po državi ali javni korporaciji ali javnemu zavodu, na zvijačen način vrine vanjo, zlasti z napačnimi navedbami ali kakorkoli zlorabljajoč zaupanje oblastva, dalje kdor predmete, pridobljene pri ubožnl akciji, prodaja naprej ali •jih splrth -'dsvojuje zaradi svojega dobička, nadalje kdor zvijačno in z napačnimi navedbami, Zlorabljajoč zatijvanjc 6h!a-stva, pridobi od države ali ja vrte korporacije, zlasti iz dcmobifizacHSke zaloge, predmete p'6d nakupno ceno ob pridobitvi, tega bo dkfsino politično oblastvo kaznovalo .r zaplembo blaga, z denarno globo do 20.000 i\ in z zaporom do 6 nlesecev. § 2. Kolikor je v teh dejanjih' videti znake delikta po kazenskih zakonih, še kaztraje- io po tet zakonih še po sebe. § 3. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, dne 2S. novembra 1919. Predsednik: ur. Žerjav s. r. Razglas deželne vlad« za Slovenijo. Varnostno službo pri parnih kotlih, izpraševanju kandidatov za kurjače in strojnike je definitivno za vso Slovenijo Vil. prevzel oddelek gradbenega ravnateljstva v LJublJaL Ta sprejema zakonito obvezne prijaVe kotlov, oziroma prošnje za preizkušnjo ali revizijo parnih kotlov, kakor tudi prošnje za izpite za službo pri parnih 1:6 tl ih in parnih strojili. Pi'o*nje 2a opravljanje izpitov se kolkujejo z 2 K. Pristojbine za preiZkrtšnje irt revizije ! Kurilna ploskev , Pristojbina za j v m5 manjša krt Sft> . v izmeri 2*5 do 75 K 15 K vštetih 10 . . . 150 , 80 „ ! \ -rieri 10 do 50 250 „ 50 . cez w0 ■ a . t . i 300 i. 75, moramo med naše drustvonike zdravo misel do svojega društva, ter pravilna pojmovanje smotra Ha nalog našega društva, kar je temelj vsake dobra stanovske organizacije. Ob vsem lepem napredku, vendar ne smemo pozabiti vzgojnega dela; potrebne izobrazbe naših društvenikoV. Marsikateri sporazum bi že bil odstranjen, če bi se drušlveniki zavedaii pravilno svojih pravic pa tudi svojih dolžnosti. Tu bo treba trdega de]a, katerega se pa moramo Joliči z vso energijo. Silno važno vprašanje dobre organizacije je finančno vprašanje. Ne pozabimo, da se je podjet* ništvo do prav malih izjem organiziralo v svojih organizacijah tako, da nimamo opraviti s posameznim podjetnikom, marveč 3 celo organizacijo njegovega stanu. Mezdni boji bodo v bodoče čisto gotovo hujši kot so bili v preteklosti, o tem ne more biti dvoma. Podjetništvo je pripravljeno. Smo li tudi mi pripravljeni'? Odkrito si lahko povemo, da rte. Manjka nam še mnogo, manjka nam predvsem bojnih sredstev^ Naši prispevki niso v nobenem skladu s sedanjimi razmerami, treba jih bo korenito preurediti. Ker se bliža skupščina našega društva ne bo odveč, če povem tu nekaj misli, kako naj se korenito odpomore temu. Prispevki naši umerjeni ao še predvojnim razmeram, prav tako tudi naše podpo*& Nobeden izmed nas ne mote trditi, da bi bili ti prispevki pri metni sedanjemu času. Plače so se po veliki Večini povsod izboljšal«*, prispfcvek pa je ostal s Mri. Zato je čisto naravnp, če hočemo naše društvo obdržati na višku časa, in ga ne degredi-ramo hu stopnjo bratovščine, moramo dati temu društvu tudi potrebna srfedatva. 15-s kovin? so zmiraj dražje, agitacija stane, če se jo iioče smotreno voditi, naravnost ogromne troške. Kolikor sem informiran, bi Osrednje društvo kaj rado ustreglo vsem žeijaift posameznih podružnic, ter jim priredilo sTldde, ttida računati taiora z vsakim vinarjem, ter se omejiti samo na najpotrebnejše. Koliko se je zamudilo samo na izobraževalnem polju! Boli me srce, toda finančni minister je neizprosen. Tu sodrugi nam ne bo preostajalo prav ni« drugega, kot da posežemo malb v žep, ter darfio našemu društvu, kar potrebuje, potem pa benio od njega lahko zahtevali Pristojbine za izpite znašajo: za kurjače 20 K za. strojnike 30 K. Varnostna služba kotlov, ki spadajo v področje družbe »Dampfkesselunter- suchungs- und Versicherungsgesellschan in \Vien« se uredi definitivno pozneje, omenjeni kotli ostanejo pod dosedanjim nadzorstV6fn. , Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 17. februarja 1919», st. 33* Ur. 1. in naredba poverjeništva za promet z dne 17. februarja 1919., št. 360 Ur. 1„ se izpremir.iata le v toliko, da spadajo poleg varnostne službe stabilni kotlov v vt-ležrilskilr napravah (kdnlmcah, delavnicah tid.1 tudi izpiti strojnega osohn pri stabilnih kotlih in»am>h strojih v področje VII. oddelka gradbenega ravnateljstva} vaiiidstrta služba pri rofcomotivah državne in jitffte beznice in izpiti o sob ja prf njih' pa ostanejo pod 'dosedanjim nadzorstvom. Z današnjim dnem je razveljavljen razglas, poverjeništva za faVna Ur. £• LXXXTTT i dne 29. aprita 191*). tV Lubljani, dne 8. novembra 1919. Deželna vlada Ta Slovenijo Poverjeništvo za javna dela. - Hod)a: inž. Klinar s. t*'. tudi kar potrebujemo mi. Morda bo kdi na tihem mislil: zopet nov davek, vse je postalo dražje, sedaj pa pride še društvo in zahteva Od nas nove žrtve. Vsem takim povem odkrito: ali 36 priznamo za razredno zavedne delavce, kateri vedo, kaj je njihova dolžnost, da si mora delavec vsa potrebna sredstva za svoje društvo utrpeti sam, ali pa pustimo organizacijo ter se 'prodajmo našim podjetnikom na milost in nemilost. Menda nas je vojna naučila 'dovolj, da vemo kje je naš prostor. Zato sem mnenja, da ne bo nikogar med nami, kdor ima zdravo pamet, da bi odrekal svojeiuu društvu ta prepotrebni davek. Ce bi se pa morda le kdo našel, kar pa dvomim, da bi radi tega, ker društvo terja od njega nekaj vinarjev več na teden, izstopil iz vrste zavednega^ delavstva, pa si bo sam izstavil ubožno izpričevalo svoje nezavednosti. Toliko za danes. Prepričan sem, da se bo oglasilo 5e več tovarišev v našem listu, kateri bodo kritično presojali naš položaj, ter bodo povedali sVoje mnenje, d nameravanem povišanju tedenskih doneskov. Prihodnjič pa si bom dovolil v številkah označiti, kako si zdmišljam ureditev naših finančnih razmer. —o— f.e v Prejeli smo gorenji dopis od enega iz med naših sodrugov, ld Se je lotil Rešitve našega finančnega vprašanja. Objavljamo ga drage voljč z željo, da se tudi driigi sodrUgi pridno udeležujejo te pereče razprave, ki je važnega pomena za razvoj našega društva. Pripominjamo, da se bo načelstvo v prihodnjih sejah pečalo s tem vprašanjem, ter bi mu mnenja posameznih sodrugov v tem o oziru lahko dobro sluzila pri svojih sklepih. Zato prosimo vse sodruge, katerim je razvoj našega društva na srcu, da se pridno udeležujejo razprav v ,Delavcu* ter tako pomorejo vodstvu društva do pametnega zaključka. Vse dopise je poslati na Osrednje društvo. — Načelstvo. -a- Svarilo! Vedno pogosteje se dogaja, da obračajo razna večja podjetja iz ozemlja izven Slovenije na podpisani urad za posredovanje večjega števila deiavceV, zlasti rudarjev, gozdnih delavcev i. t. d. Podpisani urad principielno ne prevzame nobenega takega posredovanja, ne da bi sklenil preje s podjetjem jasno in točno pogodbo, ki bi garantirala delavstvu primerne plače in druge delavne pogoje ter uredila tudi njegove prehranjevalne in stanovanjske razmere. Mnoge lirme (zlasti židovske po Hrvaškem in Bosni) pa posredovanje pod takimi pogoji odklonijo ter nabira jo potem potom vabljivih oglasov in spretnih agentov po Sloveniji delavce, katere nato seveda po avoji volji izrabljajo, saj je povratek iz tako oddaljenih krajev pogosto nemogoč. Podpisani urnu zato uujuo iu reuos ivari vso slovensko delavstvo, naj pod nobenim pogojem n > sprejme nobenega delg izven Slovenije preko in brez posredovanja podpisanega urada, še mauj pa aaj ne hodi sam iskat dela v ostale pokrajine naše države. V vsakem slučaju »aj se obrne vsak po podatke in navodila izmed podružnic podpisanega nahajajo doslej že v Ljub-!iam, Mariboru, Ptuju in Celju. ,Dr/avba posredovalnica za šnjega leta 3. marca vlogo na povjereništvo za uk in bogočastje, v kateri pozivlje, da naj se vendar že enkrat po petih letih te šole zof>et otvorijo. Nato je goriimenovano poverjeništvo odgovorilo, da se šole v sled tega ne otvorijo, ker ob-jina Ljubljanska noče prispevati, to kar či pritiče. Občinski svetnik s. Mihevc je nato v predzadnji seji občinskega sveta župana in vpeliral. Nato je v zadnji seji dobil odgovor, da se obrtno nadaljevalne šole z novim letom prieno. Tedaj šlo je za borih b-tiOO kron in teh občina celih pet let imela za uboge vajence. To je že bila skrajna malomarnost! Po stavki bančnega uradništva v Zagrebu je prišlo na dan. da so v raznih hrvaških bankah žigosali mažarske in avstrijske krone kar rta < belo. Hrvaška deželna banka sama je takega importira-nega 'denarja žigosala za 8 milijonov kron. To so vam državo vzdržujoči element ti bankirji in njihovi ravnatelji; na vislice s takimi patrijoti. Štore. Zahvala. — Gospodu obratnemu vodji, paznikom ter mojim tovarišem rudarjem za pomoč, ki so mi jo ob moji bolezni naklonili izrekam najprisrčneje zahvalo — Alojzij Petri m, rudar. Sodru.',a Orešnik in Zwerger iz Zagreba se v .Vijesniku“ od 15. novembra 1919 britko pritožujeta, da sta bila ob priliki veselice, ki jo je bilo priredilo „Osrednje društvo* natakarjev, hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev na slovenskem ozemlju v ljubljanskem Narodnem domu, češ da so bili sprejeti z nekakim švabsko-avstrij-skim gostoljubljem. Ob tej priliki sodrugu Vosperniku tudi predbacivata, da so oni zanj in za njegovo ženo, ko sta bila v Zagrebu, plačali vse stroške razun vožnje. Ni sicer naša navada, da obravnavamo v našem listu o lakih stvareh. Ker pa se je zdelo sodrugoma Orešniku in Zvvergerju umestno stvar obelodaniti, si ne moremo kaj, da o zadevi povemo tudi svoje mnenje. Osrednje društvo natakarjev, hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev na slovenskem ozemlju kakor tmli vse nase ostale strokovne organizacije, kadar pošljejo kakega sodruga kot delegata, ga plačajo same. Ce pa so po zatrdilu sodrugov Orešnika in Zwergerja sodrugu Vosperniku, ko se je le ta kot delegat s svojo ženo mudi! v Zagrebu, vsilili plačilo računov za brano in prenočišče, tedaj je to njihova stvar. Pri nas v Sloveniji namreč seveda ne po-siopamo tako kavalirsko z društvenimi sredstvi: Vrhutega še pride upošlev, da sta oba zagrebška sodruga prišla v Ljubljano nepovabljena in neprijavljena. Za pomoč pri aran-žiranjn veselice sta se ponudila sama. Skratka mudila sla se po nepotrebnem v Ljubljani kar tri dni, dasi nista imela v Ljubljani prav nobenega opravka, ki bi ju na Ljubljano vezal. Zahtevati pa, da bi osrednje društvo natakarjev i. t. d. na slovenskem ozemlju plačevalo, če prav morda iz veseličnih prebitkov, nepotrebne izlete, se, nam po naših gospodarskih pojmih ne zdi ravno pametno. Pripomniti pa moramo še, da oba imenovana zagrebška sodruga z manjšo jima ponu-deno odškodnino nista bita zadovoljna, zato je sodrug Vospernik imel popolnoma prav. ko jima je dejal: „Kaj mislile, da ste prišli žreti v Ljubljano za naš denar!1' Omastila, Vse blagajnike podružnic Osrednjega društva lesnih delavcev za Slovenijo, se tem potom opozarja, da jc pri november-ske-nt obračunu priložiti tudi državni bon za ono svoto, katero je glasom obračuna poslati na Osrednje društvo. Boni od podružničnega denarja pa naj se hranijo v podružični blagajni. — Načelstvo. Dopisi. Vse funkcijonarje Društva lesnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju tem potom podpisano načelstvo opozarja, da morajo z ozirom na bližajočo se skupščino biti decemberski obračuni vsaj do 8. januarja 1920 vposlani na Osrednje društvo, da more isto pravo časno sestaviti letni račun. Nadalje se opozarja vse blagajnike podružnic, da obveste svoje člane, da je letos vplačati tudi 53. prispevek. Poskrbe naj pravočasno, da člani vplačajo svoje prispevke pravočasno, da ne bodo zamudili roka za položitev računa do 8 januarja. Opozarja se nadalje, da morajo biti vsi letošnji obračuni, ki so morebiti še izostali do tega dne vposlani na Osrednje društvo. Načelstvo. V zadevi protidraginjske akcije naj se sodrugi ne obračajo na sodruga Tokana, temveč na tajništvo stranke, Ljubljana, Krekov trg štev. 10. Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Usta .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Zahtevajte samo pristno „Hif‘ kremo ki je radi svojih sestavin najbolja in zajamčena ter domači izdelek. Zaloga na debelo. Oroslav Črtalič. Resljeva cesta 20. g = KAJO DELIČ = p draguljar in zlatar <* $ Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 4. 1* Jj priporoča »vo]o $ draguljarsko delavnico & m nova dela in popravila, kakor tudi za vsa 5j[ y katarska dela, pozlačenje posrobrnjenje itd. & f. Staro srebro i, zlato se kupi po naj viSjlh j* $ cenah in .se tudi predela v nove stvari bro* ške, uhane prstane i. t. d. j* s> ‘ UČITELJSKA TISKARNA KnuuBnanuuiaaatuKjiKBisiiaaaaaaaiianciBaa LISLSMi, Mištasia tika Sr. S. Ddjbji t uitjitt um n Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila • zn shode in veselice. - LETNE ZAKLJUČKE Najmodernejša uredba tt tiskanje listov, knjig, bro-- Bur itd. itd. * V STEREOTLPIJA LITOGRAFIJA. Ivan Jax in sin Ljubljana Duuajsta c. 17. priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev in stroje za pletenje (StriUiiaaliuiii za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. Okrajna »ilniška blagajna * j v UiibiiaHi. j * Pisarna: Turjašk trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne i. re so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih " je blag jna zaprta. S Zdravnik blagajne Ordinira oopoL japiL Stanovanje. Dr. Mmu Petu splošno zdravljenje »11 - ‘/tl Turjaški tig bL iv okr. bol. blag. Dr. ivaii m /;,10—»/ali Torji&i tt| it. 4. splošno zdravljenje 2-3 ftuiiftiukiill. Dr. Viktor Breskvar >i.l I—*/*12 HiUojm bL 12. splošno zdravljenje t—2 IvjtiU ut it. 4. Ur. Alojz iMiotot 8-9 Turjiikitri ».i splošno zdravljenje i—3 Paljsaiha čuta IB. Člani, ki potrebujejo MiavniSko pomoi, ne morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim ia-stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnieo): brez te ordinirajo zdravniki te v nujnih slučajih. TroSkov, kt nastanejo, kadar ..boleli čjau sam po« zove druge zdravnike, da ga ločijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški lidt se mora takoj oddati v blagaj-uiSki pisarni« Ob nedeljah in praznikih se ordinir« le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je tret* nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanski*1 lekarnah. Boiniščnina se izplačuje vsako če je ta tlAn praznik, pa dan prej od tt. zjutraj popoldne. S pritožbami se je obračati celinka okrajne bolniške blagajne- Načelstvo«.