Kntolišk cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja, po pošti za celo leto 3 fld.. * a pol leta I cld. ti«» kr » tiskarnici aprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Datum dai> poj rej.
Tečaj XVIII.	V Ljubljani 10. sušca INH5.	i Asi 8.
D o s t a v e k
A „klicu na pomoč za \otranjskoil.
Obširne in natančne pozvedbe po po s t o n j h k e m kantonu, ktere so se ravno kar sporočile c. k. deželnemu predsedstvu, spričujejo, da tudi deset \asi imenovanega kantona zavoljo slabe lanske letine in zavoljo večkratne toče, ktera je tiste kraje zadela, čedalje huje čutijo ne Ic pomanjkanja potrebnega živeža, temuč da je tudi gotovo že zdaj, da bojo čisto brez. vsakega semenskega žita spomladi.
Ker prebivavcem teh vasi pri veliki njih icvšini in pri poinaujkauju druzega zaslužka preti ravno tista velika stiska, ktera žuga sosednjim kantonom na Notranjskem, torej pri-poročujem tudi tc uboge rojake blagoserčnim Kranjcem, naj jim z milodari pomagajo, da sc more tudi teh deset vasi postonjskega kantona, ktere so v enaki revi, udeležiti po razmeri svoje potrebe niilodarov, ki se nabirajo po mojem poklicu od 19. februarja t. I. za reveže v loškem in senožeškem kantonu iu v Podkraju.
V Ljubljani 1. marca 1865.
•lil u cz baron Sloissnig, r.,
c. k. deželni poglavar.
Spotit ht i m poiorttttjti r Mit m.
Spinije Dr. Janez Zlatoust Pogačar. 9. Ustav sv. Ilicronima za narod ilirski. — Al (iesii.
Da bi zadostil mnogoterim sporočilom iz domačije iu gnavi lastnega serca, sem pervo nedeljo svojega bivanja v središu keršanstva obiskal cerkev svetega Ilicronima na bregu rumenkaste Tibcre. Ker jc bil sv. Ilicronim rojen Daimatinec, se ui čuditi, da jc ta cerkev vseskozi imela posebno mikavnost za južne Slovane. Leta 1475 jc iz zapuščine nekega rojenega Dalmatinca, Kantina Dolskega (Kantini de Valle), njegov povcrjenec kardinal Olivieri Karafa zraven tc cerkve napravil bolnišnico, naj bi sc v njej sprejemali ubogi popotniki in bolehni romarji ilitskega naroda, ki sc shajajo v Kim v obiskanje svetih apostolskih ostankov. Odločeno je bilo v ta namen primerno premoženje, česar oskerbništvo jc izročeno kongracii ali društvu pod imenom: vSocieh» v S. Hiervnymi na! ioni s Ulyricorum almue l rbis". — ,,Društvo sv. Ilicronima za narod ilirski v svetem Mislu.**
Papež Sikst V jc bil od perve mladosti iskren časti\ec velikega cerkvenega učenika sv. Ilicronima. Z njegovim globokim ser čilim nagnjenjem sc jc lepo vjemalo, da mu jc bila. povišanemu v čast kardinaUko, ravno cerkev sv. Ilie-roniina na Tiberi.i m bregu v delež iu primek podeljena. Sedeč na prestolu apostolskem, je hotel svoje češenje do njega z deli skazovati. ki dolge veke preživijo in poznejše
rodove blagruje. Naj p red jc v velikanski baziliki sv. Marije Velike altar sv. Ilicronima v častilljiv-o kapelo prezidal iu to kapelo v počivališč svojega trupla po smerti odločil. Potem se |c obernil v poveličavo iu olepšavo cerkve na Ti-bcrncui bregu iu jc pri njej ustanovil kolcgialni kapitel, namreč enega vikšega mašnika (archipresbyter), šel korarjev in 4 bencficjate, ter zapovedal, da naj. kuoiur gre pravica, v tc službe postavlja sposobne osebe i/, naroda ilirskega ali drugotne rojake, toda govoreče ravno tisti iliiski jezik iu narečje (personas i done as nntiouis lllyricae sen ulias Origenas ejusdem tamen H/yricue lingutre el idiomati*). Po besednem pomenu ustavnega pisma bi tedaj do omenjenih korarstev pravico imeli rojeni llirci ali tudi drugotni rojaki, ako uiiicjo iu govorijo ilirsko narečje. Leta I G'* I sc je oglasil za prejemo izpraznjene korarije Janez Kerst. Jampsii rojen v Ilimu. siu nekega l.ukcza, rojenega Ljubljančana. Njegova prošnja pa ni bila dovoljena, ker ui znal ilirskega jezika, iu torej ui zadostoval namenu iu tirja vi UHtanovnika Siksta V. Ko je pa ravno imenovani Janez Jampsi svojo prošnjo uterdoval s tem, da je po rodu llirec. se je vnela pravda v oziru besede rlUyricumu, ktera je bila dognana 24. aprila 165« z razsodbo, ki določuje, da po misli Siksta V „ llfyricwnu v sebi zapopade Dalmacijo, llervatijo, Slavonijo iu Bosno, ue pa tudi Koroškega, Štajerskega iu Krajnskcga, in torej le rojaki unih štirih dežel pravico imajo v zadobo kapitelskih služb svetega llieronima. Ako bi tedaj kdo svojo prošnjo za koraiij« pri svcteiu llicroiiimu samo s tem podpiral, da je rojen Slo-vcucc, bi se taka prošnja po pravici zavergla. Menim pa. da bi smel upati tislišanja. ako zna tudi govorili ilirsko narečje. Zakaj pravda sc jc le verlila o pomenu besede rWyricwnu v Sikstovem pismu, in dotična razsodba je tudi ravno ta pomen določila ter izrekla, da v oziru naroda so le Dalmatiuci. Ilcrvatjc, Slavonci iu Bošnjaki v omenjene koiaiije poklicani. Ali kak drugotni — neitirski -rojak (alias origenn). toda govoreči ravno tisti ilirski jezik iu narečje, sme /.^dobiti službo v oudašujem kapiteluu. o tem se celo ni vpiašalo in toiej razsodba zastran lega nič ne omenja. Ce premišljujemo namen, kterega je Sikst V z ustanovljcujem kapilclua hotel doseči, moramo spoznati, da jc dosežen, ako kapitelski gospodje znajo ilirski govoriti. Njih tiar imenitniši poklic namreč obstoji v trm. da dušne in telesne poticbc ubogih popotnikov in bokhuih romarjev iz ilirskega nai oda oskerbujejo. Zagovarjaje lakih neilirskib rojakov pravico do kapitelskih služb, pa nikakoi ne (erdim, da bi siccr nciliici,čc so tudi zmožni ilirskega jezika, po pravilih Sikstovcga Ustavnega pisma iz premoženja blu-zega ustava kako pomoč, bodi si dušno ali telesno, tirjuti mogli. Ko bi sc, p« stavim, premoženje tako namnožilo, da bi sliuškc za uboge popotnike in L«U hne romaijc ilirskega naroda presegalo, in bi uato opravilno dru-ivo iz
ostalega zneska mladenško jdgojilnico napravilo, bi se va-iijo tudi le mladenči i z Dalmacije, Hcrvatije, Slavonije in IloHiie smeli .sprejemali.
Iii /.arcs so v poslednjih časih jugoslovanski škofje si marsikaj prizadevali, Sikstov ustav pri svetem Ificronimu na višjo stopnjo povzdignili iu v zdajuiši prid „ilirskim*4 škofijam s tem oberniti, da bi po izgledu „Aiiime*' z oskerbo ubogih popotnikov iu bolehnih romarjev sklenili semenišč, kjer bi se v svetlobi papeževega obličja ilirski mladenči po pravem apostolskem duhu izobraževali in potcin v dragi domovini serca svojih rojakov z ognjem resnične ljubezni ogrevali iu odcepljene z večini vspchoin v zavetje enega iu edinega ovčnjaka Kristusovega vabili. Nekaj sc je jelo zdaj v ta namen omišljati; za sprejemo pet ilirskih mladenčev -o sobe iu popelje pripravljene in kar je sicer za stanovalce treba, naročeno Toda okolišne temu blagemu početju niso nič prav ugodne: opovirc ravno od tiste strani prihajajo, od ktere bi bilo pospeševanja pričakovati, in kratenje pravic se ravno ondi dopuša, kjer ime branilclja hrambo starih pravic veleva. Prczvišcni škof Strossmaver je o svoji piičujočnosli v llimu mesca novembra prelečcnega leta s svojo veljavo in zgovornostjo to reč na boljše obernil. Dva mesca pred njegovim prihodom jc ..kougregacija ali društvo sv. Ilieroiiima za narod ilirski" na poslopje slavnega listava postavilo sledeči napis: l.ibrra propriefri della Congrr<}n;.inne ih fl Ospeilale tli S. Uirolnmo degli lliirici in Htnna." - 1'rosta lastnina kongregacije bolnišnice sv. Ilieroiiima za llrce v llimu." Vsak, kteri ta napis le po veihu pogleda, lahko previdi, da jc po njegovem besednem pomenu v-e premoženje ilirskega ustava kongregacii v prosto Lsi dano. to jc, v prosto last dano udom društva, ki s m o zg.uaj omenili, da jim jc o.skerbništvo tega ustava izločeno. Ko hi bilo pri tem ostalo, bi bila kougregacija z iisi j\o\im premoženjem kakor s svojo prosto lastnino po svoji volji smela ravnati, po svoji prosti volji ga v razlit ne namene obračali; nihče bi nc bil imel pravice zoper govorili. Za obstanek iu napredek u*tava je bil ta napis sila n varen in poguben. Poseben dar previdnosti božje morajo tedaj lliici v tem »poznali, da jc prezvišeni škof iliakova-ki s svojo veljavuo-tjo iu prepričavno zgovornostjo proteco nevarnost in pogubo odveruil o«l toliko važnega ilirskega u-ta\a. Operi nu stare pi-ma jc jasno dokazal, da pieiuožriije. o kterem govorimo, jc boluišuično. Torej sc je zgorej navedeni napis naslednjemu napisu mogel umakniti: rltroprifln s H napitnin »V. Hieronymi ll!yrico-rnin". ..Lastnina bolnišnice sv. Ilieroiiima za Ilirce."
Tako je tedaj, hvala llogii! imetek blaženega Ustava otet za slavni naiod ilirski. Naj mu bogat vir v rodovitno razvitje keršanskega duha in življenja bode! Le v llimu naj mu Ilog podeli br-nilelje iu varhe. kterim večni blagor llicronimove domovine v resnici k sercu gre! Pohištvo jc dosti obširno, da bi zamoglu milo objeli več mladenčev. Cerkev je kaj lepa in piijazna: poslednjo leta je bilu vsa prcmalaiia. po stenah iu po oboku j » kinčajo živohurvne slike v mokri zid z umetnijsko roko vdelane, nad a 11 u r j i podobe ravno tako moj-tersko na platno vdihnjcnc. Pozne,še me je »e nekterikrat pot tje peljala, ker je priljudnost gospodov iz llir-kcga zelo vabljiva in posebno gosp. ||r. Cerni iceva /najden..st v domačih in rimskih zadevah mnogo podučljiva. Hvala mu iu zahvala za njegovo prijaznost!
Od sv. Ilieroiiima sem hitel v cerkev jezuitov „ri/fvVsjt" — „pri J«zu-u\ da bi ondi slišal piidigo, ki se začenja ob enajst.h iu navadno eno dohm uro terpi. Ta ccrkcv, zraven klere imajo jezuiti hišo za profese in tedaj ludi za generalovo rczidencijo. je ena nar lepših in nar bogatejših v Kimu. Po ruša »e z izverslnimi slikami po slenah in al-tarjih, z bogastvom v belem, zelenem, rumenem iu raznobarvnem marmorju, s svetlim kiiičom v srebru in zlatu in pozlačenem bronu, s prečudnim blišem v biser h in dragocenih kamnih. Na strani velikega altarja je grob kardinala
■ Bellarmina. V stranskih kapelah na evangelijevi strani oko i posebno občuduje bogastvo in dragoto altarja svetemu Ignaciju posvečenega. Okoli 30 svclilnic ga vedno obsvetuje. i Tu stoji ptujec poln zavzetja pred kipom sv. Ignacija, vli-i tim iz čistega srebra, stermi o pogledu ta kip obdajočih ' stebrov, ki so vsi pokriti s svelloplavim lapislazzuli in > prepreženi z venci spletenimi iz zlatobronastih listkov. Verh , altarja se ti kaže sv. Trojica v belem marmorju iu plava » krogla, ki jo derži Bog Oče v roki, je, kar se ve, na svetu i nar veči kos prelepega drazega kamna lapislazzuli; Jezu-i iti so ga neki iz Indije dobili. Da se tabernakelj bliši v i rubinih, smaragdih itd., vsak lahko ugane. Na straneh i altarja ste v marmornih kipih umetalno upodobljene dve vladajoči misli, ki sle Ignacijevcga velikega duha napol-uovalc; na eni strani vidiš keršanstvo, ki objema divje neverske narode, na drugi katoličanstvo, ki obhaja slavno zmugo nad krivoverstvoin. Vse lepotije presežna dragocenost pa jc truplo sv. Ignacija, ki počiva pod altarjem v bronasti z zlatom iu drugimi kamni bogato' kinčani posodi. Nad takim grobom enkrat opraviti daritev sv. muše — kakšno blagost serce občuti! — Nasproti Ignacijevemu altarju je altar indijanskega apostcljna sv. Frančiška Ksa-verija, iu nad altarjevo mizo draga svetinja, namreč lepo ohranjena roka njegova, kar jo je naprej od komolca, navadno zakrila, ob njegovih godovih pa v po< eševanje vernemu ljudstvu odgernjena. - V cerkev takih velikih in blaženih keršanskih spominov sem prišel od sv. Ilieroiiima. Služba božja se v tej cerkvi sploh skorej nar slovesniše obhaja, pridige in keršanski nauki se v njej slišijo vse nedelje in praznike skoz leto, in govorniki so izvcrslui, ki svoje govore z vso govorniško umetnijo zdelujejo. Zalo je pa tudi ta cerkev vernim nekako nar bolj priljubljena, dasiravno zelo obširna je vendar pri veliki maši iu pridigi polna pobožnega ljudstva vsakoršnega stanu. Zapopadek perve pridige ui bil ravno kaj mikaven (o dolžnosti poslušali božjo besedo; jaz bi bil raji koj božjo besedo slišal). Nekaj me jc pa tudi nadlegovala nevoljna misel na potepinskegu la-houa, ki si je bil v cerkvi sv. Ilieroiiima mojo ombrelo (dežuico) aneksiral. O počitku med pervim iu drugim delom ima pridigar navado zapopadek prihodnjega govora naznaniti ter povabiti poslušavce k pridnemu ohiskanju. Za naslednjo nedeljo je oznanil hvaliti govor (pnnegirico) o sv. Stanislavu Kostku. Kaderkoli se kak poseben god oMiaja, je pnnegirico. Cez vse izverslcn je bil pervo adveutno nedeljo hvalili govor o sv. Frančišku Ksaverju. Tvariue tu ni treba iskati, sc sama že podaja. Je pa govornik tli (iesii to tvarino tako oblastno gospodoval, z živo-tjo raznih podob iu z umetnostjo govorskih zasukav lakti globoko domišljijo užigal in čutje zbadal, tla je komej kteri poslušavce roparski moči njegove besede mogel zoperstati, iu mu je bilo torej lahko k koncu govora listič sere kakor dragi plen svetemu Ksaverju k nogam položili.
Popoldne ti. novembra me je spet gnalo v cerkev nI (Jesu, iu zadel sem jo, naletel sem ravno na keršanski nauk. Cerkev ni bila sicer lako natlačena kakor dopoldne, vendar pa se jc bilo sošlo ob lo prostega ljudstva, in stranske kapele nasproti prižoici so gosto mladi jezuiti iu drugi kle-riki zasedali. Vse je pazuo poslušalo jezuita, ki je s priž-nice znanstveno, pa za vse umevno razlagal sveto pisino od verste do verste. Rizkladal jc ravno apostolsko djanje 6. pogl. Tega poglavja 9. versto: „Vstalo jih je pa nekaj iz shodnice, ktera se imenuje Libertii cev. in Cireuccv, in Aleksandrijcev, in tistih, ki so bili iz Ciiicije iu Azije", je Rimljanom tako razločno pojasnoval po njih lastnih okolišinah, da je vsak mogel pravi pomen z rokami tipati. Glejte, je rekel, kakor imajo v poglavitnem mestu kcišaustva, v Rimu, razni narodi, Francozi, Angleži, Španci, Nemci itd. svoje narodske ceikve iu kolegije, tako so ludi v poglavitnem mestu stare zaveze, v Jeruzalemu, Judje i/. Italije (oprosteuci j, iz Cicilijo, Aleksandrijo ild., svoje shoduice
imeli. Bi morebiti ne bilo napek, da bi taka razlaga sv. pisma tudi kje drugej posnemo našla. Sploh se sme reči, da jezuiti v Rimu z dušnim živežem verne obilno prcskerb-Ijujejo, zato imajo pa tudi polne cerkve. — Od jezuitske cerkve al Gesti sem šel v dominikansko cerkev Marije nad Minervo. Je edina cerkev v Rimu zidana v gotiškem slogu, in se imenuje tako, ker jc zidana nad tempoljiiom boginje Minerve; zdaj hranujc telesno ostanke svete Katarine Si-enske, iu je bila v poslednjih časih veličastno prenarejena in ozaljšana. Tudi tii jc bila ravno pridiga in precej po-slušavcev, toda ceikev take velikosti ni lahko kdaj polna.— Odtod šetuje proti severnemu koncu mesta, memo grede stopim v cerkev sv. Roka, kjer je bila spet pridiga in peščica posluša*cev. Iz tega sem vidil, da Rimljanom, ako se ravno tako redoma ne pridiguje kot pri nas, nikakor ni treba dušne lakoti poginjati. Naj bi bila le njim iu nam vsem globoko v serce vtisnjena beseda, ki je bila predrek jezuitove pridige 6. novembra: „Blagor njim, ki poslušajo božjo »esedo in jo spoinujejo !"
Pogovor od posta.
(Dalje.)
Več gostov. Prosimo, gospod duhoven, prav radovedni smo slišati, kaj bote povedali iu kako postno zapoved iz zadrege rešili.
Katoliški duhoven. Vaša radovednost sc bo urno utolažila. precej vam boni spričal in skazal, da omenjene besede sv. pisma: ,.kar gre pri ustih noter, to ne oskrunja človeka," s katerimi sc je toliko bahal že Luter, veliki sovražnik posta, iu ktere sc iz nasprotne strani šc vedno pri vsaki priložnosti kakor pripravne pšice zoper post napeljujejo, nikakor v ta namen no služijo in tudi pomena nimajo, ki sc jim podtikujc; tako da se zares zelo tuliti moram, da nasprotnikov posta ni sram, sc tega oglodanega izgovora in pomočka zoper post in postno zapoved popri-jemati. Z di se mi ravno tako, kakor da bi nasprotniki postne zapovedi mislili, da mi katoličanje nimamo sv. pisma in da nihče drugi v teh sv. bukvah brati ne zna, kakor samo nekatoličanje, ali pa katoličanje, ki uič katoleškega v njih lit' nahajajo. Vprašani vas, gospodje! sta li Adam iu Eva grešilo, ko sta od prepovedanega sadu jedla? Ali so Judje grešili, ako so svinino (svinjsko meso) jedli? Ali bi bili pervi kristjani grešili, ko bi bili od kervi iu zadušenih žival vživali ? (»reši Ic požrešnež in pijanec, ako tez mero je iu pije? Kdo si bo prederznil reči: da uc. Pa moj Bog, kako je to mogoče, da bi grešili? saj ,,kar gre v usta, ne oskruni človeka". Kam jc šel prepovedani sad. kam svinjsko meso, kam kri. kam gre jed in pijača? Kaj ue skozi usta? Prav. Ako bi pa besede: „kar gre skozi usta. nc oskrunja človeka", pomen imele, kakor ga njim vi podtikujetc, du namreč človek ne greši, nuj že jc. karkoli hoče: potem bi požrešnost in pijanost ne bile več greh, naši pervi starši bi nc bili grešili, iu ravno tako tudi Judje in pervi kristjani nc, ako so od prepovedanih jedi zavžili, kajti jed iu pijaču gre skozi usta, kar po vaših mislih in besedah ne more biti greh. Škoda, škoda, da ni kdo teh ra/.svitljenih mož, ki te besede v tem pomenu razlagajo, že kači v raji za sve-tovavca služil, kako lepo in modro bi jo bil lahko podučil, perve starše šc bolj varno in gotovo zapeljati: ,,Sta pat-neumna," bi jima bil rekel, „da ne jesta od sadii vseh dreves; jejta vender, sej kar gre v usta, ne ognjusi človeka in ni greh." Velika škoda tudi, da ti gospodje niso ob času UOletuega Eleazarja in Makabcjccv živeli, kako lahko bi jim bili v veliki zadregi pomagali iu jih sinerti rešili, rekoč: „jejte lo svinjsko meso, sej ui greh, kar gre v usta, ue oskrunja človeka." In kako sladka tolažba so te besede tudi tistim, kterih Bog je trebuh; sej gre vec skozi usta. kako bi pač to človeka oskrunilo? Iz
tega, gospodje, lahko spoznate, da omenjene besede ne morejo pomena imeti, kakor ga jim vi prikladate. Ako se na zapopadek, okoljšiuc in priložnost ozremo, pri kteri je Kristus te besede govoril, bomo precej spoznali, da on ue govori od jedi, ktero kdo, kteii koli veljavni zapovedi nasproti, zavžije, temuč da govori od jedil, ktere kdo je — „z ueumitimi rokami." Judje so namreč mislili, da jed, ktere se kdo z neumitimi rokami dotakne, je oskrunjena, iu ravno tako tudi človek, ako z neumitimi rokami jc; zatoraj so si mogli pred jedjo vselej roke umiti, kakor jim je bilo tudi v postavi zapovedano. Ko so Judje tedaj vidili, da Kristusovi učenci z neumitimi rokami jedo, so iiiu to očitali, rekoč: „Zakaj prestopajo tvoji učenci zro-čilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar kruh jedo." (Mat. 15, 2.) Na to očitanje Gospod Judom njih veliko veči napake iu pregrehe očita, skliče množice skupaj in reče: „K a r g i e v usta, ne ognjusi človeka, ampak kar gre iz ust, to ognjusi človeka." S temi besedami Kristus ni hotel druzega reči, kakor to, da človek ui dolžan si pred jedjo rok umivati, nc oskruni ga jed, ki jo je z neumitimi rokami zavžil, ampak greh, ki i/, serca in tako rekoč skozi usta prihaja. Te besede toraj nikakor postne zapovedi ue podirajo, kakur si nekteri tudi med katoličani domišljujejo in radi verjamejo, da bi saj kaki v/rok in izgovor imeli jo prelomiti, temuč ravno nasproti jo velikoveč še bolj poterjujejo iu so oster meč, obenijen proti njim, ki hočejo to orožje zoper to zapoved obračati. Zakaj, kakor Kristus pravi, da človeka greli ognju-i, ki prihaja iz serca, domovine vsih hudih misel in želja, nc pa jedi, ki jih kdo z neumitimi rokami jč; ravno tako tudi katidiška cerkev govori, da človeka nc ognjusi ravno meso, ako gu je, ampak n c p o k o r š i u a . ktere sc krivega stori, ako si cerkveni zapovedi nasproti o postnih dnevih pri jedi ne priterga in kadar jo prepovedano, mesne jedi je. Ta uepokoršina, ki dušo ognjusi, je greh, ne pa meso. Naši pervi starši niso s sadom, ampak z nepokoršino grešili; judje bi se ne bili oskrunili s kervjo in mesom zadušenih žival, ako bi ga bili jedli, ampak z nepokoršino, ktere bi se bili s teui deležni storili. Tatu ne oskrunja zlato iu srebro, ktero si je krivično prisvojil, ampak uepokoršina zoper sedmo božjo zapoved; ravno tako tedaj tudi kristjan, ki zoper cerkveno zapoved mesti je, ne greši zavoljo mesa. ki gaje vžil, ampak zavoljo ucpokoršiue. Ako toraj vi gospodje, ki hočete katoličani biti, o postnih dneh meso jeste iu sc z besedami izgovarjate: ..kar gre v usta. ue oskruni človeka;" sc vam cerkev nasproti oglaša: ..res meso samo na sebi vas nc ognjusi, temuč nezvestoba in uepokoršina proti moji zupovedi, ki iz serca skozi vaše usta pride, to je. kar vas oskruni in ognjusi." (lUljr nad.)
JMašaik pri altarja.
D v u j n o darilce, pastirjem**) in k i i s t j a u s k i m
o v č i c a m ob enem.
(Dalje.)
III.
Mašnik muli. in po Ntgi Reče: Z vam naj ko Gospod; Peter Jesu»a t zadregi. Zataji, o žal mu bod"! Jezus ga pogleda miio, Peter spomni se na to; V serce sv mu je vialilo. Gre in joka se britko Po glorii ali angelski pesmi kušne mašnik altar. To pomcui pozdravljenje zmagajoče cerkve. Pošteno kušnjeiijc je znamenje, de tistemu, ki ga kušnemo, dobi o želimo, ali pa de ga ljubimo in pa častimo. Tako tudi mašnik, ko *) Caput III. De oralioae, Kpintola. Uraduali, Kw*gelto et Svmbolo
L Dieto hymito Uloria in tjcctlnta. vel si non dicendu-
sit. eo umiseo, Celebraan oscuUtur altare in medio. evtenai«
*
altar ku-nc. počasti svetnike, kterih svetinje so v altarji, traven pa tudi vse druge svetnike, posebno pa njihovega pogluvaiia in kralju Jezusa Kristusa. Ko je tako mašnik sveto cerkev, ki je v nebesih, počastil in pozdravil, se oberne proti verni cedi. ki je v vezi Božji pričujoča, ali k bojevavni cerkvi, razpne roki, ji nekoliko povzdigne, ter jo pozdravi z besedami: Gospod z rami. Razpelje rok pomeni, de mašnik serčno želi, naj bi verniki njegovega pozdravila deležni postali: sklenjenje rok pa njegovo ponižno prošnjo, de bi Ilog njegovo željo uslišal. To po-zdravljenje pa je iz svetega pisma vzeto. Tako je pozdravil Boc svoje žcnjicc: Gospod z vami. (llut. 2, 4.1; tako angel hrabrega Gedcona: Gospod s teboj, t Sod. f>. 12.1, in tudi viši angel Gabricl pre« i-to Devico Marijo: Češena, milosti polna. Gospod s teboj. I l.uk. 1, 28. J. — Strežnik odgovori: Im 5 /rojim duhom. Tudi ta odgovor je iz svetega pisma vzel. Tako konča sveti Pavel list do Galačauov: Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa z vašim duhom, bratje! Amen. (Gal. <5, \K); prav tako v listu do Filipljanov (4, 23.); tako do Timoteja. Gospod Jezus Kristus s tvojim duhom (II. Tim. 4, 22.), — in enako do Filcmoua: Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa s tvojim duhom. Amen. (Kil. 25.) — Mašnik sc verne spet na levo stran altarja, tu spodobno roki razpne, pa ji vale sklene z razločnim glasom rekoč iu se z glavo Božji martri na aitarju prikloni vši: Motimo. S to he-edo povabi mašnik pričujoče, da naj se v duhu ž njim znlinijo, de bi kakor eden za vse, tako tudi vsi i*d» ii za druzega združeni molili. In ta navada, kristjane pri daritvi svete maše k skupni molitvi opominjali. seže do aposteljske dobe. \a to razpne mašnik roke, iu začne dotično molitev razločno brati, in ko jo konča,
ap.-ri:»que binr imle manibus non vero bradlji«, neque soli* digitis srd .-liani p 11 m is sopra altarr eitr.t corporale posiliš. Tum manibus ante pertus Jr more junetis el demit>sis oiulis ▼rrtit sr a sini-lro Ll.-re allaris ad deitrum \ersus pojmi um. |h.<|iii' ron»i»len» in mrdio. quin altari vel modieum etiam a tergo innii.tut daru rt intel/tgibili voee dicil Dominus cilendens himni rt «lo|iiatiiiilum elevans manu*. ita ut ad h u mero rum alutudini m. lalitiidincm^ue imn eieedant. et palina uniu* nn-nti* alt ram direrte lopiciat. digitis junetis. Proferrndo au'rm Vobueum • a-dem illieo ante pertus jungit, qnin illas aut rapui popilo inelmet. n.inist r vero inclinalo aliquantulum fapitr r«*s(io»Jrt Kir um Špiritu Iuo. ^inbu* prolatis rever-tiiur Saerrdos ml >1 iss.tle in eornu rpistolae et eitendens. *ta-liniqut* ronjungrn* manu> elara voee profei t Ornimi en m sim-p'iri rapiiis inelinatione versus rrurrin. Inde eitrnsi* maiiibug anic pretus ad aequalitate* humerormn, orationem clara voee, ast non rtamoaa dieit.
2. Ad »rut i oni* eonelusioneni, h. e. /Vr Dominam, vel Per eundem Duminum timlrum, manu* dc more eon,ungii unte peri u s rt ad Jrsum i'H ri.it h in eapnt ver*us Črncem in-rlinat ub.ique nruturnm eleratiune. (Jnod si oratio ronrludatur hi* \erbi*	riris- aut „£>mi terum ririt et regnof". tum
S irrr los dietam eonelusioneni manibua, nt prius eiten*i» pro-f-ri. ra.-que ad unitotem rt inelu*ive eonjungit, quin caput inclin.t aut ad fmciiu se ronvertat.
3	(Ju >lie* Narerdos sancti*sinium nnnu-n Je iu tantum pr.i-nnnli.t. >i\c in orationr. *ivr in qnamnrii> ;,|ja nc.-asionr, caput umi. IVurem inclinat. inelinatione minimarum maiiina. tel versus K«angelium. si ibi nominatur. aut vrr*u» Saera-mm um. »i jam prraeta fuerit Consecralio. Kr similiter ubi-e u n j u e profert nonim Niriae tantum. rap-it sem per inrlintl in<hnatione niioimamm media vrrsus libruni non vero Črncem. Ad m nen p»ri'er Smrti, de quo Missa dieitur vel tU Com-Rtemr.rati.i »pedali* rt ad mimrn l'ijne viteali*. qnin m i no-n.m* -Huflragiorum. quae habentur in oratione irunetia. sim-
P1.....m • b. e minimaruiu minimam capina inclinationcm eihi-
beat terenu Hi**ale.
4	Dieti« oiationibu* Cck-brans posili* coper librum vel super a I tare manibus, ita ut palmae librum uir»quo manu te-n.«t. Rpi.|iilam intelligibili elara voee. Completa Kpialola rrsp.iM.lct minister Deo grotiaa rt S.eerdon cum aliqua voris It. ».one prosrqu.tur CraHu ile seu Trartum aut AUelnja eum Se^Hfntii, si diernda »int.
sklene spet roki, se prikloni z glavo Božji martri in rece: l'o Gospodu našem Jezusu Kristusu, ki s teboj živi in kraljuje r edinosti svetega Duha, Hog od vekomaj do vekomaj. — Včasi pa sklene tudi drugač iu strežnik odgovori: Amen. Te molitve pa, kakor so nedelje, prazniki, godovi svetnikov in svetnic različni, so prav tako tudi po svojem zapopadku različne. Vselej pa obsegajo kako dnevnemu praznovanju primerno prošnjo. Prosimo namreč ali za kak dar lložji, ali za obrambo, za pomoč, za usmiljenje, za odpušanje grehov, ali pa zu kako drugo dobroto. Nar viši praznike, kot o božiču, svetih kraljev god, velikonočno in binkoštuo nedeljo in ponedeljek, praznik presvetega liešujcga Telesa se le ena sama molitev vzame, drugači včasi pa tudi po več. Med molitvijo ima mašnik razpete roki, in to jc podoba Kristusovega križa, podoba na križu razpetega iu za svoje sovražnike iu ves človeški narod molečega Odrcšenika, ali spomin terpljenja Gospoda Jezusa Kristusa, kakor sveta katoliška cerkev vedno spo-ročuje. (Dalje nasi.)
JEiiakoprarnosf in ferpnosf r z tule vi vere in nnrotlnotli.
Ifudo prav za prav, kakor nas že katekizem uči, je vse to, kar jc volji božji nasprotno, in to nasprotno imenuje sc greh, samo da je tako hudo prostovoljno prelom-Ijtnje božje postave. Hudo samo ua sebi, iu hudo kakor greh. oboje je Bogu zoperno, greh pa je še posebno z o/.irom na osebo, ki ga doprinaša, kazni vreden. Kazen ta pa je v roki Božji, iu Bog jc, kteri v neskončni svoji pravici
junetis manibus ni It i I dircn*, minister vero statim Missale apertum ad eornu Kvangelii defert, idque »ie loeabit. ut po-feterior par* libri respieiat ipsum eornu Allaris ('elebranti inte-ritn in medio Allaris stan* juneti* manibu* oculo*. non vero cuput ad imaginem ('liri.-li 1'rurilUi elcval. *tatiiiiqiie demittit. Tum prnfundc inciinatus tubini.is i omnino mre dieit: V umit enr meum. Juhe Domine brne.lirere et Dominu-i nit in corde meo, prout in ordinario. ijiiin maniis A.Uri superponat vel modieum tan^at. l)uo facto erigit se hc protinu* absqiie alia Crucis revereatia. ad librum junetis adltuc mambiis aceedit et dieit intell>gibili voee Dominus rubi.irum. cui minister rea-pondet. Ut rum Špiritu t no. Deinde pronuntian* Seijuentia f vel Initium soneti KnongeHi srrundum H . cui minister respondet: 67'O'in tibi Domine, polliee deti rac innnus totali-trr evtcusac. reliqui.- digitis simul junetis, libiuui super p r i n -cipio Kvangelii, ijuod lecturus sit, signal parvo signo Crucis, sinistra ilidem evtensa super ipsum IHi**ale ret> nla. 1'ostca codem pollicc produeit sibi in fronte, ore et peetore parvulum Crueis signum, siiiistram iiunum riti'D«im admn\endo sibi peetori et evlendenda pari>er di*teram junetis aliis digitif, palmamquc ipsius deitrae ad se eonverteado. Tuiic junclia iteruin manibus ante pertus inajori pausa ac distinetione pro« srquitur Kvangeluim usque ad tln-on. Quo ti n i t o respondet minister I.'ium tibi l'hriste el Saccrdos elevans ptrnmper librum, osrulatur prineipium Kvangelii direns: Ver Kron-gelira dieto rte. Tum ambabus manibus sibi defert Mis*ale cum eussino propc 1'orporalr. Qnod si in Kvangelii lectione genunerlenduin vel inelinandum fuerit caput. id versua librum non vero fruecm p r a e * i a b i t —
ti. Dieto Kvangelio Celebrans proccdit ad Allaris incdium, junrtis manibus, ubi proetermisso revereniia stana ('rurem versus, corpore el rapile erectis. clara voee ineipit et pro*c-juitur Svniboluiu. si dicendum sit. Dum aulem profert Čredo manus eatendit; ad voccm In unum easdem elevat ad aequa-litatem humerorum, ar denique ad Deum eonjungit unte pec-tus ct caput. absqm< cjusdem vel oculorum elevatione Cruci inclinat. 1'ostra ereeto capite ^vmbolum ad dnem pcrducit inelinans islud ad veiba Jesum Christum et .S'imw/ adoratur. Cum dieit Ki inearnatua est usqur ad homo foetua est in-clu»ive, eitensis prius manibus liinc inde super Altarc eilra Corpiirale genu detlrum u*quu ud sulum fleetit. Postremo di-ccns Kt vitnm produeit nibi manu dester* signum Crueis; praedieta verba ita de*tribuendo, ut ad Kt eitam frontem tan-gat et peetus, ad Venturi huincrum »inistrum ct ad Stecvli deitruin, conjuogens indo manus ad verbuin Amen.
grešnika kaznuje, vender pa ven in ven (ako, da kazen zverši in zveršuje nad ujini, ki jc nepoboljšan in terdovra-ten, ne le v večnosti.
Hudo ko tako, in spet ko greh, jc mnogoterno, in v zadevi greha tudi ta razloček, da marsikterc ver*te njegove kaznuje uc le božja, ampak tudi svetna pravica, med tem ko pregleduje ta spet druge popoluoma, in jih tudi pregledovati iu prezirati mora, ako hoče, da se ue zakujc prosta volja v železne okove, iu se ne izcimi grozno in krivično strahoailstvo duhovne sužnosti, gnjusne hlimbc iu navidezne lažnjive pravičnosti, poslednjič pa prečudna kolo-bocija in anarhija, v vsem tem pa otamnjenje uravnega. ker svobodnega značaja, toraj otamnjenje sprelepih. gin-I j i v i h izgledov prostovoljnega združenja z Bogom, iu nedolžnega in svetegu žvljenja, izvirajočega iz takega združenja.
Hudo ko greh kaznuje svetna pravica, če govor, djanje takošno nasprotva postavam deržavnim, ter majč iu spodkopuje ali deržavo, ali vlado iu nji dolžno pokoršino in spoštovanje, zvestobo in pokoršino do vladurja, ali pa če pride tisto s posameznimi osebami, ali pa s celo družbo si tako navskriž, da bi bila z ozirom na očitno, neogibno potrebno spodobnost in nravnost ena ko druga pri takem vedenju v nevarnosti posebne nesreče ali pogina in razpada. V drugih zadevah se svetna pravica s kaznovanjem greha ne peča, dasi tudi tistega, kar se že samo po sebi razumi, nikdar terditi in hvaliti nc more in ne sme. »Šola, siba, palica in ječa so poglavitni pripomočki v rokah deržavnih, dobro in koristno gojiti iu izpclevaii; hudo, škodljivo pa zadetžcvati in krotili. Toda uc šola, nc šiba, ne palica in ue ječa niso v stanu preroditi /.notranjega človeku, zboljšati njegove nravne strani ter ga povzdigniti ua visoko, častitljivo stopnjo keršanske pravice, s tem pa v korenini treli iu dušiti vsakoverstui greh. To ui v moči deržavni, svetna pravica iu oblast ste k temu preslabi, ste naravnost nezmožni; Ic cerkev sama iu edina je poklicana, pa tudi zmožna, greh v korenini ukoučevati, s tem pa človeka skoz iu skoz spreobemiti iu /.boljšati.
Ta svoj namen doseže cerkev z molitevjo, s keršanskim pndučevaiijem iu svarjeujem, s pomočjo svetih zakramentov iu s tem združeno podporo iu milostjo od zgoraj, od lioga. Vsak, kteri koli cerkev uboga, ter sc vestno poprijema pomočkov njenih, vzdigne so pri vsi svoji slabosti veuder le poslednjič iz mlakuže svojega grešnega djanja iu ravnanja, ves prerojen p<» milosti llnžji odkritosrčno čer ti vse hudo, iu živi zanaprcj v ponižnosti svojega serca le samo za Bogu. iu zu svojo iu svojega bližnjega pravu iu resnično srečo. Ali človek je prosta, jc svobodna stvar, ko tak je zuiužiu dobro ali hudo storiti, kakor mu ravno kaže, ali sc mu poljubi, toraj ima moč tudi verske sredke zametvuli, ali pu tudi listih nc prav, Ic ua videz in lahkomišljcno rabiti, s tem pa sebe samega oropati vsega nadualoinega vpljivu, ki vse prciojcuje prične, spe-ljuje iu zveršuje, ter ostati, kar jc ravno bil, suženj svojih strast iu uapčnoNt. Človek s svojo prosto voljo tudi pogosto res tako ravnu. iu lavno ker je po svoji duši s prosto voljo od Stvarnika obdarovan, iu s tem v stvar z tiravuim značajem po vzdignjen, v kteregu lazvijuuji ga zunaj posebnih nicja s silo zunanjo nikdo motiti ne sme, pa tudi njegove svobodne volje s tako silo siliti nc more, ravno zato (udi cerkev večkrat pri mursikfcreiii nič ne opravi, iu cerkev in deržava ne morete drugač , ko da terpilo greh, kterega ustaviti iu popolnoma zudu-ili zmožni niste.
Kakor z greh mi, lako nekako jc pa tudi z verskimi motami, uli s krivoversivoui. Tudi t i je volji	na-
sprotno iu toraj pravo hudo; tudi verske zmote, ako so deržavi nevarne, spadajo med hudo, ki ga svetna pravica zadeižuje iu kaznuje; tudi one sc ne dajo lahko silama zadušiti, še manj pu človek, ki jih jo navzet, z zunanjo silo zmote in krivovere pn-pričali. Kakor pri grehu, tako jj ludi pii verskih zmotah edino Ic vkladuo znanstveno
podučevanje in pojasnovanjc, ccrkev in milost z razsvitl«-vanjem od zgoraj, od Boga, tista trojna pot. na kteri se zmota ra/.jusnuje, razdira in uničuje, zinotencc pa v prijazni, osrečcvavtii okrog resnice zavrača in tudi zavernc. Verska zmota tedaj se nc dii v človeku vtopili s silo zunanjo, kajti sedež njen je človeško sereč, jc pamet iu um, iu zoper to troje omenjeno silstvo nc zmirc kar nič. je prazno. I*i ker se stavi spoznanju iu prepričanju ua imenovani poti večkrat sto in sto zaprek nasproti, ker jc ta pot navadno počasna, ker napuh človeškega serca mil ist božjo zametujc. ker /notranjo vshajavuo zarjo spoznavanja večnih resnic pogosto goljufivi bliš sreče posvetne 1311111', in ker sc prevzetno, ali celo spaeeno človeško serce tudi prepričati lic da. sc prepričati tleče, zato ste pa ludi cerkev iu deržava večkrat prisiljeni, kakor greli, tako tudi versko zmoto terpeti .S tem pa stopimo ua stopnjo, na kteri se nuni zapovcdovaviifc potreba terpuosti in enakopravnosti tol.k 1 bolj razodeva, kolikor bolj jc očitno, du niso zmotenci morda Ic posamezne osebe, temveč du so cele ljudstva, du so te ljudstva deržavnim postavam pokorne, iu du so sicer začetniki teh zmot zelo, zelo grešili, zmotenci sedanji pa du so v zmotah rojeni iu zgojeni, toraj di čislajo te zmote ko resnico, in so potem takem njim podobni, ki ne prelomijo iz slabe iu spuccuc volje, ampak edino le iz iie/.anolženc nevednosti, zapovedi cerkvene ali postave deržavne. (Konec uasl.)
/*r> M f oren* Kan in
11 Ljllliljalif. Vsak Čas ima svoje opravila iu po-
bnžuo«|j. Adveut ima svoje /.ornice, llozič jaslice. v postu -C pod;i posebno premišljevanje Zveličaijevvga terpljeuja. precei potlej v majuiku vse lepote iu cveličnosti iz Murij-nega življenju itd. K sreči smo Slovenci tudi že precej oskerhijeni - poiichnimi en kvenimi bukvami za razne okolišine cerkvenega lela. Zi post imamo „t«olguto iu tiel-zciuuni". ki so v novo natisnjeno, dobivajo sc še iaver*i ne Pckcove pridige (v meti leiei) od Kristusovega terpljenia. razni križevi poti: Poito-Maviicijcv, za duše v vicah, zlasti pu ,.Iv a I \ a 1 1 j a" s I .'1 lažnimi kiižcvimi poti, mušuimi, spovedinmi iu dolgimi molitvami, Poslednjih bukev, ki so iili ranjki Slomšek imeu >vali ..i/verstuo s p od h ud no kil 1 igo** in ..uaj boljši delo." kur |ih imamo dozdaj te versle. je izpečanth ze čez lOUO, iu lepih pomenljivih podob, kak usiie so v n iti, je /.c čez 50,000 nieil slovenskim ljudstvom .l>' pa 111 li res, ko tu natis poide, da -c tako nu vse sti.ini i/veisino delo nc ho več po taki ceni dobilo. V duh "Viti prid u.isegu naroda ju želeti, du bi v vsako slovensko d'ih tVh jo sij u<'kaj bukev ..Kaivarije" se razši-rilo in da bi se o raznih eisih iu notrebah sai kterikral očitno ljudem luuognteii knživi poti molili. Zakaj 1/. Kii-stiH iveg.1 terpl|e i|u je \'s,> našo tolaž lo.
I/. LjubiIjaiic. Te dui iu nekoliko prej smo prejeli čez .'t<i') nov 1I1 udov' za bratovšino ss. Ciiila 111 Metoda — iz rudilski doline, i/. l.o»e, IVržiča itd., iu poslali smo jih zdaj okoli 500 v Celic v zapisnik slovanskima aposteljnoiua za gol Pa-* pntreliini je. da bi sc ta bratovšina razširjala iu obilno nndilo za spreobernjenje ločen h grekov, kteri ua Poljskem celo ubogim katoliškim Poljakom žugajo pogoltniti njih vero in naiod iost, nc du bi sami ua prestop k luči mislili. Podobic /. i bratovšino imamo nu kupe. — Mil. škof, ki so dizlu v e ue lel| pridigovali o učen h tvuriuah, imajo zdaj o prtkli tuli postne pridigo, od ljubezni. -ti t. m. je dolga ver-tu l.tubljtučaiiov iz vsih stanov k -v. Krištofu spremila go-p. Janezu N e p. Kost el-na, magistralnega svetovavci v pokoju. - V Smilit Iu pri Nnvo-mestu je 5. t. m. umeri i/.ver»tui, svojim tovuršem posebno ljubi bogoslovec, g. A u t o u Močnik iz Idrije. Izuujdcn jc hi! zlasti m li v zgodovini iu jezikoslovji. Boleh <1 je za sušico kacih I I nu »rev. Pokopali so g. korar Hvelličič, spremile so gu med diugimi tudi novomeške šole. K. I. P. I
Iz Loke. Po noei med 4. in 5. t. m. jo umerla iz-ver-tna redovnica v uršuliiiskem samostanu Sestra Jožefa Ktmpcrlc. Več prihodnjič.
Iz Heke, sušca. Verhničan. — Sprejmi, draga Danica. iz hervaškega Primorja cerkveno veselico, ktero smo obhajali 19. svečana. Častiti o. Maksimilijan Tušek, iz Pitiijanca bi zo Varaždina, i/, reda maujih bratov kapu-cinov . ho ta i'au zlato maso obhajali. Cveisto gladko in glasno kakor mladeneč so od vsih spoštovani redovnik „veni s. Špiritu*" zapeli. Pridigali so si sami ter govorili od sv. uiašuikovega posvcčevaiija, spoštovanja mašnikov, razkuzali duhovnega vesele in žalostne ure. kaj lepo so vpletali v svoj govor življenje dveh starejih sobratov. K pristojnemu obedu po Božji službi so bili povabljeni nekteri samostanski prijatli. Prav serčno in veselo je bilo. Hvaležne nupitnice so kazale, kako časten in ljubljen je O. zlatomašnik vse čez. „Zivio4' mož in duhoven, ki dela čast svojemu redu!
Zlatomašnik imajo 73 let, do 58 let živijo že v redu. Prenesli so veliko vročine in mraza v Gospodovem vinogradu, mnogo težav so prc-tali za zvcličanje duš; vender so še tako krepki in terdui, kakor možak v svoji naj boljši dobi. Zdravi so kakor liba, in pri njih velja pregovor: da v zdravem It lesu tudi zdiav duh prebiva. To jasnost so starček zlasti tudi na Itci razodevali. Iz serca bodi rečeno: llvala llogu za take darove, ki naj ohrani starčka še mnogo let — ljudstvu v korist, v slavo Božjo!
l*o*liii pastir-ki li*t mil. go»poria teržn«k»-koperskega <*k«ila zavrača zmote sedanjega časa, ki sicer kialjujejo v bolj olikanem občiu-tvu in »eiutertje pri šolstvu, pa sča-oma tudi uied naiod lezejo iu je torej še toliko bolj potrebno, da se zavračujejo. Naj posname Danica kaj i/ te piav mikavne iu močno podučljive obravnave. Milostni vikši pastir pravijo:
Posovoii, ki jih imajo ljudje vsake starosti, vsake versle m vsakega slami zastran sedanjega časa, so v resnici prav razločni, kakor so pa razločni, lako so tudi nasproim: skorej vsak si svojo misli, kar zadeva dušno in posvetno oliko, znanje ali učenost sploh, pu ludi kar zadeva srečo iu blagor vsakega človeka posebej. Nckterim se sreta zdi. de so se rodili ravno ob sedanjih časih, ki ae razsvetljena doba imenujejo, in taki s polnimi u-tmi oznauujco. de sc mora kar naravnost zatreti vsa prazna vera. \li pa veste, kaj je po njih pratiki ta prazna vera? Slišite iu slerrnite! To je prav ti.-ia sveta vera, ki nam jo je sum Bog razodel iu sprejeli zapovedmi, ako se ho-ieiuo zveličati. -- So pa nasproti tuili drugi, ki nc vidijo v sedanjem času tolike razsvetljenosti iu se jim kaj milo dela, de je svet tako neznano vazujzdan: tem se v serce užalujc, de sedanji nesrečni človeški ro.l živi v toliki v nemarnost i za večnost in brez vsega studili Božjega. — Zopet drugi ne morejo pu hvaliti, kako tle današnji svet zmirom bolj in bo/j napredni in tle se daje ravno tako piliti, kakoi sedanje občinsko življenje tirja. Taki sanjajo že od lislegu taja. ki sc je kdaj nam bil zgubil. — Imamo pa tudi lake, ki bolj jasno spoznajo »lepntijo, ktero trosijo marsikteri učeniki novih in nasprotnih naukov, in taki kažejo človeštvu strašni prepad, v kterega sc nepremišljeno dervi. ako poslusa zapeljivee. De ob kratkem rečemo: učeni iu neučeiii. bogati iu ubožni so v prepiru zavoljo misel in ukov , ki jih tako imenovani modrijani razširujejo. Zokaj ntktei i izmeti nj;h se prederznejo celo stvarjenje grajati in preklinjajo, ker kvasijo, de se nikdar še ui ja-.no spoznala modrost Stvarnika, ki jc naredil to tako silo veliko gručo, de po neki prccudni naredbi po zraku plava. Nar hudobniši so pa listi, ki tol kakega Stvarnika vesoljnega »»veta nič voliti nočejo iu z vso teidovratnostjo še relo bitje vsegamigočnega Stvarnika tajijo. Tode vse zastonj jc i. i»)tla vedenje, zakaj kolikor dalje od lloga be-žijo. uiiko bližej jim je s svojim pravičnim serdom. kuj
pa delajo ti slepci, tle bi tako ali tako umirili svojo hudo vest, ki jo vžiga pravica Božja? Sami nebe čislajo za veliko luč, išejo pokoja v naravi iu pa natanko le na njo opazvajo, kako se zemlja verti okoli solnca, ali kake težave terpi natora o porodu vedno novih bilij!
Take pa, ki ne verujejo v Stvarniku, kakor ga vera uči, kličejo drugi na odgovor, naj jim vender na tanko povedo, od koga de izvira svet duhov iu teles, in kako de bi se prav za prav njegov Stvarnik imenovati mogel ? Tode možje, ki jim ni nič za Boga, ampak le /a natorne postave, se na take vprašanja lovijo in sem ter tje zale-tujejo, ne morejo pa kar nič razločnega povedati, ter ostauejo osramoteni — radi ali ne radi. - Vprašal bi jih na primer kdo: Vi, ki ne verujete v Stvarnika, povejte, kdaj in kje se je začela tista grudina ali masa, ki menite, dc je nepreštetim nebesnim lučim bilje dala, kakor solncu, mescu, zvezdam? Pa lejte! tudi o tem ne vejo nič razločnega odgovoriti. De bi pa vender nekoliko svojo nevednost pokrili, terdijo, tle jc naša zemlja že več milijonov let stara . . . Vprašaj jih, ktlo je nebesne telesa tako modro zverstil in njih navadni tek in vertenjc vstanovil? kdo je dal solnčnim žarkom sedmere razne barve, ki dajejo podobo prelepi mavrici? kdo je prižgal tisli ogeuj ali blisk, ki med germenjem po oblakih šviga? In lejte! ti učeni možje, ki se vedno pečajo z znanstveni teh nebesnih teles, so pri-moruni očitno spoznali, de sami od sebe nič nc morejo zapopasti, kdo bi bil ta, ki te skrivne moči v oblasti ima, j h po svoji volji ali izpuša ali pa ustavlja? -- Vprašaj jih nadalje, ktera jc tista umetnost, ki je narisala podobo ali načert, po kterem sc jc svet stvaril? ktera moč je pri-skerbela vso pripravo za toliko poslopje, kakor je vesoljna natora? ktera previdnost tako ravna in gospodari, de povsod iu nt-preuehomu rastejo zeliša in sad za živež vsem živalim, iu človeku v prid in življenje? Na vse to li tisti učeni možje, ki sc pečajo z znanstveni zemlje, kar besedice nc čerhnejo. In zakaj ne? Samo zato ne, de ne bi bili primorani spoznati iu častiti Besede Hoije, vsegamo-govnosti nebeškega Stvarnika, in pa dobrote vernega Oveta, brez kterega se nikoli in nikakor ne da razjasniti nobena skrivnost izmed vsega tega, kar koli jc bilo »tvar-jenega.
Ta ravno omenjena bolezen naših časov pu ni nič novega ua svetu, zukaj tudi ob časih svetega uposteljua Pavla se je enaka godila. Oznanoval je namreč ta apostelj svoje dni sveto vero Korinčunom in jih jc veliko pridobil. Ko pa sveti Pavel mesto zapusti, vstane prepir med mesinjani, ker sc nekteri hvaliti začnejo s svojo učenostjo, in sc vsak opira na svojega lastnega učenika. V tej razpertii so se jeli med seboj sramotiti; tako pa je bilo brez sadu, kar se jim jc o zveličanji govorilo. Sveti Pavel, zvedši razpertije, in pa kaj de jc njih vzrok, s ponižnim duhom svoje korinške novovernike poduči, du je Bog z oznanovanjem Kristusovega evangelija osramotil posvetno modrost, in je kakor zmotljivo nespamet zavergel razumnost napuhujenih učeuikov, ki hočejo le samo po svoji pameti razumni biti, ter piše: „Bog jc pokončal modrost modrih in zavergel razumnost razumnih. Mi smo neumni, reče on, vi pa modri, mi slabi, vi pa močni, vi ste časliti, mi pa zaničevani; vi ste že nasileui in obogateli, in hotel Bog, de bi kraljevali, in de bi (udi mi z vami kraljevali." Pa pristavi: „Vi zidale z lesom, s senom iu s ternjem, vi zidate po posvetni modrosti, pa zidanje sc bo sosulo in ogenj ga bo povžil: de se brez nevarnosti in pa v miru prebiva, je potreba terdnega dna, in druzega dna pa nihco nc more vložiti razun tega, ki je vloženo, ktero jc Jezus Kristus, ki jc poglavitni vogelni kamen, ua kterega se opira vaša vera iu nauk zveličanja." I. kur. (Konec prihodnjič.)
M£qJ je hej no ve g n po nlrohem »vetni
(Konec.)
Zastavili so teorijo svobodne cerkve v svobodni deržavi. Papež jo je po pravici »avergel, zakaj lo je laž. Že v nagovoru 9. rožn. 1H62 je pisano: „XUj ne govorimo o tisti hudobni potuhi, s ktero vodniki in prijatelji nesrečnega laškega rovarstva in pre-kucovavstva pravijo, da hočejo, naj bo cerkev prosta, ko pa vender vse. pravice in postave cerkve z bogo-ropno prederznostjo dan na dan hujši z nogami teptajo, njene posestva grabijo, škofe in mašuike, ki svojo siužbo naj boljše opravljajo, kakor koli morejo nadlegajo, zapirajo, družnike cerkvenih reinv in Bogii posvečenih devic šiloma iz samostanov gonijo itd."
„Ločenje šole od cerkve je tudi le potuha in pomeni prav za prav potrebijenje cerkve, odvezanje človeštva od vsake verske zaveze. Tisti, ki hočejo po vsaki ceni keršanstvo pregnati iz sedanjega občinstva, z naj veči vžganosljo jezdarijo tako imenovano šolsko obnovo ali reformo in pred vsem nar bolj, da naj se ljuške učilnice od cerkve ločijo. Prav do serca poslednjega kmečkega dečaka in poslednje kme-tiske dekline hočejo, da naj bi ,,moderna" šolmojste-rija starodavno versko čutilo zaterla itd". —
Xe moremo si kaj, da bi toliki pravični pohvali okrožnice i i ust poštenega protestanta ne omenili še enega Volterjana in enega razkolnika, ki tudi hote ali nehote cncikliki in Piju IX kej lepo spričevanje dajeta, če prav ne v. dobrim sercern, kakor Mencel. Človeška duša, pravi „Uiiilu", je po natori keršanska, in torej če je tudi spačena in hudobna, vender včasi ne more drugač, razun da dobro spozna in se k čednosti nagiba. Torej vidimo večkrat, da brezbožne in hudobne ljudi žarek resnice prešine, da čutijo, kolika velikost je v Piju IX. kolika visokost v naukih Jezu-Kristusovega namestnika... Vol-terjan, ki je prisiljen slavo peti, je bruselski časnik ,,lndependanee llelge", razkolnik pa mošknvski „l)en". Pervi se čudom čudi, „da slabi starček ob času, ki je vidili, da so se vse zemeljske moči od njega od-vernile, pa pred vesoljnim svetom z neupogljivo ve-Ijajo papeževo, ki se misli nezmotljivega lira nova v ea samosame resnice, gre razklicovat nespremenljive na-čelstva ali vodila, kakor je ta resnica sama nespremenljiva.u - - lla/.kolnik pa vmes med preklinjanjem zoper papeštvo spoznava, da okrožnica je naj lelit-niši dogodita n«» b časov, ne le samo v verskem oziru, ampak tudi v oziru na razvitek nravnosti, človečnosti in politike. On spoznava, ko bi papeštvo ne bilo storilo nič druzega, kakor to, bi bilo že storilo znalno pn*tr>žbo zbeganemu svetu. Itazkolnik spozna, da Pij IX je brez vse dvombe dobrotljiv in izversten kristjan, ponižen in nikakor ne vihravast človek, — d.i tore| ni mogoče enciklike papeževi osebnosti pripisovali, temuč mora se njen vir iskati v načelih kaloličanstva. Po tac.h spoznavanjih zakliee „llen": Slab stare« k, preganjan po vsih straneh od naj mogočn šili evropejskili deržav, ki preže mu rtrtlo posestvice ugrabiti, — preganjan od razkačene olike, vsem dubovnuu in telesnim močem le samo svoj „non possumus — ne moremo** slavi nasproti, in le samo t. mirno besedo zaverne v zmotah zadrrgnjenc narode. Ce je kaj lepega, je lepo zares ravno to'*.
V Ijondoii-ll je bil 15. u. m. kardinal Wi*cman pokopan h tolikim veličuMtvotn, da kaj taccg.i ondi ni bilo viditi, odkar unglikan*lvo gospoduje. Sedem angleških milj d«dga pot do pokopališa je bila n (muči gledavcev obslav-Ijene, saj tri četeiti prodajavuic ob potu skoz mesto za-pertih, iu ljudstvo počez je kazalo, du jo giiijcuo. Zakaj
tako pobožnega iu tako učenega moža Anglija ni kmali imela, kakor je bil Nikolaj \VMenim. Ho .'100 duhovnov je bilo pričujočih iu na čelu dr. kulen, papežev poslanec za Irsko, in vsi katoliški škofje zedinjenega kraljestva. — Wisemuu jc bil od bogatih irskih staršev. pa v Sevili ua Španjskeni rojen. S«ilati sc jc bil začel na Angleškem. Že v olročimsti jc bil tako pohleven in pobožen, da je bil kj posebnega med tovaiši. kolikor stareji je prihajal, toliko bolj je želel duhoven biti. Torej je v Iti. letu šel v Kini, kjer je bil s svojimi prelepimi zmožnostmi kmali povsod sloveč. Ilil je tako srečen, ko se jc komej leto in dan v Kimu učil, da jc pred takratnim prpežem Pijem VII pridigal, iu pa s toliko m<čjo, tla so so žc takrat pričujoči popraševali: ,,Kdo jo ta inladeneč 1825 je bil posvečen. Že čez 2 leli je postal ondi in vseučilišu učenik jutrodeželskih jezikov, iu čez malo let vodja angleškega scaieniša. Pisal je že «>b tistih časih delo o jutrovih jezikih, ki so ga učeni z veliko zadovoljuostjo sprejeli. To jo bilo uterdilo njegov pisateliski slove/.. I.. 1835 je v I.oihIoiiu v mali k ipeli začel učiti glavne nauke kat. vere s toliko prepriča\uo močjo s toliko iiilčimstjo, «1 a so celo protestante njemu v spomin dali kovati zlato svetinjo. Potem jc imel take nauke tuli v Kimu, zdaj v laškem, zdaj v angleškem jeziku. Nuj bogatejši auglikaiici, ki so le iz ta-do\cduosti K m obiskovali, so sc sprcobračali h katoliški veri na ozuuuovaiijc mladega givornika. L. 1*40 je v 2'.». letu svojega življenja po«(al apostoljski namestnik v l.on-douu. Odkar je bila namreč ua Angleškem 1 atoliška cerkev zaterla, ondi iii bilo viavuaiiih školij, bile so I«? sko-fo\skc iiaiiiestnije. Se le I. |s|s je sedanji papež Pij IX Vnglijo v školiie razdelil, \Viseniaiia pa ve>tmnistei skega kaidiuala iu vikšega škofa postavil. 1*50 jo svoj prestol zasetlel. Pod njegovem uasiirslvom se je ueverjetno uag I o ra/.šiij:ila ka il<«ku IVrkcv po Augbškem. V enem samem razdelku inesia / 20.IUIO prebivavci je bilo komej 20 katoličanov . ko so \\ i.i iii.ui in njegovi duhovni pričeli svoje delo; zdaj jih je I ."».000 gorečih katoličanov. \Visomau sam je z ueiitrudljtv im o/.tiauovaiijem lložje he-ede visi stanove tako pritlobil, «l.i se more po piavici r či, da cela Anglija hiti nazaj h katoličanov u. kterega je pred 300 leti zapustila. \Visemaiia j«* llog poklical, mi pa ne jenjajmo moiiti za tp'coheiii|cuj<; Aiulije, uc nehajmo lloga prosili, tla se d ikon« a «l« l«». kteiege jo \Visemaii s svojo učenostjo iu apo«tol)«ko gorečnostjo tako srečno pričel. (Po ..kath Neki« p-u " )
llrohivci iz niitcrikntiskili časnikov. Illagor ame-
rikaiiskt vojske se k.«/.e grozovitim; v deržavi llinoa ie 40,000 in v di*i /av i ,l «va 3."»,0011 sirot (Aurora). — Kako v Amerini mesia lasiejo, kaže ii. pr. mesto San-Krau-Cfski«. ki j. imelo |. I sls lo 450 prebivavcev, zdaj |ih ima 12«U»oo. — V \menki zbirajo Sveti dan po cerkvah miiošuio za siioie, iu darovi so prav veliki; nektere ceikve zben« 2ono dolaticv, pod I »»U dol. pa Ic maloktera — Mesca prosenca sia pnšla v Ameriko poljska duhovna gg. Ilucinski | frančiškan ) iu Paichtitu. ter zbirata v srenje v tiiilv oki|ski ok i m jitii svoje raztresene rojake, da jim božjo slu/.bo opravljata in diug« pomoč delit a. — V amerikatiski k;.it? je ondotni ŠUl is. grud. u. I. blagoslovil lepo tri-stropno hišo za la\ictuii«ke redovne sestre, ki se pečajo z nižji iu višji oliko /ruske 111'adosii. Iložični dan je škof v samostanski kapeli maševal iu treh novih sester redovno obljubo sprejel. 'Js gmdii. je bilo blagoslovljeno novo pokopališče. ki je 13 oii 11 nad kairo. Merliči se po železnici odvaževajo n • pokop V Mound (Muvud) Ciii jo bila I. pros. birma. Ta sieii|J je bila šc le pred kratkim vsta-uovI jena iu kaže. »Ia se bo lepo razcvetalo. — Nemci v Ameriki nuiie-r. -jo bogoslovni časnik vstanoviti. (Ilosti pis-kavo, da »a tudi Slovenci v podobi ,.Zlatega veka44 ne nadaljevalno ! ... | Neki duh ven je pripravljen 50 dolarjev v ta namen darovati. — V Aiuoiiki so o rovarski vojski I. 1775
v pervo dali na svitlo popirni denar, imenovani „Coutinen-(al M«»neya. V treh letih jc jel ta popir ceno gubiti ia ue dolgo od leta 1781 hc jc plačala gnjat z 20,000 in lihra čaja z 10,000 dolarjev tega denara. To se pravi, pupir je Lil oh \so veljavo, ker nihče ni mislil, da ga bode kongres premogel rešiti. — Rusovske pridobitve v Azii od cesarja Nikolaja nadalje so velikanske. Vse narode med l'rah>m in Volgo, vse kirgi/.iške rodove med fralom iu Irkutskoin, Akmečel iu obamurske okrajine in naj poslednje tudi kavka/., Turkcstan, Alieta iu Kokane si je Husija podvergla. Hazšir zunljiš, ki si ga je Rudija s tem pridobila, jc veči kakor Francija, Španija, Portugalija in Pru-sija skupaj. Rusija jc tedaj po nekoliko sosed s Persijo, Japonijo in Kitajern. l.e še samosvojni Tatarji ločijo Rusijo od britiških indijanskih posestev. Ako si Husija šc vso Tatarijo vpleni in izhodiijo-azijauske posestva po žcieznicah z evropejsko Rusijo sklene, ji bo lahko ondi moč na noge spraviti, kteri Anglija ni zmožna enake nasproti postaviti. — Amerikanski obetani mir je bil 1. sveč. tako-le: Severci so pripravljeni mir delati, ako jugovci orožje iz rok ver-žejo in se v staro zvezo s severom povernejo: jugovci so pripravljeni mir delati, ako scvcici samosvojnost jugnvcev spoznajo. Oboji ue menijo ne za dlako odjenjati pri svojih tirjatvah. — V Ričmond-u se je 21. pros. za 76 dolarjev popirja zamogel 1 dolar zlata kupiti. —
Mcliikmiski cesar Maksimilijan naprčdva s svojim uasprotvaujem zoper Cerkev. Kakošna svoboda ima v njegovem cesarstvu Cerkvi sijati, kaže novo določilo, da papeževe pečatnice iu diugc pisanja do škofov so deržav-iiemu pregledovanju (Fzeijualur) podveržene, kakor je bilo to poprej. Iluarezovci so zopet dobili veči serčnost! pri Mazatlanu so veliko Fraucozov pobili, Mchikanci so jo pa k njim potegnili. —
jfteti in petin.
(Napoleon I in Avc Marija.) Stal je Napoleon I na verhuncu slave in mogočnosti, prehodil je bil steze in ovinke človeškega leka in beganja. Pa ravno takrat jc živo čutil, kar pesnik pravi, da človek je toliko manj, kolikor več se zdi, da je. I)a bi napolnil praznoto serca, se jc v mislih povračal v mai.j sloveče dobe svojega ž vljenju. On sam je pričal, da je bil bolj pogosto v tacih mislili, kakor bi kdo mislil. Pač res jc. kar večua Resnica priča: „Bla-gor ubogim v duhu ..." Na šcnhelenskih pečinah je zdi-hoval Napoleon: ..Zvonove pogrešam tukaj, nikakor se ne morem na to pomanjkanje privaditi. Nikoli mi ni zvon na uho zapel, da bi se v duhu nc bil povernil k čut'lom svoje mladosti. Angelus (omarija) me jc zazibal vselej v sladke misli. Med gostim delom sem zaslišal perve na A ve Marijo spoininjajoče glase zvonov, bivši v sem im lesovji mojega dvora v št. Klavdii, in ita i -1 i I je kdo. da ravno osnovo za kako vojsko kujem, ali pa kako postavo za cesarstvo snujem: jaz pa sem kar lahno počival iu se s pervimi ob-čutki svoje mladosti pečal. Zares, vera je gospostvo nad dušo m rešilno sidro v nesreči".
Dunai ima kej serčne junake. Ne le llogii dostikrat napadajo, tudi hudim so vojsko napovedali. „\\ andtrei" v st. 60. ga kar naravnost v kraljestvo basen podi, - z njim pa ludi evangelij ter sv. pismo stare in nove zaveze, liauk očetov in v ne razodeiijc! „Wandcru" je brez vsacega spoštovanja sveto iu iiesvcto pomešal, sveto pismo, nauk sv. Cerkve in pa romane in šale zastran satana v en lonec vergel in jc iz tega skuh.l ..Fin Kapitel vom Teufel." kteii mu pa nc dela dobrega ..apetila." Sodnija je namreč li-t pod pečal djala. vrednika pa v pravdo vpregla Naj bolj rudno izmed vsega je pa t., da človek, ki ima morebiti malo več teologije, kot jc černega pod nohtom, se
prederzne s tako luhkoto vse soditi in zavreči, kar uči sv. pismo, vse keršanstvo, in poterjujejo izročila vsih narodov.
,,Zlobodravcu" v „Loibahciici" se je nekaj človeškega naključilo, ko je rekel, da jc bil med korso-gledavci ludi antikorsov pisavec. Ako ravno pa ne pisavec in ne Daničar o tej priliki ni bil pričujoč, vender žlobodravca vpliv od „iiarrenabenda," Kurentove berlave okolišine in pa nagli korsolek toliko izgovarjajo, da naj ne upliciramo nanj besed Modrega: „Gerd madež je laž na človeku" (Sir. 20, 26.)	—a—'
Rošlce, hi ie r»aka cekina vre ti na.
Kolikor koli jo kdo učen in znajdeii, nikoli ne sme božjih reči soditi po človeških mislih in merilih; temveč vselej moramo svojo sodbo podvreči podstavnim naukom sv. vere iu oblasti sv. Cerkve. Zakaj ne bilo bi prav, ako bi kdo hotel nedvoinljive reči po dvomljivih vravnavati; ravno nasproti tirja pamet, da dvomljive reči naj se po meri ne-dvumljivih razločijo. (S. Ignacij.)
Malo ljudi zapopadc, kaj bi Bog iz njih naredil, ako bi sc hotli njegovi roki prosto podvreči. Umetni podobar neobdelano iu robato deblo spremeni v lepo postavo (štatvo). Veliko jih je komaj vrednih keršanskega imena; bili bi pa svetniki, ako bi se ne ustavljali Božjim sklepom in moči njegove milosti (gnade). (Sv. Igu.)
Iz Ciurire, 7. sušca. Naš postni pridigar verli jezuit g. Ant. Bunkič se obnaša, kakor naluš izvoljen apostelj. vkljub vpokorništvu današnjih časov.
Z*uhar*he spremembe.
V ljubljanski skolii. G. Mat. Kristan, fajm. na Vačah, je 28. u. m. umeri. H. I. P.! Vače so torej 2. t. m. razpisane. — Dosihdobni začasni gimnaz. katehet in ekshortator v Novomestu, 0, Igu. Stavdaher, je postal pravi veroznanski učitelj ua ondotni gimuasii, — G. Fr. Boštjančič jc postavljen za 2. začasii. kateheta ua ljublj. norm. šolah.
Dobrotni tla raci.
Za sv. Očeta.
24. sveč. V znamnje spoštovanje iu vdanosti sv. Očetu 1 tol., t. j., 2 gl. st. dn. -- 25. sveč. B. B. sac. 10 fr. uur. Patri suo piissimo, petens humillime benedietionem ejus apostolicum pro moriis articulo. — J. B. 1 gl. Mladeneč iz Lj. v rast. kat. cerkve za odpuš. grehov, (zak.) — 26 sveč. Iz Kostanjevice sestri J. 1.. in V. L. 10 gold. z vošiiom: „Sveti Oče! prosite nama pobožno, bogaboječe živeti in srečno umreti." — 6. sušca. Z Gradiša 1 križavec za 2 gld. 12 kr. in 1 pctico st. d. - S kopaujskc duhovuije. a) V hvaležni spomin za okrožni list sv. Očetu ino njemu pri-djunih 80 stavkov: 80 grošev, to jo, 4 gold. st. d. — b) 3 gold. a. v. za odpušanje grehov, srečno zadnjo uru ino za ene duše v vicah. — c) 1 gold. za pravo živo vero. — d) 1 gold. neka hiša za dušne iu tclesue potrebe. — 5 gold. „Ct siut Dco laudcs."
Za samostansko cerkev v Novomestu: 5 gld. 20 kr. u. v. nabranih v Ccrucni veihu nad Polhovem grad-ceni. — Neka hišna 1 gold.
Za gosp. mis. To m a žica: Frančiška P. 1 gold.
Za Not ran j ce: ,,l't siut Dco laudcs" 5 gld. „I,om: lačnemu svojega kruha" (Iz. 58, 7) iz V...c 5 gl.
i*ogorori z gg* tiopittorarei.
U. >1. k. v N.: berčna Šivala za blago piizadcvanje! zastran listov jc založništvu naznanjeno. — (i. II. v It.: haeta memoria; — lepa hvala! — G. F. K.: Pretresljiva in podučna dogodba pride kmali na versto. - ti. ti. M : Odg. in ..Srečkanje za duše" pu poMti.