^pivvs^s5aB8s!ffl^^
IH glasilo delovnega kolektiva CINKARNE CELJE IS
LETO XV.
CELJE, 15. OKTOBRA 1968
ŠTEVILKA 10
Izredna konferenca organizacije ZKS Cinkarne
SPREJEMU MLADIH V ORGANIZACIJO ZK JE TRERA POSVETITI VEČ POZORNOSTI
V ponedeljek, 30. septembra se je na izredni konferenci organizacije Zveze komunistov Slovenije zbralo preko sto komunistov. Razpravljali so o akcijskem programu organizacije ZKS Cinkarne, poleg tega pa so bili seznanjeni s stališči in sklepi pete seje občinske konference ZKS, obravnavali pa so tudi mednarodne aktualne dogodke.
Po vojaški intervenciji petih Titom na čelu in celotno jut članic varšavskega pakta na Ce- goslovansko ljudstvo ostro ob-hoslovaškem sta Zveza komu- sodila to akcijo in izrazila po nistov Jugoslavije s tovarišem polno solidarnost s češkoslova-
Dve racionalizaciji v našem podjetju
Na predlog komisije, ki ocenjuje racionalizacije in razne izboljšave, ki jih predlagajo naši delavci, je upravni odbor podjetja odobril enkratno odškodnino tovarišu Franu Teršku, izmeno vodji-mojstru v stari pražarni in kislini v znesku 2.419,20 N-dinarjev.
Tovariš Teršek je že v letu 1965 oziroma 1966 preuredil trunsport koncentratov od skladišč do kadi za pulpo.
S to racionalizacijo se letno prihrani okoli 10 milijonov in 400 tisoč S-dinarjev.
lizaeij. Mnogi cinkarnarji so takrat prijavljali določene izboljšave pri proizvodnem procesu, s katerimi smo veliko prihranili. Morda ne bi bilo napak, če bi ponovno vzbudili zanimanje za racionalizatorstvo.
škim ljudstvom, z vlado in vodstvom KPČ ter podprla zahtevo zakonitih predstavnikov ČSSR po umiku vojaških enot članic varšavskega pakta. Naše stališče do dogodkov na Češkoslovaškem pa nikakor ni pogodu sovjetskim državnim in partijskim voditeljem, kar je očitna razvidno iz pritiska Sovjetske zveze na našo državo, na predsednika Tita in na Zvezo komunistov. Naša politika bo kljub temu ostala nespremes njena, še nadalje se bomo borili za vsestranski napredek socialističnih odnosov na podlagi samoupravljanja in neposredne demokracije, za enakopravnost med narodi in za miroljubno koeksistenco; pridobitve naša socialistične revolucije, naj bi bile ogrožene s katere koli strani, pa smo pripravljeni odločno braniti.
Sekretar občinskega komiteja ZKS tovariš Emil Rojc je poročal o peti seji občinske konference ZKS.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST V MESECU SEPTEMBRU
V^septembru je bila proizvodnja enaka kakor v mesecu avgustu tega leta.
V primerjavi z mesecem septembrom preteklega leta pa je povečana za 4 20,7 %. V devetih mesecih j letošnjega leta smo tako 4 dosegli višino proizvodnje 4 istega razdobja preteklega 4 leta. Za doseženo proizvod-njo preteklega leta zaosta- p' jajo letos rezultati v naslednjih obratih oziroma pri naslednjih proizvodih:
— topilnica surovega cin-f ka za 4,2 %;	v
i — cinkovo belilo 7,1 %; 4
4	— cinkova pločevina za 4
) 16,5 o/0;
—	cinkova žica za 41 %; *'<
—	žlebovi in cevi 31 %; J
—	ultramarin za 30%;	, i'
—	superfosfat za 14,6 °/0; l •
—	avtotipijske plošče za 'I' 35%;
—	orgauoli 50% in pri j/
—	oljnatem mini ju za i! 6%- . <>|
Kljub boljšim rezultatom *[' v zadnjih dveh mesecih ku- * [i mulativno še vedno zaosta-jamo za planirano proiz- j/ vodnjo za 3,3%.	J,
Zaradi povečanja proiz- 4 vodnje ob minimalnem po- p večanju števila zaposlenih p je produktivnost dela na ' zaposlenega v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta večja za 3,79 %.
(Nadaljevanje na 2. strani)

Nadalje je upravni odhor nagradil tovariša Franca Romiha, vodjo ekonoma ta in arhiva. Tovariš Romih bo prejel 264 N-dinarjev.
Tovariš Romih je nagrajen. oziroma inu bo izplačala odškodnina za izboljšavo pakiranja pločevine.
Tovariš Romih je namreč uvedel pri pakiranju pločevine uporabo strojnih sponk namesto risalnih žebljičkov. Izdelal je (udi konceptne bloke iz starega papirja, poleg tega je uvedel v obtok stare registratorje za arhiv; opremil jih je z novimi etiketami.
Obema tovarišema čestitamo za njuno plodno in požrtvovalno delo.
Ni dolgo tega, ko je bil vsako leto razpisan mesec raciona-
Še letos občni zbor sindikalne organizacije
Bliža se obračun dveletnega dela sindikalne organizacije, ki ga je potrebno vsestransko pre-analizirati. Ugotoviti moramo, koliko smo pro-grum. ki je bil na konferenci sprejet, izpolnili. Cas, ki zajema to mandatno dobo je bil za Cinkarno oziroma za sindikalno organizacijo zelo dinamičen in zahteven. Spričo gospodarskih težav in ostalih ukrepov v izvajanju reforme je sindikalna podružnica aktivno sodelovala pri vseh odločitvah in skušala najti najprimernejšo rešitev. Kljub tako pestremu delu pa lahko ugotavljamo, da se sindikalne podružnice v delovnih enotah niso zadosti vključevale v reševanje vseh notranjih nalog temveč bolj delovale po direktivah.
Pred občnim zborom sindikalne organizacije Cinkarne morajo podružnice pregledati svoje delo in ugotoviti uspehe oziroma včasih celo pasivnost svojega 'dela ter poiskati vzroke, na katerih bo mogoče graditi program za prihodnje obdobje. Spoznati je potrebno, da je uspešnost ali neuspešnost sindikalne organizacije odvisna od dela celotnega članstva, ne pa samo od nekaterih izvoljenih funkcionarjev, kajti ravno v
sindikalni organizaciji so udeleženi vsi člani kolektiva z enakimi pravicami in dolžnostmi.
Večkrat se vsiljuje vprašanje, če se zavedajo vsi člani, kakšne pravice in dolžnosti imajo v tej organizaciji. Takšno vprašanje se tudi vsiljuje npr. ob prošnji, naslovljeni na sindikalne organizacije, ki se pogosto glasi približno takole: »Tov. ta in ta, sem član vašega sindikata od..., prosim za pomoč itd.« Res se pri tem lahko zamislimo čigavega če piše »vašega«. Toda sindikalna organizacija ne more biti od nikogar. ampak od vseh. Na takšna vprašanja bo potrebno na sindikalnih sestankih odgovoriti tako kot določa statut Zveze sindikatov Jugoslavije in VI. kongres, ki je bil letos v Beogradu. Ni treba podobnih primerov še nadalje navajati in posploševati, pač pa se moramo zavedati, da je takšno neznanje prisotno in ga obrazložiti na primeren način tam, kjer je to potrebno.
V prihodnje nas čakajo zelo težke in odgovorne naloge, ki bodo rešljive le pod pogojem, da bodo vsi člani sodelovali bolj aktivno in zavestno na vseh področjih svojega dela. V enotnosti akcij pa bo uspeh dosežen na mnogo lažji način kot pa pri zadolžitvah posameznikov.
IZREDNA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZK CINKARNE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na tej seji so ocenili politično situacijo po dogodkih na češkoslovaškem in odmev teh dogodkov med člani organizacije. Razpravljali so tudi o novem akcijskem programu, ki je usklajen s smernicami CK ZKJ.
Ko je tovariš Rojc govoril o sprejemanju mladih v organizacijo ZKJ, je dejal, da komuniste čakajo na tem področju še
velike naloge, ki jim bo treba posvetiti precej pozornosti.
Osnutek akcijskega programa za prihodnjih šest mesecev, obrazložil ga je sekretar organizacije ZKS Cinkarne tovariš Janko Ločičnik, predvideva naloge, ki jih bodo morali v tem obdobju opraviti: konferenca organizacije ZKS, sekretariat/ oddelki in komisije. Komunisti bodo morali aktivno poseči v
razpravo o gospodarski situaciji podjetja in o njegovem perspektivnem razvoju. Na področju ideološkega dela bo treba uresničiti naloge, ki jih predvideva dolgoročni program. Delo organizacije ZKS Cinkarne pa je treba vključiti v skupni program občinskih organov ZKS. Kadrovske politike pa se bo treba lotiti intenzivno in preudarno.
OSNUTEK AKCIJSKEGA PROGRAMA OZK CINKARNE ZA OBDOBJE SEPTEMBER 196» • MAREC 1969
Izhodišče akcijskega programa organizacije ZKS Cinkarne so smernice predsedstva in IK CK ZKJ, resolucija X. plenuma CK ZKJ, naloge občinske konference ZKS Celje in aktualni problemi organizacije ZKS Cinkarne.
Naloge, ki jih organizacija ZKS Cinkarne mora v tem obdobju opraviti, so:
#	mobilizacija komunistov za izvrševanje vsakodnevnih nalog na osnovi smernic in resolucije predsedstva in IK CK ZKJ;
O naloge s področja kadrovske politike ZKS — predvsem intenzivno delo za sprejem novih članov ZKJ;
0 vključevanje komunistov v razpravo o gospodarski situaciji Cinkarne in njenem perspektivnem razvoju;
#	idejno delo organizacije ZKS Cinkarne po njenem dolgoročnem programiranju dela;
#	vključevanje dela organizacije Cinkarne v skupni občinski program občinskih organov ZKS.
Program tlela konference organizacije ZKS Cinkarne
Četrta delovna konferenca, ki bo predvidoma oktobra, bo obravnavala naslednjo tematiko:
—	gospodarska problematika Cinkarne z ozirom na polletno bilanco 1968; .
—	perspektivni razvoj Cinkarne z ozirom na spremembe razvojnega programa;
—	kadrovska politika — sprejem novih članov;
'■ — akcijski program za šestmesečno obdobje.
Volilna konferenca organizacije ZKS Cinkarne, ki bo predvidoma marca prihodnje leto 'bo obravnavala naslednje:
—	pregled dela organizacije ZKS Cinkarne v mandatni dobi od 1967—1969 in naloge po sedanjem akcijskem programu;
—	ocena aktualnih družbenih dogajanj;
CimRNlR
—	poslovni rezultati Cinkarne v obdobju zadnjih dveh let;
—	program dela za naslednjo mandatno dobo.
Predlog programa dela serketariata ZKS Cinkarne
Sekretariat se bo v tem obdobju sestajal najmanj enkrat mesečno.
Seje sekretariata:
1.	seja — razširjena seja sekretariata s sekretarji oddelkov.
— Osnovne naloge organizacije ZKS glede na mednarodno situacijo
— Smernice resolucije predsedstva in IK CK ZKJ
— Konkretizacija smernic za našo organizacijo
— Obravnava akcijskega programa
— Koordinacija dela oddelkov ZKS Cinkarne
2.	seja sekretariata:
— Priprava na delovno konferenco
— Obravnava zaključkov 5. občinske konference ZKS
— Kadrovske naloge (sprejemi)
— Razprava o statutu ZKS
3.	seja sekretariata:
— Zaključki delovne konference OZKS Cinkarne in dopolnitve akcijskega programa
4.	in 5. seja sekretariata bosta obravnavali poleg tekočih nalog predvsem:
—	analizo gospodarskega stanja Cinkarne, z ozirom na njen perspektivni razvoj;
—	idejno politično delo;
—	razprava o materialih VI. kongresa ZKS in
—	analizo dela oddelkov.
Seje sekretariata bodo sklicane ob vseh aktualnih problemih, ki se bodo porajali, tako v podjetju, kakor tudi izven podjetja.
Sekretariat se bo praviloma sestajal na razširjenih sejah.
Program dela oddelkov organizacije ZKS Cinkarne
Poleg specifično notranjih problemov, ki jih bodo oddelki obravnavali, morajo le-ti raz-
pravljati o naslednjih nalogah:
1.	Po sklepu 3. delovne konference se morajo oddelki lotiti analize dela mladinske organizacije, posebno pa izdelati program sprejemanja novih članov.
2.	Izvršiti sklepe naslednje delovne konference in naloge, ki jih je na razširjenih sejah sprejel sekretariat.
3.	Še nadalje krepiti disciplinsko odgovornost posameznih članov Zveze komunistov, ki jih določa statut ZKJ.
4.	Oddelki se morajo po določilih poslovnika sestajati redno, najmanj pa vsak mesec.
ujgpa

'*■ i;

i
t h i\
1 f	t.-v«ajf».
> rr.r*>m

Nastavljanje prcdlcžcv na retorte destilacijskih peči
Program dela komisij
Kadrovska komisija bo imela v povezavi s posameznimi oddelki pripravo kandidatov za sprejem v ZKJ, kot stalno in glavno nalogo.
Pri tem delu mora izdelati:
a)	širši seznam kandidatov za sprejem v ZKS;
b)	konkretni predlog za sprejem na konferenci v mesecu oktobru;
c)	ostale naloge kadrovske komisije, vsebovane v programu dela kadrovske komisije.
Idejno delo ideološke komisije je bilo določeno s programom dela za obdobje 1967— 1969. Izven tega programa pa mora komisija voditi stalno akcijo usposabljanja članov:
—	preverjanje njihove politične orientacije;
—	komisija, oziroma posamezni člani bodo na prvih sestankih oddelkov tolmačili stališča, ki jih vsebujejo Smernice Izvršnega komiteja in predstavništva ter resolucije CKJ.
— Organizirati mora dve predavanji:
a)	Aktualni mednarodni problemi
b)	Statut ZKS.
PROIZVODNJA EM PRODGKTIViVOST J V MESECE SEPTEMBRU
(Nadaljevanje s I. strani)
Tildi v septembru je realizacija ugodno potekala, f saj je njena vrednost pre- f segla 20 milijonov din. V septembru smo izvozili iz-delkov in uslug v vrednosti 597.479 S. kar je za 16,2 % več kot predpisuje mesečni \ plan izvoza, zaradi česar smo kumulativno že doseg-«li preko 70 % letnega planiranega izvoza in tako zmanjšali zaostanek. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta smo dosegli v letošnjem letu povečanje izvoza za 8,12 %.
Regionalna usmerjenost izvoza se ni bistveno spremenila v primerjavi s preteklim mesecem.
OB SPREMEMBI USTAVE
Nekatere spremembe z ozirom na organizacijo upravljanja v delovnih organizacijah
Zvezna skupščina je že si)oinladi leta 1967 sprejela sklep, da ustanovi posebno komisijo, ki bi proučila nekatera dosedanja ustavna določila in izdelala nove predloge za javno razpravo.
Vprašanja, ki naj bi jih komisija proučila, se nanašajo predvsem na ustavne določbe o odnosih med federacijo in republikami, posebno na področju zakonodaje, na struktura zvezne skupščine in način volitev posameznih skupščinskih zborov, na strukturo in obliko samoupravljanja v delovnih organizacijah, na posamezna vprašanja v zvezi z zborom narodov, avtonomnih pokrajin ipd.
Predlog za spremembo nekaterih določil ustave SFRJ je sedaj v javni razpravi in o njem je razpravljal tudi sindikalni odbor naše sindikalne podružnice. Sindikalni odbor se je omejil predvsem na razpravo o tistih določilih predloga, ki govore o organizaciji samoupravnega sistema v delovni organizaciji.
Čeprav na objavljeno gradivo ni bilo mogoče dajati posebno
konkretnih pripomb in dopolnil, ker ni znano, kaj bodo vsebovala zakonska določila. Glede upravljanja in organov upravljanja v delovnih organizacijah, pa so bila vendar sprejeta nekatera stališča, ki bi lahko v neki meri prispevala k razčiščevanju teh vprašanj ob končni formulaciji predloga za spremembo ustave.
Vsekakor je sprejemljivo stališče, po katerem naj bi iz ustave izpadla vsa tista določila, kjer so konkretno našteti vsi organi upravljanja v delovnih organizacijah in določene njihove pristojnosti in naloge. Ker se samoupravni odnosi razvijajo v praksi večkrat mimo nekaterih predvidenih oblik, povzroča tako konkretno opredeljevanje zaviranje razvoja samoupravljanja. Ustava naj bi določala le, da je najvišji organ upravljanja v delovni organizaciji delavski svet, obenem pa bi
Zanimanje za hranilno službo
Mnogi člani kolektiva so prejšnji mesec in v avgustu povpraševali, kje l>i lahko dobili anketni list, nekateri pa so želeli dobiti odstopno izjavo. Zaradi tega bo 15. oktobra vsak član kolektiva ponovno prejel ob izpjačilu rednega mesečnega osebnega dohodka tudi odstopno izjavo in anketni list.
Anketne liste je treba oddati pravilno izpolnjene do 25. oktobra v enem izmed nabiralnikov »Cinkar-nerjeve pošte«, pri kateremkoli vhodu v tovarno. Izžrebanih bo šest udeležencev ankete, ki bodo nagrajeni s praktičnimi nagradami ali s hranilno knjižico, na kateri bo že vloženo 5.000 S-din. Tisti udeleženci ankete, ki želijo priti v poštev pri nagradnem žrebanju, morajo napisuti na anketni list, črke in številko osebne izkaznice, ki je natisnjena pod fotografijo.
Člani našega kolektiva, ki se nameravajo po-služiti hranilne službe, naj oddajo čitljivo napisnno odstopno izjavo pri blagajni našega podjetja.
le okvirno določala vse važne oblike upravljanja oziroma organov upravljanja, predvsem zato, da bi se izognili preveliki raznolikosti organov upravlja^ nja v delovnih organizacijah.
Delovne organizacije naj bi v svojih statutih same določale* pristojnosti, odgovornost in odnose med posameznimi organi upravljanja, pač glede na potrebe in možnosti, ki so v posameznih podjetjih različne.
Menimo, da naj bi delovne organizacije same prevzemale pristojnosti pri urejevanju organizacije upravljanja, družbena skupnost pa bi si morala zagotoviti večji vpliv pri tistih delovnih organizacijah in zavodih, ki so posebnega družbenega pomena (banke, prosveta, kultura, socialno in zdravstveno varstvo, komunalna dejavnost itd.).
Ravno tako bi bilo potrebno spremeniti nekatera določila o položaju direktorja delovne organizacije.
Ako pustimo odprto vprašanje, ali naj bo direktor še naprej ustavna kategorija, ali ne, ali naj bo še nadalje organ upravljanja ipd., nam še vedno ostane dejstvo, da je direktor delovne organizacije kot najodgovornejša oseba še vedno odgovoren, da na eni strani ščiti interese družbe, na drugi strani pa interese kolektiva. Da bo lahko svoje naloge izvrševalca odločitev delavskega sveta in organizatorja proizvodnje ter poslovanja sploh, uspešna opravljal, mu je potrebno dati take pristojnosti, da bo lahko za svoja dela tudi odgovarjal.
Vlogo pomožnih organov upravljanja, kot so npr. komisije je potrebno tudi temeljito analizirati. Zakon bi moral dajati možnost delovni organizaciji, da po svojih potrebah in organizacijski shemi določa pristojnost komisij, da sam odloča o njihovem številu ter po-
oblašča posamezne komisije, da samostojno odločajo. To je potrebno zaradi bolj funkcionalnega in cenejšega dela, kar ne vpliva na to, da se samoupravljanje ^racionalizira in na nek jiaein tudi ekonomizira.
Nato se nanaša tudi predlog, da se poenostavi način nadomestnih volitev za organe upravljanja. Ta predlog je še toliko bolj opravičljiv, ker menimo, da bi se'mandat članov v samoupravnih organih podaljšal iz dveh na štiri leta, kar pa bo povzročilo večjo fluktuacijo v teh organih, dosedanji postopek za nadomestne volitve pa je precej zapleten in dolgotrajen.
Te in še nekatere druge pripombe so naš prispevek k javni razpravi o spremembah ustave in razvoja samoupravljanja. Brez dvoma bo razprava mnogo bolj konkretna takrat, ko bodo izdelani predlogi zakonov, ki bodo podrobneje opredeljevali ta vprašanja.
Ker so podobna stališča zastopali tudi drugi kolektivi in posamezne družbenopolitične organizacije v občinah in v republiki, verjamemo, da bo ustavna komisija te opombe pri končni formulaciji predloga upoštevala.
Zavrnjena prošnja za odškodnino
Upravni odbor je zavrnil prošnjo Karla in Juste Grajžel iz Bukovžlaka 60, ki sta prosila za povračilo škode, ki jo je baje bil povzročil žvepleni plin na vinski trti, hruškah, zelenjavi itd.
Upravni odbor prošnji ni mogel ugoditi, ker vse tozadevno prošnje in pritožbe rešujejo občinske komisije za ocenjevanje škode, oziroma preko sodišča.
Prvi sejem obrti v Celju
Na pobudo Poslovnega združenja za pbrt. gostinstvo in komunalo v Celju je bil 28. septembra do 6. oktobra v mestu ob Savinji prvi sejem obrti. Na njem je sodelovalo okoli 160 delovnih organizacij iz vse Slovenije. Razstava je bila na atletskem stadionu Borisa Kidriča, razstava zlatarskih izdelkov in pristala pa v novih prostorih celjske zlatarne, prav tako ob Kersnikovi ulici.
Sejemski program je obsegal 26 različnih posvetovanj, stro-
kovnih predavanj in demon- ;; stracij strojev in orodja za obrt. ;;
Na glavnem razstaviščem ;; prostoru je bilo zagotovljeno :; tudi za zabavo in gostinske ;; usluge. Posebnost prvega sej- :; ma obrti pa je bila prodaja ;; blaga po znatno znižanih cenah !! in 25 % popust na železnici. :!
♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■►M
Vloga spremljanja stroškov
pri razviti proizvodnji in relativno odprtem svetovnem trgu
(Nadaljevanje)
Gre torej za proces, v katerem stalno narašča delež fiksnih stroškov, variabilni stroški materiala in časa pa se po zaslugi boljših strojev, večje avtomatizacije v tehnološkem procesu in večje možnosti kontrole čedalje bolj približujejo tehnološko pogojenim količinam.
Zaradi tega se za izboljšanje rentabilnosti čedalje boi j postavlja v pravi plan čimboljše izkoriščanje kapacitet in izpopolnjevanje tehnološkega postopka za zmanjšanje potrošnje materiala in dela.
Naloge spremljanja stroškov v naših podjetjih pri doseženi stopnji industrijskega razvoja.
Razvoj naše industrije je v povojnih letih že dosegel tako stopnjo, da je nujno treba preiti iz obrtniške miselnosti in organizacije proizvodnje na študijsko industrijsko organizacijo tehnološkega procesa. Vključevanje v mednarodno delitev dela zahteva tudi jasne in čiste račune rentabilnosti in zato tudi proizvodnih stroškov.
Prva povojna leta je bila naloga stroškovnega računovodstva po ruskem zgledu zreducirana na evidenco izpolnjevanja finančnega plana, ker med obnovo in industrijsko izgradnjo ni bila važna višina stroškov. Kasneje je bil predpisan ali priporočen obračun dejanskih stroškov po sistemu obratnega obračunskega lista.
Predpisana je bila celo shema kalkulacije, ki je onemogočala vsako iniciativo v razvoju stroškovnega računovodstva. Predpisana shema kalkulacije bi u-strezala najpreprostejšemu načinu obrtniške proizvodnje.
Vključevanje v mednarodno delitev in gospodarska reforma pa sta zaostrila pogoje gospodarjenja in je zato potrebno, da damo stroškovnemu obračunu drugačno mesto. Vsako podjetje mora točno vedeti, kateri stroški so za posamezno proizvodnjo nujni in kje je meja rentabilnosti. Glede na doseženo stopnjo razvoja naše industrije se tu pri nas pojavlja potreba po ločenem obravnavanju variabilnih in fiksnih stroškov. Neposredno po nosilcih stroškov (po proizvodih) moramo zasledovati direktne stroške materiala ter delovnega in obratovalnega časa. Variabilne stroške, ki so proporcionalni napram določenim elementom direktnih stroškov, bomo zasledovali in nadzorovali po mestih nastajanja in po njihovi strukturi. Pri tem upoštevamo, da je njihova višina odvisna od višine direktnih stroškov. Fiksne stroške (klasične), kot tudi do-
ločene režijske stroške moramo nadzorovati po stroškovnih vrstah za določeno časovno obdobje in jih primerjati z ustreznim delom planiranih stroškov.
Večje težave povzroča tekoče zasledovanje direktnih stroškov po nosilcih in mestih nastajanja zaradi velikega števila podatkov, ker mora biti zasledovanje stroškov neposredno, brez vmesnih zbirnikov, ker pomenijo rezultati vmesnih zbirnikov že povprečja, v katerih so odmiki bolj ali manj med seboj pobotani, tako da ugotavljanje vzrokov za odmike in s tem ukrepanje ni več možno.
Rešitev tega problema je v uporabi mehanografskih sredstev. Prav z mehanografsko obdelavo podatkov je možno — ne glede na njihovo masovnost — tekoče ugotavljati odmike od normativov in sproti opozarjati neposredno operativo, da lahko ukrepa.
Naloga spremljanja stroškov ni samo ugotavljanje polne lastne cene. Polna lastna cena je v pogojih tržnega gospodarstva in in mednarodne delitve dela izgubila svoj pomen kot osnova za formiranje prodajne cene.
Razumeti namreč moramo, da razpolagamo z določeno tehnologijo in določenimi kapacitetami. Z možnim obsegom proizvodnje pri danih tržnih cenah moramo zato doseči čim višjo razliko med variabilnimi stroški in prodajno ceno, da bomo lahko pokrili fiksne stroške — vključno družbene dajatve. To pa pomeni, da moramo pri določenih možnostih asortimenta, ki smo ga zmožni proizvajati pri svojih kapacitetah, izbrati take proizvode, pri katerih bomo na enoto kapacitete dosegli večjo razliko med direktnimi variabilnimi stroški in prodajno ceno, torej ni vedno najbolje proizvajati tisti proizvod, pri katerem na enoto proizvoda dosežemo največjo razliko, ampak tistega, pri katerem z angažiranem razpoložljive kapacitete v enakem času dosežemo največjo vsoto razlike.
Končno pa ne smemo prezreti, da je za kritje fiksnih stroškov bolje dosegati minimalno razliko kot pa nič, ker tudi minimalna razlika povečuje skupni dobiček, ali pa vsaj zmanjšuje izgubo. Tak račun je posebno važen pri pomanjkanju naročil in zato slabem izkoriščanju kapacitet.
Elementi lastne cene pri vrednotenju zalog izdelkov in nedokončane proizvodnje
Zaloge izdelkov in nedokončane proizvodnje pomenijo v bilanci proizvodnega podjetja aktivo. Cena, s katero ovrednotimo zaloge, zaradi tega neposredno vpliva na ugotovitev finančnega rezultata na eni in na višino vezanih obratnih sredstev, torej na likvidnost — na drugi strani.
Odločitev, s katerimi stroški bomo ovrednotili zaloge, je zaradi tega bistvenega pomena.
Ce zastopamo stališče, da pokrivamo iz dosežene razlike med variabilnimi stroški in prodajno ceno vse stroške, ki se ne spreminjajo s povečanjem ali zmanjšanjem obsega proizvodnje je jasno, da bomo zaloge vrednotili samo z variabilnimi stroški. Torej moramo najprej ugotoviti, ali je tako stališče ekonomsko upravičeno, zato si poglejmo klasične fiksne stroške.
Obresti od kapitala ali poslovnega sklada pomenijo ceno za angažirani kapital, ki je bil v proizvodnem procesu angažiran, da bi se dosegel presežek vrednosti z realizacijo na trgu. Kapital prinaša obresti, če daje presežek vrednosti, sicer pa je mrtev. Tezavriran kapital pa ne prinaša obresti, ampak se za hrambo plača celo varščina. Iz tega logično izhaja, da morajo stroške kapitala pokrivati samo prodani proizvodi. Ekonomika uporabe kapitala si mora zato prizadevati, da se kapital čim večkrat obrne, da dejansko
Vajo je priredila občinska gasilska zveza Celje v samem središču mesta; v Savinovi ulici in na Trgu V. kongresa.
Naša ekipa je sodelovala v verižnem sistemu iz Savinje. V tej »verigi« so sodelovali še Gasilsko društvo Ljubečna in Gasilsko društvo Vojnik.
»Veriga« je zelo uspela. Poleg tega so samostojno nastopala še ostala gasilska društva.
Vaja v celoti ni imela veliko spodrsljajev, prav malo je bilo vidnih napak, bile pa so tudi male pomanjkljivosti. Vaja jo povsem pridobila na pomenu, ker je imel vsak desetar svojo nalogo, ki jo je dobil pri odhodu z zbornega mesta poklicne enote v Celju. Lahko trdimo, da je vaja potekala zelo dobro, za kar je pripisati zaslugo posameznim desetarjem, ki so nalogo pravilno razumeli in si prizadevali, da je vaja dosegla svoj učinek kakor, da je bil v resnici požar.
Za vajo, ki so jo pokazale gasilske enote posameznih društev lahko trdimo, da v primeru potrebe ne bi bilo kritično organizirati poseg z večjimi enotami.
služi doseganju presežka vrednosti z realizacijo. Če pa določena realizacija zahteva po naravi stvari visoko vezavo kapitala v zalogah, to pomeni zmanjšanje koeficienta obračanja, mora biti realizirani presežek vrednosti toliko večji, da prenese višjo ceno kapitala.
Amortizacija osnovnih sredstev je po klasični teoriji odvisna od življenjske dobe in časa obratovanja posameznih naprav. Po taki teoriji je logičen sklep, da je amortizacija čisti strošek proizvodnje, ki ga je treba pri razporejanju na konkretne proizvode razdeliti v sorazmerju s porabljenim obratovalnim časom, kakor ga je povzročil posamezen proizvod.
(Nadaljevanje prihodnjič)
DOPISUJTE V CINKARNAH
Poleg tega moramo omeniti, da oprema in orodje, ki ga posedujejo gasilske enote, še ni v celoti izpopolnjeno, treba bo še marsikaj napraviti, da bo vsaj nekaj enot dobro pripravljenih v primeru večjih akcij.
Vajo so si ogledali predstavniki občine, med njimi predsednica tovarišica Olga Vrabič ter podpredsednik Zdravko Trogar, predsednik gasilske zveze Slovenije Metod Rotar ter načelnik zveze Vrhove Milan in drugi-
Vsi so se o vaji pohvalno izrazili, v paradi pa so zasledili tudi številčno moč naše organizacije, saj so v paradi sodelovali pionirji, žene ter ostalo aktivno članstvo. Lahko bi še bilo večje število udeležencev, ker pa gasilska društva nimajo uniform, je najmanj polovica članstva manjkala na tej prireditvi. Poleg omenjenega je bil tudi namen te vaje in parade, da pokažemo širši javnosti, kaj dela gasilska organizacija, kakšno opremo poseduje in kako je pripravljena za primer požara.
Nujno pa je treba te enote opremiti, kajti predstavljajo važno vejo v civilni zaščiti.
Naši gasilci
v tednu požarne varnosti
V tednu požarne varnosti smo organizirali delo tako, da smo v tem tednu izvršili vse naloge, ki smo jih prejeli od višjih forumov. Oh zaključku požarno-varnostnega tedna so se naši gasilci udeležili zaključne vitje.
Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu
V mesecu avgustu se je število poškodb nekoliko povečalo v primerjavi s preteklim mesecem, in sicer za okoli 3,7 %, resnost poškodb pa je manjša za okoli 22,2 %.
Primerjava doseženih i’ezultatov s poprečjem preteklega leta ne govori v prid rezultatom, doseženim v avgustu. Število poškodb na 100 zaposlenih je za 10,5 % in poprečno število izgubljenih dni na 1 poškodbo za 22,2 % večje od rezultatov v preteklem letu.
urezal v kazalec leve roke.
Marija VREČKO je dobila opeklino očesa pri drobljenju trdega luga.
Primerjava rezultatov podjetja, doseženih v mesecu juliju in avgustu s povprečjem preteklega leta
	avgust 1968	Julij 1968	poprečje 1967
Povprečno število zaposlenih	2.053	2.031	2.140
Število — poškodb pri delu	20	17	18,7
— izgubljenih dni	433	538	338
— poškodb na 100	11,6	11,2	10,5
zaposlenih	22,1	28,2	18,1
Povprečno število izgubljenih dni na 1 poškodbo	2,54	3,18	1,9
Povprečno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega	2				
število poškodb na službenih potovanjih Število poškodb na poti	2	2	1,9
Število izgubljenih dni	82	45	77
Skupaj vseh poškodb	24	21	20,6
Skivpaj izgubljenih dni	535	583	415
Primerjava rezulatov, doseženih v posameznih ekonomskih enotah z rezultati prvega polletja 1968 in s povprečjem preteklega leta
Število poškodb na 100 zaposlenih
število izgubljenih dni na 1 poškodbo
	avgust 1968	I. polletje 1968	pov- prečje 1967	avgust 1968	I. polletje 1968	pov- prečje 1967
Metalurgija	16,2	24,	16,4	26,1	24,8	19,3
Predelovalni obrati	10,6	21,5	14,2	8,5	16,2	11,8
Kemija I. in III.	—	10,3	13,9	—	44,1	17,7
Kemija II.	—	5,6	—	—	9	—
Vzdrževalni obrati	15,2	12,6	10,2	16,8	21,8	16,8
Uprava in ostalo	12,3	3,1	2,8	18,2	16,4	25,4
Skupaj	11,7	12,3	10,5	22,1	23,5	18,1
Doseženi rezultati niso slabi, vendar se z njimi ne moremo zadovoljiti. Naša naloga je iskati poti in načine za bolj uspešno preprečevanje poškodb. Ena
od teh poti je zainteresiranost nas vseh za disciplinirano izvajanje varnostnih ukrepov s katerimi bi lahko preprečili številne poškodbe.
V avgustu so se poškodovali
V NOVI ŽVEPLENI KISLINI
Matija BORKO si je pri hoji po stopnicah zvil desno nogo v gležnju.
V TOPILNICI
Alojz KODRIČ ni imel pravilno nameščenega ščitnika za obraz, zaradi tega mu je pri vlečenju cinka v voziček brizgnil le-ta pod ščitnik v oko.
Ivan TKALEC se je opekel po levi nogi pri odstranjevanju predležev iz rafinacijske peči.
Nedeljko LUKIČ je peljal voziček tekočega cinka, pri čemer je cink pljusknil iz vozička na tla in v njegov čevelj. Ponesrečenec je utrpel lažjo opeklino noge.
Franc FLORJANČIČ se je opekel po Stopalu pri odstranjevanju predležev iz rafinacijske peči.
Cveto TESlC je hotel premestiti črpalkino cev. Pri tem mu
je spodrsnilo ter je padel v jašek; poškodoval si je komolec leve roke.
V	CINKOVEM BELILU
Vinko PODLESEK si je poškodoval desno roko, ko se je pri transportu cinka z ročnim vozičkom spotaknil in padel.
V	RAFINACIJI CINKA
Jože MLAKAR je vlival cink v moker model pri čemer mu je brizgnil cink pod ščitnik ter ga opekel po obrazu.
V VALJARNI
Anton PIRŠ si je poškodoval zapestje leve roke pri obračanju platine na Škarjah. Do poškodbe je prišlo zaradi pomanjkanja poklicnih izkušenj.
Filip POLAVDER si je pri prekladanju platin iz vozička na škarje prerezal roko skozi zaščitne rokavice.
V STROJNI SLUŽBI
Slavko KAJTNER je med obratovanjem stružnice otipal gumijast valj, ki ga je brusil. Pri tem mu je potegnilo prst med brusilni kolut in valj. Ponesrečenec bi moral stroj predhodno ustaviti.
Stanislav GORŠAK je čistil stružnico brez rokavic, pri čemer se mu je zapičil ostružek v prst desne roke.
Mijo BALAŠKO je nameraval zbrusiti zarezo prirobnice na brusilnem stroju. Ker pa to ni bil primeren način, mu je zbilo prirobnico ter mu poškodovalo prste desne roke.
Mirko MAČEK je pri popravi-gu dvigala hitel skozi zasilni prehod. Pri tem pa je z glavo zadel ob prečni nosilec vrat.
V TRANSPORTU
Jovo DJULALOVIC si je pri nakladanju odpadnih retort porezal dlan.
Stanko LENIČ je utrpel opekline od kisline po obrazu, hrbtu in rokah, ko je pretekal žvepleno kislino iz avtocisterne v rezervoar kisline v železarni Jesenice. Pri pretakanju je počila cev rezervoarja ter je kislina pobrizgala ponesrečenca, ki ni uporabljal zaščitnih sredstev, ki jih je imel v kabini avtocisterne.
Alojz KOLAR je nesel malico po dvoriš.u iz mizarske delavnice do pisarne skladišča. Voznik, ki je v počasni vzvratni vožnji obračal kombi, Kolarja ni opazil; zbil ga je na tla in mu z zadnjimi kolesi zapeljal čez noge med gležnji in koleni. Ponesrečenec je zaradi odrgnin in lažjih bolečin sam iskal zdravnika. ki je ugotovil lažje poškodbe obeh nog.
V GLAVNEM LABORATORIJU
Jože LIPOVŠEK se je pri pomivanju laboratorijske posode
NA ČOTIV SLUŽBO r STA SE POŠKODOVALA
Silvo JEVŠENAK je zapeljal na poti v službo z mopedom v ovinku na gramoz. Pri padcu je utrpel udarce in odrgnine na obeh rokah in kolenu desne noge.
Avdula ISUFI si je poškodoval ramo, ko se je s kolesom peljal v službo.
NA SLUŽBENEM POTOVANJU STA SE POŠKODOVALA
Božo LUKMAN je na službenem potovanju avto močno zavrl in zavil v drugo smer, da bi preprečil trčenje z drugim vozilom. Zaradi sunka in napora si je poškodoval vretence hrbtenice.
Katarina JOŠT, dipl. inž. je kot sopotnica na službenem potovanju v avtomobilu utrpela pri trčenju udarce, odrgnine in pretres možganov.
Nagradni dopust za tovariša Zabava
Upravni odbor je na predlog metalurškega sektorja odobril tovarišu Juriju Zabavu, delavcu v topilnici šestindvajset dni izrednega plačanega dopusta.
Ta dopust je upravni odbor odobril, ker je tovariš Zabav delal na najtežjih delovnih mestih v topilnici preko osemindvajset let. To je vsekakor doba, ki jo v tako težkih pogojih dela, lahko vzdrži samo zelo vztrajen in izredno vzdržljiv človek; tovariš Zabav si je dopust res zaslužil.
Povezava med Celjem in Arezzom
Po zaslugi celjskega komornega moškega zbora, ki je letos že drugič sodeloval na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Arezzu (prvič 1963.), bo bržkone prišlo do navezave prijateljskih odnosov med glavnim mestom italijanske pokrajiine Toskane in Celjem. To željo je izrazil župan mesta Arezza, ki je povabil na sprejem predstavnike komornega zbora in jim med drugim izročil zlato medaljo svojega mesta za
predsednika cejlske občinske skupščine. In ko so pred dnevi predstavniki komornega zbora izročili to darilo predsednici celjske občinske skupščine, Olgi Vrabičevi, je dejala^ da bo skupščina napravila vse, da bi čimpreje prišlo do navezave prijateljskih stikov.
Spremembe temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka
V avgustu so bile objavljene spremembe temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah. Glede na to, da precejšnje število članov našega kolektiva sodeluje ali pa bo sodelovalo pri upravljanju podjetja, menimo, da ne bo napak, če bodo seznanjeni s temi spremembami.
Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, ki je bil objavljen v mesecu avgustu, vnaša bistvene in kvalitetne .spremembe zlasti glede obračuna po fakturirani realizaciji, ugotav-Ijanja dohodka ter njegove delitve, zaradi tega je potrebno, da se z važnejšimi določili seznanijo člani našega kolektiva. Temeljni zakon določa, da delovni ljudje pridobivajo dohodek v združenem delu z družbenimi sredstvi in razpolagajo z njim kot rezultatom svojega in družbenega dela.
V svojem in v skupnem interesu delijo delovni ljudje doho-
delovne organizacije ali s pogodbo na podlagi statuta se določajo oblike združenega dela in urejajo medsebojna razmerja pri pridobivanju in delitvi dohodka ter pri uporabi sredstev in razpolaganju z njimi.
Kadar tvorijo samostojne organizacije združenega dela skupne organizacije: poslovna združenja, pogodbene skupnosti ali druge poslovne asociacije, odločajo ali sklepajo o soglasju glede temeljnih vprašanj uporabe in razpolaganja s skladi takih organizacij delovni ljudje v samostojnih organizacijah združenega dela, ki tvorijo tako skupno organizacijo. Te-
	
	, r
	■■ ..
Tehtanje in pakiranje litopona
meljna razmerja pri delitvi dohodka imajo za podlago merila, ki jih določa pogodba ali drug akt, ali pa delitev po jzaključ-nem računu. Temeljna vprašanja uporabe skladov in razpolaganja z njimi pa se urejajo s programom in (načrtom za upo-rabo skladov in razpolaganje z njimi. Sredstva, ki so jih samostojne organizacije združenega dela vložile v skupno organizacijo in dohodek, ki ga v sorazmerju s svojim delom in vloženimi sredstvi pridobijo v njej, so sestavni del njihovih sredstev oziroma njihovega dohodka. Samostojne organizacije družbenega dela se lahko s pogodbo zavežejo, da bodo del dohodka ali ves dohodek, ki ga dosežejo kot rezultat dela v skupni organizaciji, vlagale v skupne sklade za določene namene in da bodo te sklade upravljali skupni organi.
Pri določanju o delitvi dohodka so delovnim ljudem v samostojnih organizacijah združenega dela vodilo njihovi trajni posamični in skupni interesi ter potrebe po nenehnem razširjanju materialne osnove družbenega dela. Pri določanju politike in meril za delitev dohodka se morajo delovni ljudje v samostojnih organizacijah družbenega dela ravnati po sprejetih samoupravnih aktih (sporazumih in dogovorih).
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ali se znajdemo pri prometni nezgodi, če smo neposredno udeleženi kot vozniki, kolesarji ali pešci?
Naša dolžnost je, da pomagamo, kolikor najbolje moremo.
PRVA POMOČ
_ PRI
PROMETNI NEZGODI
Ukrepajmo hitro in odločno — vendar premišljeno!
Premislimo kaj moramo najprej ugotoviti, kaj in kako pomagati. Zavarovati moramo poškodovanca in sebe pred drugimi vozili, da ne bi prišlo do ponovne nezgode.
Ko smo naredili vse potrebno, nudimo poškodovancu prvo pomoč. Pri tem pazimo, da ne povzročimo prizadetemu več škode kot koristi.
Voznik avtomobila je dolžan prepeljati poškodovanca do najbližjega zdravstvenega doma, zavoda ali zdravnika, le kadar ni nobene nevarnosti, da bi zaradi nepravilnega načina prevoza škodil poškodovancu!
Ako prevoz odredi milica, smo to dolžni storiti.
Pri lažjih prometnih nezgodah (manjša materialna škoda), je voznik dolžan poškodovancu povedati svoje ime in naslov in na zahtevo pokazati tudi osebne dokumente.
Kdor je udeležen v hujši prometni nezgodi, mora potem, ko je storil najnujnejše, ostati na kraju nezgode vse dotlej, dokler ne pridejo organi, ki bodo opravili pregled.
dek po načelu delitve po delu in solidarnosti s statutom, drugimi splošnimi akti in z zakoni.
Pravico do pridobivanja in delitve dohodka uresničujejo delovni ljudje v vseh oblikah ?dmzenega dela (delovne enota in druge oblike združenega de-la v delovni organizaciji, delovne organizacije in asociacije delovnih organizacij). S statutom
POMOČ
HiStojnemu selu
Stojnemu selu, to je vasi, ki je pogorela zaradi požiganja neodgovorne osebe, je upravni odbor dodelil pomoč v obliki materiala (barve, žlebovi Itd.) za obnovo vasi.
Upravni odbor je tudi odobril krvodajalsko akcijo, ki je bila irvedena v soboto, dne 5. oktobra. Seveda akcija je bila odobrena pod pogojem, da ne trpi proizvodnja.
0
)
<»
1»
<»
<>
(»
l»
l>
!>
)
*
Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača
OB MEDNARODNEM DNEVU VARČEVANJA
Vsako leto dne 31. oktobra praznujejo narodi svetovni dan varčevanja. Ta dan časopisi, radio, televizija in drugi po vsem svetu poročajo in govore o pomenu varčevanja.
Prav je, da o njem tudi mi spregovorimo nekoliko besed, ki bodo osvetlile koristi varčevanja.
Denarno varčevanje je ena izmed mnogovrstnih oblik varčevanja, vendar je prav ta oblika za celotno narodno gospodarstvo pomembna. Zaradi tega je povsem razumljivo, da se povsod po svetu ukvarjajo s problemi denarnega varčevanja Številne in različne institucije.
Občutek z.a varčevanje se običajno ne rodi s člove-
kom. Razvijanje tega občutka prihaja od zunaj, to je od družbe. Družba je torej dolžna vzgajati svoje člane v duhu varčevanja. Tisti, ki je tako vzgojen, da zna varčevati svoj denar, ne bo razsipaval z ljudskim premoženjem, ki mu je zaupano v upravljanje.
Mnogo primerov bi lahko navedli, kjer se denar po nepotrebnem razmetava. Če v tovarnah, trgovinah in drugih podjetjih, šolah, hišah in stanovanjih ter vsepovsod pri vseh mogočih
rečeh ne varčujemo in jih ne čuvamo kot je to potrebno, tedaj je treba delati samo za to, da bi nadomestili ono, kar se je zaradi malomarnosti in brez čuta odgovornosti za varčevanje preje izrabilo ali uničilo. Zato nam ostane manj sredstev za proizvodnjo raznih dobrin, za plače, za denarno varčevanje in za pridobitev mnogo novih predmetov in uslug, s katerimi se povečuje naše splošno in posameznikovo blagostanje.
Če bi čebelice mislile, da se ne izplača, da vsaka od njih zbira majhne količine medu, ne bi bilo polnih panjev. Lepo pravi naš pregovor: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«.
6
CINKARNAH
IZPOLNIEVANKA
1			10			
2			il			
3			12			
V			'3			
5			18-			
6			15			
7			16			
S			17			
9			‘6	>		
l.Godalni inštrument, 2. šahovska končni-ea, 3. žensko ime (Kareniua), 4. mlečni izdelek, 5. vrtišča, 6. okrajšan matematični izraz (logaritem), 7. katran, 8. vek, doba, 9. lesena posoda, 10. avar, 11. dota, 12. nočna ptica, 13. gorovje v Južni Ameriki, 14. kraj na podeželju (množina). 15. reka v Srbiji (naziv cigaret), 16. neoblečeni, 17. otok v Indoneziji, 18. predniki Indijancev v Južni Ameriki.
V navpični koloni je skrito ime zgodovinskega kraja v bližini Celja.
REBUS
j NOVICE IZ SLG-CELJE
Djordje Lebovič:
I SREBRNE VEZI
< >
:; Pisatelj Djordje Lebovič je pri nas najbolj •; znan po svojem dramskem opusu, ki obruv-;; nava življenje in trpljenje v nemških kon-cent raci j škili taboriščih. Gledališka publika ;; pri nas in v tujini je postala pozorna nanj te pri njegovem dramskem prvencu »Nebe-;:	ški odred«.
;; Rodil se je 1928. leta v Somboru, med voj-;; no je bil v nemških koncentracijskih tabo-;; riščih, po vojni pa je diplomiral na filozofski ;:	fakulteti v Beogradu. Piše za gledališče in za
!:	radio.
« V »Srebrnih vezeh« se je lotil drugačne I	teme, vendar se tudi v njej srečamo vsaj z
i	enim značajem, na katerem je trpljenje ta-
♦	borišč pustilo neizbrisni pečat. Dogajanje je | postavljeno v viharni zimski čas, v samotno
♦	planinsko kočo, stisnjeno med strme stene in
♦	prepade, približno na pol poti med vznožjem | in vrhom. Kočo upravlja Stara, tako jo nam-| reč imenujejo, edini docela čist in svetel lik | človeka, kakršen nam je kot ideja in simbol f ohranjen iz časov NOB. Kakor da se je čas | ob njej ustavil. Vsi drugi, ki se v viharni I noči zatečejo v njeno kočo, so dobri in zli, J in postavljeni pred nenadno človeško odgo-X varnost: zunaj v snežnem metežu so člove-| ška bilja, ki čakajo na pomoč! Ali se bodo Z ljudje v topli in varni koči odločili in pp; t stavili svoja življenja na kocko za tuja člo-
♦	veška življenja?
| Problem moralne odločitve se v taki situa-| ciji kaže v ostri luči. Avtor se vprašuje, ali f človeško plemenitost ogrožata strah in so-Z vraštvo, ali jo vklepajo ambicije, strasti, ne-| umnost, fanatizem in predsodki in ali jo pa-Z ralizirajo nesporazumi, spopadi ter boj za Z prestiž.
Vprašuje se, zakaj reševalci najpogosteje pridejo prepozno, kljub že zdavnaj potrjeni Želji, pomagati bližnjemu v nesreči. Vprašuje se, ali je bilo storjenih že toliko krivic, da je vera v človeka čista iluzija, najbolj navadno slepilo. In nazadnje se vprašuje, ali je življenjski nagon močnejši od najmočnejšega občutka človečnosti in ali je ta nagon potrdilo za našo neuničljivost, ali pa je kal našega uničenja. Vseh teh vprašanj ne postavlja zato, da bi jih odpravil, temveč da bi dal spodbudo za nova, še popolnejša vprašanja.
In res: kakor da je hotel Djordje Lebovič potrkati na našo vest in nas ob vsakdanjem dogodku vprašati, kaj bi šele bilo, če bi bili vsi postavljeni pred večje in še usodnejše odločitve.
Dramo v dveh delih Srebrne vezi (V originalu Srebrno uže) je za celjsko gledališče prevedla Majda Križajeva in bo v Sloveniji prvič uprizorjena. Majda Križajeva je bila pri odrskem ustvarjanju tudi lektor. Režija je bila v rokah gledališkega in filmskega delavca Igorja Pretnarja.
Srebrne vezi so bile naštudirane že ob koncu pretekle sezone in so tudi že imele svojo interno premiero.
Sceno je zasnoval Milan Butina, član Mestnega gledališča ljubljanskega, kostume pa Irena Felicijanova. »Staro« upravnico koče, igra Nada Božičeva, »Potepuha«, nekdanjega lageraša Pavle Jeršin, Gvozdena Franci Gabrovšek, »Malo« Mimi Kjudrova, Belega Janez Bermež in majorja Jože Pristov.
S tehl delom je Slovensko ljudsko gledališče Celje odprto letošnjo sezono. Naslednja premiera je bila II. oktobra. V reliji Francija Križaja bo uprizorjeno že drugo jugoslovansko delo: Duška Roksandiča Ptiči brez jate.
Za obe premieri je izšel skupni gledališki list z originalnimi prispevki obeh avtorjev, uvodnim člankom upravnika Slavka Belaka in ocenami s celjskega gostovanja »Hlapcev« na letošnjem Sterijinem pozorju.
Delovni čas naj ne bi bil spremenjen
Odbor naše sindikalne organizacije je na minuli seji med drugim razpravljal tudi o delovnem času in o zagotovljenem minimalnem osebnem dohodku.
Po sklepu centralnega delavskega sveta je bil s 1. junijem uveden novi delovni čas in sicer od 7. do 16. ure, od 1. novembra pa bi delali od 8. do 17. ure. Ker so številni člani kolektiva izrazili. da bi jih zimski delovni čas prizadel zaradi neurejenega otroškega varstva pa tudi zaradi prehrane, je odbor po živahni razpravi predlagal centralnemu delavskemu svetu, da bi tudi od 1. novembra veljal »poletni« delovni čas (od 7. do 16. ure).
Razprava o minimalnih osebnih dohodkih je opozorila na dva problema. Kadar je točka vredna 1,20 din ali manj zasluži okoli 300 delavcev manj kakor 550 N-din na mesec (v 208 urah). V sedanjem pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov je bilo bilo od takrat, ko ga je potrdil centralni delavski svet. izvršenih več sprememb, ustanovljena so bila nekatera nova delovna mesta, ki jih pravilnik ne zajema, razen tega pa so nekateri delavci, ki so bili zaradi utemeljenih vzrokov prestavljen na druga delovna mesta, zadržali ugodnejšo oceno delovnega mesta. Vse to in novi ceniki ter razdelitev mase za osebne dohodke na delovne enote pa kaže na potrebo po novem pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov.
Odbor sindikalne organizacije je predlagal samoupravnim organom, da bi z ustreznim sklepom zagotovil minimalni mesečni osebni dohodek, ki naj ne bi bil manjši od 550,00 din, tistim delavcem, katerim bi osebni dohodki po oceni delovnega mesta ob določeni vrednosti točke znašali manj kakor 550,00 din. Predlagal je tudi, da bi pričeli sestavljati nov pravilnih o delitvi osebnega dohodka.
Hvmm
— Ali se še spominjaš, natanko pred eno uro sva sc spoznala.
REŠITEV REBUSOV, OBJAVLJENIH V 9 ŠTEVILKI »CINKARNARJA« Grafika, surovi cink, Savinja, cinkov nitrat, jambor, separc, palindromna re~ busa.

Vrednost točke
september 1968
I. METALURŠKI SEKTOR
1.	Cinkovo belilo	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
2.	Pražarna in žveplena kislina	—	—	—	—	—	—
3.	Aglomeracija	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
4.	Topilnica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
5.	Plinarna	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
6.	Keramika	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
7.	Skupne službe metalurgije	—	—	—	—	—	—
8.	Rektifikacija cinka —	—	—	—	—	—	—	—
9.	Cinkov prah Ne\v Jersey	—	—	—	—	—	—	—
10.	Nova žveplena kislina —	—	—	—	—	—	—	—
11.	Valjarna cinkove pločevine	—	—	—	—	—	—
12.	Čašice —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
13.	žica —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
14.	Žlebovi —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
15.	Skupne službe valjarne	—	—	—	—	—	—	—
II. KEMIJSKI SEKTOR
1.	Kromov galun	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
2.	Natrijev sulfid	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
3.	Cinkov sulfat	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
4.	Litopon in bari jev sulfid ter	povprečje	—	—	—
5.	Svinčevi oksidi	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
6.	Superfosfat	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
7.	Ultrainarin —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
8.	Modra galica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
9.	Modri baker	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
10.	Aluminijski ofset	—	—	—	—	—	—	—	—	—
11.	Tiskarna —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
12.	Skupne službe anorganske kemije in razvojni —
13.	Kemija III. Mozirje —	—	—	—	—	—	—	—
14.	Kemija II. organska kemija	—	—	—	—	—	—
15.	Cinkografija in povprečje	—	—	—	—	—	—	—
III.	VZDRŽEVALNI SEKTOR
1. Vse službe — — — —	—	—	—	—	—	—	—
IV.	UPRAVA
1.	Uprava in šoferji — —	—	—	—	—	—	—	—
2.	Kemični laboratorij —	—	—	—	—	—	—	—
V. KOMERCIALNI SEKTOR
1.	Komercialni sektor —	—	—	—	—	—	—	—
2.	Skladišča — —	—	—	—	—	—	—	—	—	—
3.	Transportni oddelek —	—	—	—	—	—	—	—
VI. FINANČNI SEKTOR
1. Vse službe — —	—	—	—	—	—	—	—	—	—
VII.	KADROVSKI SEKTOR
1.	Kadrovski sektor	—	—	—	—	—	—	—	—	—
2.	Pomožne službe	—	—	—	—	—	—	—	—	—
3.	Družbeni standard	—	—	—	—	—	—	—	—	—
VIII.	VARNOSTNI SEKTOR
1. Varnostni sektor in gasilci — — — — — — IX. INVESTICIJSKI SEKTOR
1. Vse službe — —	—	—	—	—	—	—	—	—	—
X. CELOTNO PODJETJE
90
nO
U? — _
hU Is: i
1.24
1.25
1.23
1.24
1.23
1.24
1.24
1.25
1,25
1,29
1,24
1,24
1.23
1,28
1.24
1.23
1.25
1.25
1.24
1.26
1,25
1,28
1,27
1,25
1,25
1,25
1,25
1,25
1.23
1.23
1.23
1.23 1,23
1,23
1,23
1,23
1,23
1,23
1,23
1,25
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15, oktobra do 15. novembra 1968.
Kino Union
Od 16. do 20. 10. »AZTEŠKI ZAKLAD«, zahodnonemški barvni film; od 21. do 24. 10. »BALADA O REVOL-VERAšU«, Italijanski barvni film;
25. 10. »ŽIVO BLAGO«, nemški film; od 30. 10. do 1. 11. »VOLK S PROKLETIJ«, jugoslovanski barvni film; od 2. do 6. 11. »VOJNA IN MIR«, I.
del, sovjetski barvni film; od 7. do 12. 11. »VOJNA IN MIR«, II.
del. svojctskl barvni film; od 13. do 17. 11. »ZA DOLAR VEC«, italijanski barvni film;
Kino Metropol
Od 16. do 21. 10. »BONIE IN CLYDE« ameriški barvni film; od 22. do 23. 10. »SARAJEVSKI ATEN TAT«, jugoslovanski barvni film; od 24. do 25. 10. »PERSONA«, Šved skl film;
od 26. do 29. 10. »GULIERJEVO PORO ČILO«, angleški barvni film; od 30. 10. do 3. 11. »DESET ZAPOVE Dl«, I. del, ameriški barvni film; od 4. do 8. II. »DESET ZAPOVEDI, II del, ameriški barvni film; od 9. do 11. 11. »PLAČANA LJUBE ZEN«, zahodnonemški film; od 12. do 13. 11. »STEKLENA KLET KA«, francoski film; od 14. do 17. 11. »DOBER, GRD, SLAB« ameriški barvni film.
KADROVSKE
VESTI
V MESECU SEPTEMBRU SO PRIŠLI V PODJETJE:	Konic Enez, Raužič
Franc, Hribernik Franc, Bajrič Hasan, Velič Rasim, Srbič Marjan, Rcšetar Vid, Laporšek Jurij, Curkovič Stojko, Mešič Zuhdina, Denac Josip, Zorec Franc, Mustafa Hakik, Cudovan Karel, šačir! Šačir, Trivičevič Mirko, Simič Peter, Brložanovič Nikola, Gavrilovič Dušan, Dragičevič Milan, Maraš Matija, Blago-jevič Ilija, Vinčič Milovan, Rožič Valentin, Memič Rifet, Eskerčič Pavo, Horvat Srečko, Mustafa Djemalj, Djur-djevič Veljko, Gavrišič Lazar, Djurdje-vič Boro, Privaševič Nedeljko, Dabesko-vic Dušan, Lapadatovič Jovan, Raljič Miloš, Ivačič Marko, Lazar Marko. Josi-povič Miodrag. Kolar Anton, Stropnik Martin, Hlep Ivan, Milojevič Milorad, Pavičič Vinko, Skelič Hajdurin, Lešnik Zlatko, Hliš Jakob, Lončarevič Vinko, Koca Rustem, Dolar Anton, Potočnik Jože, Ocvirk Jurij, Savinec Bruno, Soline Jakob, Sevšek Mihael, Petek Karel, Kračun Vinko, Užmah Janez, Berglez Rudi, Srečnik Miroslav, Jezernik Stanislav, Rozmarič Ivan, Rajh Jože, Mali Danilo, Frišre Ivan, Špes Marjan, Rejc Ivana, Komplet Franc, Friderih Darinka, Grizolt Miran, Bobnik Alojz, Radšel Boris, Radulj Dosta, Gobec Fer-
dinand, Cajič Angelina, Belina Kristina, Stankovič Milena, Kunc Olga, Založnik Štefanija, Hohnjec Branko, Horjak Franc, Plavčak Ivanka, Hadžič Azem, Horvat Alojz, Mrkša Josip.
ODŠLI IZ PODJETJA: Kompan Ludvik, Cizej Marjan, Galjot Olga, Voga Edvard, Kessler Pavle, dipl. ing., Špri-bar Karel, Videc Vendelin, Jelen Ludvik, Cakarevič Nedeljko, Petrinčič Ju-raj, šlamberger Roland, Žerjav Stanislav, Kunst Branko, Turk Anton, dipl. inž. Zupanc Edvard, Zimiša Djuro, Bouha Alojz, Turnšek Edvard, Djurdje-vič Veljko, Gavrišič Lazar, Djurdjevič Boro, Paviševič Nedeljko, Trivičevič Mirko, Maraž Matija, Blagojevič Ilija, šačiri šačir, Raljič Miloš, Denac Josip, Lazar Marko, Nemič Refet, Zorec Franc, Livaja Nedeljko, Horvat Srečko, Mustafa Dejmajl, Milojevič Milorad, Andri-nek Milan, Kovačec Jože, Krajnc Martin, Napotnik Ivan, Rožič Valentin, Hlep Ivan, Koca Rustem, Kolar Anton, Ocvirk Jurij, Slavinec Bruno, Mustafa Hakik, Kolenda Pero, Lopert Franc, Cater Vincenc, Laznik Jože, Arzenšek Alojz, Orašanin Bogdan, Poljšak Leopold, Stečuh Slavko, Krajnc Bogdan, Dečko Alojz, Korun Erna, Vodenik Franc, Malteiič Josip, Tekeža Ivan.
UPOKOJENI SO BILI: Arčan Hinko, Filej Franc, Žolnir Henrik, Lajh Stanko, Vurašek Vinko.
V JLA SO ODŠLI: Malinovsky Drago, Kopušar Ivan, Krašovec Dušan, Nejedll Branko, Topovšek Vinko, KoštomaJ Drago, Mirnik Marjan, Valent Alojz, Horvat Dušan, Babovič Mirko.
UMRL JE: Tanšek Alojz.
JJomtiiimk
KN | IZN ICE
Analyse der Metalle. Bd I. Schieds-analvsen. 3. Aufl. Berlin 1966. S. 543.6.
Cermak W. Lchrbuch fiir Siebdrucker. 5. Aufl. Leipzig 1967. S. 655.39.
Ehvell YV. T., J. A. F. Gidey: Atomlc-Absorption Spectrophotomctry. 2. ed. Oxford 1966. S. 544.62.
Inženjersko tehnični priručnik u šest knjiga. Knj. II. Beograd 1968. S. 621.
Katalog jugoslovenskih standarda 1968. Beograd 1968. S. 389.6.
Koch O. G., G. A. Koch-Dcdic: Hand-buch der Spurenanalyse. Berlin 1964. S. 543.064.
Kino Dom
Od 14. do 17. 10. »RAZBELJENI REVOLVERJI«, ameriški barvni film;
od 18. do 20. 10. »NENAVADNA ZGODBA EDDYJA CIIAMPANA«, francosko-angleški barvni film;
od 21. do 22. 10. »OPERACIJA NORI PES«, francoski film;
od 23. do 24. oktobra »OPERACIJA BEOGRAD«, jugoslovanski film;
od 25. do 28. 10. »VRNITEV REVOL-VERAšEV«, ameriški barvni film;
od 29. do 31. 10. »DEVIŠKI VRELEC«, švedski film;
od 1. do 4. 11. »VODIC ZA POROČENE MOŠKE«, ameriški barvni film;
od 5. do 10. 11. »UPOR APACEV«, ameriški barvni film;
od 11. do 12. 11. »PROTEST«, jugoslovanski film;
od 13. do 17. 11. »KLETEV ZVESTE ŽENE«, amcriško-jugoslovanski barvni film.
Predstave so vsak dan ob 16., 18. In
20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjctja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
Laboratorijski priročnik. Ljubljana 1967. S. 66.02.
Metal Bulletln Handbook. London 1968. S. 669.
Pop-Kocič ž.: Zbirka tchničkih propisa iz oblasti industrije. 2. izd. Beograd 1968. S. 351.82.
Programiranje i kontrola prodaje. I-III. Zagreb 1968. S. 658.8.
Statistički godlšnjak Jugoslavije 1968. Beograd 1968. S. 31.
Taschenbuch fiir das Gas-und Wasser-fach. I. Jahrbucli Gas und VVasser mit Werkverzeichnis. 72. Aug, Mun-chen—Wien 1967. S. 628.1.
Tržišče i marketing. Zagreb 1968. S. 380.13.
Ullmanns Encyklopedie der tcchnischcn Cliemle. 3. Aufl. Bd 2/II. Betricbs-iibervvachung mit Dokumentatlon und Patentrecht. Munchen—Berlin 1968. S. 54.
Zaštita vazduha od zagadenja od bukc u giadovlma. I—II. Beograd 1968. S. 628.5.
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 216. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje