Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani , 1488 « cSVETNIKOV. , \ * >V 6 Spifal FRANZ VERITL TRETJE BUKVE, drusiga naiifa. V’ natif teh bukev fo miloAljivi Firfht GOSPOD GO t SPOD . LJUBLJ ANŠKl SHKOF, pet in dvajftiga fvezhana iS3i dovolili. V’ LJUBLJANI IV a t if ml J o s h ef B l a s n i k. Na prodaj per Janesu Klemensu, bukvovesu. 18 3 1 . 44888 Kdo naf bo lozhil od ljubesniKriftufove? Terdno vem, de naf ne bo mogla ne fmert, ne shivlje- nje, ne angeli, ne poglavarftva, ne oblafti, ne Tedanje, ne prihodno, ne fila, ne vifokoft, ne globozhina, ne druga livar lozbiti od ljubesni boshje, ktera je v’ Kriilufu Jesufu Gofpodu na- fhim. Rimlj, 8. Mali ferpan. I* dan maliga ferpana.®^ .Sveti Teobald. c Sveti Teobald je bil rojen v’ meflu Provinu na FranzoTkim v’ letu 1017. Njegov ozhe je bil knes Arnolf, bogat in mogozhen gofpod. Ta je fvojiga ljubiga linu Teobalda slo fkerb- no redil, in mu tudi imenitne uzhenike dal. Otrok Teobald je bil ftarThev, uzhenikov in vfih refelje, ker je rad uzhil Te, ubogal in mo¬ lil. Raftel je v’ Itarotli in modrofti, Bogu in ljudem je bil perjeten. Deliravno je per - Tvo¬ jih bogatih TtarThih vfiga obilno imel, in de- firavno je The mlad bil; mu vender pofvetne dobrote ferza nifo fpazhile. Drugi mladenzhi bi bili v’ mehkobi in lenobi shiveli; on pa ni, ker mu je Bog dal nizhemernoft Tveta in vred¬ noti Tvoje duThe Tposnati. Njegovo nar vezhi veTelje je bilo v’ Tamoti shiveti, Tvete bukve brati, Jesufove nauke premiThljevati, gorezbe moliti. To je njegovo duTho zhedalje bolj vne- 1 * — 4 — malo po sgledu Tvetnikov shiveti. Vedli je, de fe v’ vfakim pofhtenim danu in povTod Bogu Tlushiti samore; redil pa je tudi, de fe mu v’ famoti veliko loshej flushi. Sato je nar po¬ prej doma fkufhal puThavnike pofnemati: shi- vel je odlozhen od vle nepotrebne drushbe, od rlih nepotrebnih opravkov; vedno fe je po¬ dil, molil in premiThljeval, in v’ fvojim Bogu fe vefelil. Is gorezhih shelj po Tvetih puThav- nikih shiveti je fhel Tveta vpraThat bogaboje- zhiga mosha Burkarda; timu je Tvojo mifel ra- sodel darThe in deshelo sapuditi, in v’ pufha- vo iti. Bogabojezbi puThavnik Burkard ga je nekaj zbala per Tebi obdersbal, uzliil in Tku- fhal; ko je vidil Tveto shivljenje dobriga mla- denzha Teobalda, je poterdil njegoye sbelje, in ga od Tebe fpuftil. V’ druslibi drusiga shlabtniga mladenzha je fhel v’ mefto Rems, od ondod pa na Nem- fhko. Na potu da ga frezhala dva revna popotni¬ ka, in s’ njima Tvoje oblazhila premenila, de bi ko berazha hodila po Tvetu. c SIabo oblezhe- na, boTa, lazhna *la Tem ter tje hodila, de bi perpravno puThavo naThla, Ko da v’ Pitingen zhes reko Rajno priThla, jo dobita. Ta dva shlahtna mladenzha da v’ blishne vafi hodila delat; T’ tem, kar da saTlushila, da d kruha nakupila, in Tpet hitela v’ puThavo. Kruh in voda da bila njun shiveTh; vender da velelo shivela, in vedno Boga hvalila. Deshelani To Te nad njima zhudili, in njuno Tveto shivlje¬ nje hvalili. Ta ozhitna hvala je dvema mla- 5 denzhema soperna bila. Sapuftila fta fvojo pu- fhavo, veliko deshel obhodila, na sadnje na Lafhko prifhla, in bliso mefta Vinzenze oftala v’ pufhavi t Salomigi. Ondi fta nafhla sapufhe- no in rasderto zerkvizo : ta jima je bila prav perloshna, ker je bila delezh od zefte na fa- moti. Gofpodar te pufhave in zerkvize jima je rad dal tifti proftor. Hitro fta rasderlo zerk¬ vizo popravila, dve majhni bifhizi li naredila, in ondi Bogu velelo flushila. Ni mogozhe pra¬ viti, kako fveto fta ta dva pufhavnika shivela; eniga duha fta oba bila, in eden drusimu fta ferzhnoft dajala Bogu flushiti. Kmalo pa je fvetimu Teobaldu tovarfh umeri. Ali Teobald savoljo sgube ljubiga tovarfha ni opefhal v’ poboshnofti; fhe le poboshnishi je sdaj sbivel, de bi frezhno umeri. Ko je fhkof mefta Vin¬ zenze vidil njegovo refnizhno fvetoft, mu je sa- povedal, de naj fe perpravlja mafhnikovo po- fvezhenje prejeti. Is pokorfhine do fvojiga fhko- fa ga je prejel. c She fveteje je potlej sbivel, in tudi druge uzhil fveto shiveti. Njegova fve¬ toft je delezh okrog flovela, zelo do njegovih ftarfhev je nje glaf prifhel. Ozhe in mati fta k’ njemu hitela, de bi pred fmertjo fhe vidi- la fvojiga ljubiga finu. Kadar fta do njega prifhla, in ga vfiga prepadeniga in ubosiga vi- dila; fta fe is natorniga ufmiljenja nad njim sjokala. Ko pa flifbita od njega, kako velelo Bogu flushi, in kako je potrebno sa svelizha- nje fvoje neumerjozhe dufhe fkerbeti; fta fe vnela ravno tako shiveti, kakor fta nad njim 6 vidila. Njegova mati je s’ dopufhenjem fvojiga mosha ondi bliso oftala; ozhe je fizer domu fhel, pa vfe drugazhi je potlej shivel. Sbolel nevarno je ta fveti pufhavnik; pred fmertjo pa je fhe fvojo ljubo mater dobrimu prijat^u per- porozhil, in v’ tifti famoti mirno umeri v’ le¬ tu 1066. Nauk* Po Jesuju Krijtufu shiveti, t 8veti Teobald je od mladofti shivel po Je* sufu Kriftufu. Bil je bogat v’ premoshenji, pa radovoljno je ubog poftal; lahko bi bil vfe do¬ brote vshival, pa bil je smiraj v’ pokorjenji; ne de bi bil fvojimu poshelenju ftregel, je ra¬ ji f’ krishem obloshen sa krishanim Jesufam llanovitno hodil. Sato je prifhel v’ nebefhko kraljeftvo. Po Jesufu shiveti je vfim sapoveda- no : in vlim mogozhe; ne isgovarjaj fe tudi ti, ki to berefh ali poflufhafh, temuzh hiti sa Je¬ sufam, de pridefh v’ njegovo kraljeftvo. Po komu fe ti imenujefh kriftjan ? Odgo- vorifh: „Po Jesufu Kriftufu.“ Prav li odgovo¬ ril, pa sbivi tudi po njem, bodi njemu podo¬ ben, in bofh v’ refnizi kriftjan; zhe po njem ne shivifh, fi njega in njegoviga imena nevre¬ den. t Sveti Pavel pravi: „Ktere je ( Bog ) pre¬ ti idil , jih je tudi pred odlozhil , de bi podobi -njegoviga jSinii enaki poJiali.“ Rimlj. 8, 29. Ti le bodo svelizhani, drugi ne, deliravno fe K 'V Kij imenujejo kriftjani. Zhe po Jesufu ne sliivifh, sakaj fe kriftjan imenujefh ? zhe h kriftjan, shivi ko kriftjan, po kerfhanfko. t Samo ime te ne opravizhi, ampak dobre dela; ref le do¬ bre dela te rasodevajo kriftjana. t Si kriftjan; pa zhe Jesufove dobrote v’ katolfhki zerkvi ne- hvaleshno sametujefh, li hujfhiga obfojenja vre¬ den. Ne le nevernikam in krivoverzam, tudi flabim kriftjanam porezhe Jesuf ferdito: ,, Po¬ berite fe, vi prekleti! fpred mene v ’ vezhni ogenj “ Mat. 25, 41 . Kako fe shivi po Kriftufu Jesufu , ti ne mo¬ re nesnano biti, zhe le Jesufa fposnafh, ker je on sgled in uzhenik vfiga dobriga. Jesufa Kri- ftufa pa lahko fposnafh, ker velikokrat od nje¬ ga flifhifh. Vefh, de je vfa njegova volja volji njegoviga ozheta bila vfelej podvershena; sgoli ljubesen je bil do ljudi, in je tudi sdaj fhe; umeri je is ljubesni do fvojih nehvaljeshnih. ftvari: tudi ti njegovo fveto voljo v’ vlim fpol- nuj, pa is ljubesni do njega, in oftani mu sveft v’ vfih nadlogah in v’ vfim preganjanji. Premifli radovoljno ubofhtvo Jesufa Kri- ftufa. Od revne devize Marije je bil rojen v’ rasdertim hlevzu, na flami med neumno shi- vino je leshal, manj ko vfim reveshem mu je bilo poftresheno; on, Gofpod vfiga, ni nikdar hotel laftnine imeti, kakor je fam djal: „LeJi- ze imajo jame , in ptize gnjesda; jeji pa ni¬ mam. kam glave na/loniti.“ Luk, g, 58. Zhe li ti bogat, bodi ponishen, iibogim ufmiljen, vfim prarizhen; ne hvali fe s’ bogaftvam, ne 8 upaj va-nj, ne ljubi ga, boljiga bogativa II ifhi v’ nebelih. Zhe H ubog, hvali Boga, kteri te je ubogimu Jesufu podobniga ftoril; bodi poter- peshljiv, fvojiga revniga ftanu sadovoljen. Jesuf je v’ Egipt pred Herodam sbeshal, ne is ftrahu, ampak v’ nafh sgled. Tudi ti delaj tako, in prelerpi krivizo hudobnih; va¬ ruj le jih krivizhno rasshaliti, tudi v’ neufmi- Ijenim preganjanji bodi poterpeshljiv, in mo¬ li, de Tvojo krivizo fposnajo, in Te fpokore. Deviza Marija in fveti Joshef s’ Jesufam gre- fta v’ nesnano deshelo, ker upata v’ljubesnjivo previdnoft boshjo ; tudi ti terpi voljno savoljo Boga, bodi mu pokoren, in ne bofh nikdar sapufhen. Jesuf, Marija in fveti Joshef hodi¬ jo pred teboj f’ fvojim sgledam, in ti fvetijo, de voljno preterpifh vfe nadloge fedanjiga stav¬ ljenja. Jesuf je bil pokoren ne le fvoji ljubi ma¬ teri Marii in fvojimu dobrimu redniku f. Jo- shefu, ampak tudi krivizhnim oblaftnikam. 4 Spo- fhtoval je duhovfhino in veliziga duhovna Kaj- fesha, dellravno fo krivizhno ravnali s’ njim; bil je nevernimu fodniku Pilatu pokoren, in fe ni .vftavljal njegovi krivizhni fodbi, akorav- no bi fe hil lahko. Tudi ti bodi vlim oblaftni¬ kam savolj Boga pokoren, ker bres pokorfhi- ne ni nobene fvetofti. Hvaliti bi ti mogel Bo¬ ga , kteri ti je duhovfke in deshelfke oblaftni- ke dal v’ tvojo zhafno in vezhno frezho. Du¬ hovni fkerbe sa tvoje svelizhanje; deshelni ob- 9 — laftniki zhujejo savoljo tvojiga miru. Vli ti fo tvoji fofebni dobrotniki in ufmiljeni ofkerbni- ki; sakaj tedaj nad njimi godernjafh, fe jim vftavljafh, ali jih nerad ubogalh ? Jesufa pre- mifli, bofh lahko in rad savoljo njega in po njem pokoren. Jesuf je molil in fe poftil, de bi tudi ti rad molil in fe pokoril. C S. evangeli prizhuje, de je Jesuf k’ fvojimu nebefhkimu Ozhetu po- gofto molil, vzhah je bil vfo nozh v’ molitvi boshji; moli tudi ti po njegovim sgledu, ker ti dolshen, in potreben molitve. Jesuf, jagnje boshje, fe je poftil; polti fe tudi ti, de fvoje grefhno telo pokorifh, in hudo posheljenje lo- shej premagujefh. Jesuf je bil in je poln gorezhe ljubesni do vlih. Dufhe svelizhati je bila njegova go- rezha shelja: ljuhesnjivo je grefhnike fpreje- ma!, in poboljfhanim grehe odpufhal, terdo- vratnih grefhnikov ni sanizheval, temuzh uzhil jih je ljuhesnjivo; hudim fovrashnikam je od¬ pufhal, in sa nje molil. Tudi ti delaj po Je- sufovim sgledu, de od Boga sadobifh ufmilje- nje, kteriga fi slo potreben: zhe ne, bofh po fvoji terdobi hudo pokorjen. Kader koli li ras- shaljen, sanizhevan, fovrashen; oberni fvoje verne ozhi v’ poterpeshljiviga in ufmiljeniga Jesufa, de li po njegovim sgledu poterpeshljiv in ufmiljen. Jesuf je od rojftva do fmerti v’ velizim terpljenji bil. Rojen je po simi, opolnozhi, 10 v’ rasdertim hlevzu, de bi vezh terpel; bole- zhine je terpel per obresovanji ; kmalo je mo¬ gel beshati v’ nesnano desheio, v’ Egipt; v’ ubofhtvu je smiraj shivel, fhtiridefet dni in nozhi fe je v’ pufhavi poftil; neprenehama je po desheli hodil ljudi uzhit; fovrashen, pre¬ ganjan in umorjen je bil. Premifli vfe to, glej saframovavni lef, na kterim je Jesuf is ljubesni do tebe fvoje predrago shivljenje ozhit- no fklenil, in ne brani fe terpljenja. Jesuf, ( Sin boshji, je vedno in veliko terpel; ti grefh- ni zhlovek, fe branifh terpeti? Jesuf je sgled vfiga dobriga; po njem shi- vi, in bofh vekomaj frezhen. Ne glej flabih, ne pobujfhaj fe nad njimi, ne ubogaj nobe- niga, zhe te ne uzhi po Jesufu Kriftufu. Hu- dizh, fvet, mefo ti bodo branili po Jesufu shiveti; pa vojfkuj fe ftanovitno, in ne vdaj fe jim. Vidifh veliko ljudi hoditi po fhiro- kim potu fvojiga hudiga poshelenja, ne hodi sa njimi, ampak sa Jesufam. Zhe te bodo sa- nizhevali in preganjali; ne poflufhaj jih, in ne daj fe jim smotiti, temuzh Jesufu flushi svefto, de ga v’ dan fodbe prijasniga najdefh. Premifli, vfa velika mnoshiza hudobnih ti ne bo samogla pomagati, ako bo Jesuf soper te¬ be , tudi ne fhkodovati, ako bo Jesuf f’ te¬ boj; bodi tedaj Jesufu sveft, in dobro ti bo vekomaj. 11 Molitev . O Jesuf! ti fi sgled vfih ljudi, de bi vli po tebi shiveli. Ti s’ gledam in s’ befedo pot boshji v’ refnizi uzhifh ; blagor vfim, kteri sa teboj hodijo; gorje vfim, kteri po tebi ne shi- ve. O Gofpod! bojim fe od tebe saflifhati: „Te ne posnam, poberi fe od mene!“ Huji ko ftrela bi mi bile te befede. Pa, o ljubi moj odrefhenik! ne sapulti moje nehvaleshne dufhe; daj mi gnado fposnati, kako je potre¬ bno , dobro in vefelo tebi flushiti, de refnizhno po tebi shivim, in te nikdar ne sapuftim. O fveti Teobald! fprofi mi fposnanje Jesufovo, kakorfhno fi ti imel, de imam vfe dopadenje do njega, de mu v’ vfim svefto flushim., in de ga, ikader fe bo moja dufha od telefa od- lozhila, prijasniga najdem. Amen. II. dan maliga ferpana* . Devize Marije obifkanje. Kader je angel Gabriel od Boga k’ Marii bil poflan ji osnanit, de jo je Bog isvolil mater vfiga fveta odrefhenika, de jo bo mozh nar Vifhiga obfenzhila, de bo mati in deviza; ji je tudi rekel: ,,Elisabeta, tvoja teta, je fpo- zhela finu v’ fvoji ftarofii, in ta mefez je fhe- 12 Iti 9 kar je bila imenovana nerodovitna . 44 Ma¬ rija je bila te novize slo vefela, ker je Tvojo hogabojezho teto Elisabeto perferzhno ljubila. Bres odloga,je od Nazareta hitela bleso v’ He¬ bron, mefto na gorah v’ Judeji, Tvoje ljube te¬ te obiTkat, Te s’ njo veTelit, in ji pomagat. Marija je po navadi Tramoshljivih deviz bila smiraj rada v’ Tam o ti; pa is ljubesni do Boga in do blishniga je Tamoto sapuftila, in Thla med ljudi. Kader je Marija ftopila v’ hiTho, posdravi Zabarijata in Elisabeto. Bersb ko je Elisabeta bcTede Mariine saTliThala, je dete Ja- nes v’ njej poTkozhilo. Janes, she pred roj- ftvam T’ Tvetim Duham napolnjen, je Tposnal 4 Sinu boshjiga v’ prezhiftim teleTu Marije devi¬ ze , pred kterim je bil od nar ViThiga name¬ njen hoditi, in mu pot perpravljati; salo je od veTelja poTkozhil. 4 Sveta Elisabeta je bila takrat rasTvetljena, in je Tposnala, kaj le je v’ Marii sgodilo, in kako veliko miloft: je od Boga pre¬ jela; sato je veTelo savpila: „Shegnana fi ti med shenami, in shegnan je Tad tvojiga teleTa! Od kod mi je to, de mati mojiga GoTpoda k’me¬ ni pride ? t Srezhna h ti, ker fi verovala . 44 t S. Elisabeta je Boga viToko hvalila sa miloft, ki je bila Marii ftorjena, Te je pred njo ponisha- la, in Te zhudila, de ona, mati boshja, k’njej pride. Take fte te dve Tvete duThe: Marija je veTela Trezhe Tvoje tete Elisabete, in Elisabe¬ ta je veTela Trezbe Mariine ; obe hvalite Boga neisrezheno dobriga in neTkonzhno miloftljivi- ga. Ko je Marija Tposnala, de je njena pre- zhudna rodovitnofl Elisabeti rasodeta, in laft- no hvalo saflifhala; fe je ponisliala, in Boga hvalila rekozh: „Moja dufha povifhuje Gofpo- da, in moj duh fe filno vefeli v’ Bogu, mo¬ jim svelizharji, ker fe je oserl na niskoft fvoje dekle.“ t She vezh je Marija govorila, in Boga hvalila, kteri ponishnje prevsetne, in povifhuje ponishne. Marija je bila tri mefze per fveti Elisabeti; kader ni vezh njene pomozhi potre¬ bovala, je fhla domu v’ Nazaret. Nauk. Is tiga prašnika . Evangelift f. Luka ni saftonj na tanko po- pifal Marije devize obifkanja, ker to velike fkrivnolti sapopade, in lepe nauke daje. Ko je Marija po angeli Gabrijelu svedila, de je Elisabeta rodovitna podala; je bersh fhla od Nazareta, in hitela po gorah Elisahete ohifkat. Marija ni fhla k’ Elisabeti svedit, ali je ref ali ne, kar je Gabrijel govoril, tiga ni perpu- fheno mifliti od te verne devize; temuzh fhla je fe s’ njo vefelit savoljo zhudne rodovitnofti, in ji po fvoji mozhi lirezh. Premifli, zhe ti blishniga obifhefh, ali ga obifkujefh is lju- besni ko Marija. Lahko je to is ljubesni; pa hleso je lakomna, ali nezhifta, ali druga fla- ba. Ti 11 rad v’ drushbi, pa raji v’ flabi ko v dobri; sato veliko malopridniga ali grefh- niga govorifh in poflufhafh. Le fveto drushbo — H — ljubi, de je Bog med vami, in eden drusiga boljfhate. Marija je fhla k’ Elisabeti fe s’ njo vefe- lit; Elisabeta. fe je Marije vefelila. Glej! vfe po- boshne dufhe fo vefele dobriga, ktero blishni ima: med temi ni nobene nevofhljivofti, no- *bene grenkobe, nobeniga ozhitanja; vefele fe dobriga, ktero blishni vshiva, kakor bi farne to vshivale. Zhifta ljubesen dela ljudi, ka- korfhne jih f. Pavel popifhe rekozh: „Se ve¬ fele f' tijiimi , kteri fo (pravizhno) vefeli, in jokajo f ti/timi, kteri jokajo. Rimi j. 12 . i5. Premifli, ali je tvoje ferze tako. Ti ni- 11 toliko hudoben, de bi blishnimu pogublje¬ nje vofhil: vender te nevofhljivoft fkuflia* zhe per soperniku vidifh frezho, ali flifhifh hvalo; morebiti dobre dela blishniga rasla- gafh flabo, in hude dela povifhujefh in ras- nafhafh. Greh blishniga te ne vefeli, pa vfhezh ti je, de ga greh ljudem soperniga dela; njegovo ponishevanje te vefeli, ker ga ne ljubifh. Bodi vefel dobriga, in shaloften hudiga, naj bo to, per komur li bodi. Marija, mati boshja, je fhla k’ Elisabeti, -in ji je tri mefze ftregla. Premifli vifokoft Ma¬ rije, in zhudi fe nad njeno veliko ponishnoft- jo. Prav salo je fveta Elisabeta savpila: „0d kod mi je to, de mati mojiga Gofpoda k’ me¬ ni pride ? (C Marija je bila mati t Sinu boshjiga, fveta Elisabeta pa mati hlapza t Sinu boshjiga; vender je Marija fhla k’ Elisabeti, in ji ftreg¬ la. Take fo dufhe s ktere Duh boshji vodi, fo ponishne, ljubesnjive, krotke, poftreshne. Zhe ti hozheTh, tako rekozh, po drusih ho¬ diti , kteri fo nishji od tebe, zbe more vTaka befeda blishniga tvojimu napuhu Ttrezhi; ne poTnemaTh Marija. Ti le febe in Tvojo viTo- koft vidifh, ljubesen in ponishnoft posabiTh; torej ni praviga duha v’ tebi. Ti fi krotak, ponishen, ufmiljen , poftreshen, kader blishni ve po tvoji Tlabofti f’ teboj ravnati, Te poni- shevati, in Te pod tvoje noge devati, fizer pa ne ; kje je sapovedana ljubesen do bli¬ shniga ? Kdo fi ti, ki Te neumno povifhu- jefh ? Ti fi Adamov otrok, ko To drugi, brat Tvojih revnih bratov; zhe te je Bog ras- lozhil, fi od njega prejel, in ojftreji Todba te zhaka. Delaj tedaj po sgledu Marije: „ Ko¬ likor Ji vifhi, tolikor bolj Je ponishuj, in boj/i per Bogu miloji nafhel .“ t Sirah. 3 , 20. Marija je Thla k’ Elisabeti, pa ji ni nizh pravila od velike prejete milofti; Tveti Elisabe¬ ti je Tveti Duh rasodel to Tkrivnoft, je Marijo poviThevala rekozh: „ t Srezhna fi ti, ktera fi verovala, ker bo dopolnjeno, kar ti je od Go- Tpoda povedano bilo.“ Marija je bersh umela, kaj te beTede pomenijo, pa je le Boga hvalila. Prej pred angelam je reTnizhno rekla: j> 6 Sim dekla GoTpodova.“ Pred Tveto Elisabeto je ravno to pravila: „GoTpod Te je oserl na nis- koft Tvoje dekle.“ Marija je hotla rezhi: „V’ meni is moje lallne mozhi ni nizh dobriga, fim nevredna Tlushabniza boshja, in le nesaTlu- shena miloft boshja je mene nevredno deklo povifhala. Premifli dobro Mariino ponishnoft, de fi tudi ti ponishen. Zhe rad nepotrebno govorifh od Tvojih dobrih del; žhe trobifh, de bi vfe svedili, kaj dobriga delafh: te na¬ puh vodi, in ti ne ho dobriga povrazhila. Vfe dobro je od Gofpoda, in sa vfe dobro njega hvali. Bolj ko te Bog povifhuje, holj ko h hva¬ ljen od ljudi; bolj Te ponishuj in mifli: 4 Sim nevreden hlapez, nevredna dekla vfigamogozh- niga Boga. Jesuf to sapove rekozh: Kteri je vifhi med vami , naj bo (v’ Tvojih mifih) nar manj J hi Luk. 22. 26. Al o l i t e Vi O preljuba in prefveta deviza Marija, ka¬ ko lepo me uzhifh! Ti ti hila, preden li Jefu- fa poflufhala, polna njegoviga duha. Ref * polna li bila fvete ljubesni, fofebne ponishno- fti in vliga dobriga. Shelim po tvojim sgledu shiveti; bom lizer vfe ljudi ljubil , in nobeni- ga sanizheval, pa le s’ hogabojezhimi bom drushbo imel, in s’ njimi hvalil Boga hres konza nfmiljeniga. Po tvojim sgledu laftno hvala fovrashim, fe hozhem ponishevati, vfim ufmiljen biti in pomagati. O fveta Elisabeta! ko li Marijo, mater Jesufovo, tri mefze v’ fvoji hifhi imela, fproli mi gnado, de bofla Jesuf in Marija vedno v’mojim ferzu, de obe¬ ma dopadem, de mi Marija pomaga per Je- sufu milolt najti. Amen. III. dan maliga ferpana* t .Sveti Oto Jhkofi t iSveti Oto, od shlahtnihj pa revnih Itarfhev na Nemfhkim rojen, je Lil fkerbno srejen. V’ fholi je vfe fovzhenze prefegel, in v’ uzheho- lli in modrofti tolikanj raftelj de je fhe mlad drusih uzhenik bil. Poln ljubesnjive mddrofii je vedil mladenzhe na vfe dobro napeljevati; t Silno veliko uzhenzov je pod feboj imel, in hitro je obogatel; pa pravizhno perdobljeni- ga bogafiva ni malopridno sapravljal s, temuzh prodorno liifho sa revne, bolehne in sapu- fhene ljudi je s’ njim kupil, in jih s’ vfim o- fkerbel. Nemfhki zefar Henrik IV. je njegovo uzhenoA svedil $ in ko je Bamberfhki fhkof umeri j je njega fhkofa tifie imenitne in boga¬ te fhkofije namenih t S. Oto fe je tiga pre- Arafhil, ker fe je is ponishnoiti te velike ob- lafti nevredniga fhtel; v’ Rim je fhel papeška ponishno profit, de naj nikar v’ to ne dovoli. Papesh, kterimu je bila njegova uzhenoA in poboshnofi she snana, n,i njegove ponishne profhnje uflifhal, temuzh ga je fhkofa sheg- nal, in v’ Bamberg poflal. .Sveti Oto fe je papeshu podvergel; pa kolikor bolj fe je te velike oblafti bal, tolikaj fkerbnifhi je bil v’ fvojih vfelizih dolshnoAih. Smiraj je bil perpravljen dufham pomagati; III. 2 pomagal jim je s’ dobrim sgledam, s’ molitvi¬ jo, s’ nauki, s’ vlim. Perhodki njegove fhko- tije fo bili lilno veliki: vender je revno slii- vel, flabo bil oblezhen, vedno fe pollil, flu- shabnikov malo imel, in per vfim bil rado- voljno ubog, de bi revesham in bolnikam lo- shej pomagal; ne malo klofhtrov in zerkev je is fvojiga fosidal ali popravil, de bi unanja zhaft boshja povifhana bila; veliko bolj je fkerbel, de bi vfi Boga molili s’ shivo vero in P fvetim shivljenjem. Ob njegovim zhafu je bilo v’ Pomeranji dofti nevernikov, kteri nifo hotli nobeniga uzhenika poflufhati; fve- ti Oto, od Poljfkiga kralja profhen, pod kte- riga oblaftjo je tifta deshela bila, je med nje fhel , in jih veliko fpreobernil. Lahko jih je napravil, de fo ga poflufhali, ker je bil per- ljuden, je ubogim obilno pomagal, ni od no¬ beniga nizh vsel, in je le sa njih svelizhanje fkerbel. Defiravno jib je pa veliko fpreober¬ nil , je bilo vender fhe dofti terdovratnih, kteri fo ga fovrashili in salesovali. Zhudno je, kar fe je sgodilo per mehu t Shtetinu. V’ tihim mehu je pod milim neham ozhitno uzhil, kar je neveren pop med pridigo savpil: „Ubi- mo tiga fovrashnika nafhih bogov!” Navada deshelanov je bila ne bres oroshja ili od do¬ ma; vfak je fulizo, ali pfhizo, ali fekiro fe- boj vsel. Velik punt je vftal soper fvetiga fhkofa Otona; kriftjani fo ga she mertviga obshalovali, pa Bog ga je obvaroval. Never¬ niki fo fvoje roke vsdignili ga s’ oroshjem — ^9 — umoril; pa vfi fo otefpnili, nifo mogli ne rnali- niti po njim, ne fte ganiti. Hrilljani fo jih debelo gledali , p bile j vfigamogozhniga Boga hvalili. 4 Sveti Oto pa jim je rekel: „Sdaj vi¬ dite in fposnate vfigamogozhnoft Boga, lderiga mi krihjani molimo. Zhe fo vafhi bogovi kaj, ih vam samorejo pomagati, profite jih; ker pa oni tega ne morejo, bom jeft Boga, kteriga vam osnanujem, profil, de naj vant pomaga;“ Pokleknil je, in sa-nje profil, in bersh fo bili gibzhni ko prej. Neverniki fo pred fvetiga fhkofa pokleknili, fe mu sahva- lili, in obljubili ga ubogati, kar koli jim bo sapovedal; vfi fo kriftjatti poftali. ^Skerbne pallirje jim je poftavil, in nasaj fhel v’ fvojo fhkofijo , v’ Bamberg; vender je smiraj fker- hel sa njih svelizhanje. 4 Svetimu fhkofu Oto¬ nu je bila smiraj zhaft boshja per ferzu, in do konza je neutrudama delal sa svelizhanje dufh. Njegova frezhna fmret je bila v’ letu j i3g. Bog je po njem veliko zhudeshev ftoril. Nauk r. Kako otroke uzhiti. t Sveti Oto je v’ fvoji mladofti otroke uzhil, tako ljubesnjivo in modro jih je uzhil, de fo njih ferza vfe v’ njegovi oblafti bile, toraj fo ga ubogali, kar je namen vfih naukov. Ravno tako ljubesnjivo modroft je fvojim ovzhizam, m tudi nevernikam fkasoval, in jih veliko 20 fpreobernil. Ta modri uzhenik bodi vfim uzhenikam , ftarfhem, gofpodarjem in vfim v’ sgled, kako naj otroke uzhe, de bodo po- boshni kriftjani in dobri deshelani, Kdor koli otroke ali druge uzlii, naj ima in fkasuje fveto ljubesen; tako bodo pernefli njegovi nauki, njegovo opominjevanje in fvar- jenje veliko fadii. Nebefhki uzhenik Jesuf je fofebno ljubil nedolsbne otrozhizhe, in po- fvaril uzhenze, ki fo jim branili k’ njemu iti. Mat. ig. i3. i4- Ljubesen more biti v’ fer- zu, na obrasu, na jesiku, v’ vfim. Ako otrozi fposnajo, de jih uzhenik perferzhno ljubi, in uzhi, de bi frezhni bili; ga bodo ljubili, in radi ubogali. Otroke je treba modro kvariti. Lahko je govoriti modro in ojftro, zhe je otrok ojllrofti potreben. Nar bolj je otrokam vefelje in fer- zhnoft dajati do dobriga, in tako fe jim na roke gre. Jih le sanizhevati, saframovati, smer- jati, in gerde imena jim dajati, je fhkodljivo, in f’ tem fe odvrazhujejo od dobriga, kar bi fe fizer ne sgodilo, ako bi jim bilo modro pomagano. Potrebno je flelierniga otroka natoro fpo- snati, Vediti fe more mozh njih dufhe in te- lefa, zhe ne more ali nozhe, zhe je prebo-, jezh ali predersen. Bres tiga fposnanja bo vfe napazhno in tudi krivizhno; eden bo preob- loshen, drugi ne perloshno hvaljen, tretji pre¬ hudo fvarjen, zheterti premehko ftrahovan. Kdor ne fkerbi fleherniga otroka prav fposna- ti, bo per njem malo dobri ga opravil, ali pa nizh. Nikoli fe ne fme nefpameten raslozhik med njimi delati. Kaj, zbe je gofpofk ali kmefhk, lepo ali flabo oblezhem otrok? Vli fo podoba bosh j a, in sa vfe je Jesuf terpel; on jc prepovedal majhnih sanizhevati. Kdor otrokam natorne flabofti ozhita, ali jim gerde imena daje; druge otroke pohujfha, in jih uzhi eden drusiga sanizhevati, kar je soper bralovfko ljubesen. Ni prav otroke neumno hvaliti. Kdor otro¬ ka neumno hvali, povifha napuh , kteri je ne¬ varna kolesen vfiga zhlovefhtva. Ako fe otrok rad uzhi, in rad uboga, je hvale vreden; pa fe mu more toliko dopadenja fkasati, de ima vefelje do dobriga, ne pa ga nefpametno po- vifhevati, in njegovo ferze huje fpazhiti. Kdor je pa prevezh fkrit, in nizh ne fkashe, zbe otrok prav kori ali ne; ga pufri v’ nevednofti, in nima vefelja do dobriga. Od flaboft otrok fe more po veri foditi. Pregrefhki, kteri ne is-hajajo is hudiga fer- za, ampak is nevednofti ali is posabljivofti, fo ufmiljenja vredni; zhe pa is hudiga ferza is- hajajo, fo fvarjenja in ftrahovanja potrebni. Priproftiga otroka je sadolli uzliiti, in mehko fvariti; hudobniga je treba fvariti in ftraho- vati po saflushenji. Pravizhno je to, tode vfak ne dela tako : otroku prijasniga oblizhja in perljudniga govorjenja vfe pregledujejo; ze¬ lo njegovim svijazham in njegovim prekanje- 32 nju fe fmejajo; otroka revniga in nedolshni- ga pa neumno (Irahujejo, kar ni prav. Ni prar s’ nepermerjeno ali neperpufhe- no fhtrafengo shugati. Ojftra, huda befeda o- troka naglo uftrafhi, potlej pomifli in fposna, de to ne more biti; fe perv adi kaj taziga fli- fhati, sanizhuje hudo shuganje, in fe mu fme-? ja. Nikoli ne ftrafhi otrok f’ tem, kar fpol- niti ne fmefh ; kar pametno govorifh, refni- zhno fpolnuj, kader koli je otrok napovedane fhtrafenge vreden. Zhe to delafh, ti bo treba malo govoriti , in fhe manj vpiti; otrok bo fposnal, de, kar govorifh, je refniza, in te bo bres vfiga isgovora ubogal. Nikoli fe ne daj majhnimu otroku krivi- zhno premagati. Otroku ne sapoveduj, kar nje¬ govo dufhno ali telefno mozh prefeshe, pa tu¬ di ne persanafhaj mu nikar, kader ti je ter- dovratno nepokoren. Tako delaj, dokler je otrok fhe majhen, in ga navadi fvoji volji fe odpovedati, de tvojo dela; tvoja pa naj bo po bosbji. Ako perve leta samudifh, in otroke puftifh v’ oblafti lallne volje; bodo terdovrat- no hudobni, in f’ lilo bofh vezh hudiga ko dobriga napravil. Otrozi naj bodo v’ fvoji nepokorfhini bres vliga perbeshalifha. Zhe fo pravizhno ftraho- vani, jim nobeden ne fme potuhe dajati; zhe fo krivizhno ftrahovani, tudi ni prav vprizho jih isgovarjati. Zhe otrok per uzheniku, ali per ozhetu, ali per materi, ali per drusim perbeshalifbe najde, bo nepokornifhi in hudob- 25 nifhi; zhe per nobenimu ne najde perbesha- ljifha, bo permoran fe vdati, fe bo pokorfhi- ne pervadil, in bo dober. Kdor uzhi, more duha katolfhke vere v’ ferzu imeti; le-tako bodo nauki ognjeni, in bodo ferza otrok vnemali. Kakorfhen je nauk, tak bodi ti, in tvoje govorjenje ojftro, ali lju- besnjivo, ali milo, ali shaloftno, po mnogo¬ terih naukih, ktere uzhifh; tako bodo otrozi v’ ferzu zhutili mozh tvojih naukov. Namen vlih naukov more biti zhaft boshja in svelizlia- nje dufhe. Otrokam tako govori: „Uzhite fe radi, de dobrotljiviga ftvarnika bolj fposnate, mu flushite, in fe svelizhate. Varujte fe kaj hudiga delati, bodi li tudi na fkrivnim; sakaj ker Bog vaf povfod vidi. Ne legajte fe, ker Bog vezhna refniza lash fovrashi. Ubogajte radi, Bog to sapove. Delajte pridno, in preterpite savoljo Jesufa.“ Kdor otroke napravlja fe uzhi- ti ali ubogati le s’ obetanjem prasne hvale, ali famiga darila, ali kako drugazhi po nator- nim dopadenji; pofnema neverne uzhenike. Kaj pa, de s’ otrozi fe more po otrofhko go¬ voriti ; vender duh katolfhke vere ne fme po- sabljen biti, de bodo otrozi dobri kriftjani in dobri deshelani. Uzhenik more po vlih naukih shiveti. t Spofhtovanje, ktero ima uzheniz do fvojiga uzhenika, ali otrok do fvojih ftarfhev, ga lahko napravi, de meni, de je dobro, kar nad njimi flabiga vidi; flaba natora k’ timu pomaga, in rfi dobri nauki bres dobriga sgle- — 24 da bodo prasni ollali. Kdor po vfih sapove- dih shivi, je vreden druge uzhiti, in njegovi sdravi nauki bodo polni dobriga Tadu. Molitev. O nebefhki uzhenik, JesuT Krifluf! ti li mi v’ sgled, kako de naj ljubesnjivo uzhim, pravizhno fvarim, in fveto shivim. Ti li smi- raj ifkal le zhalti fvojiga Ozheta in svelizha- nja sgubljenih ovzhiz. Neisrezheno poterpesh- ljivo li uzhil Tvoje priprofte uzhenze, ker To bili refnize lazhni; li krotko tudi terdovratne grefhnike uzhil, ker fi jih shelel svelizhati; li binavze fvaril, vender le is ljubesni, de bi Tvojo hudobijo Tposnali; li ljubesnjivo objemal nedolshne otroke, de bi tudi mi jih perTer- zhno ljubili: daj mi gnado enake ljubesnjive modrofti, de bodo moji nauki obilniga Tadu rodovitni. Nevolja me premaguje, ker posa- bim, de lim tudi jeli bil otrok; jesa me oma¬ guje, is ktere hudo govorim; majhnim pre¬ gledujem , kader bi bila pametna ojftroft po¬ trebna ; lim neuTmiljen: kader je poterpeshlji- voli sapovedana. O GoTpod! daj mi na proTh- nje ljubesnjiviga uzhenika, Tvetiga Otona, ljubesnjivo, modro uzhenoft in Tveto shivlje- nje, de Tveto uzhim, in po vlih Tvetih naukih shivim. Amen. 25 IV. dan maliga ferpana* br 1 <-* Sr* N — 27 — d purg premogli, zerkve in nifhe oropali, in >- potlej vfe poshgali. Tudi Tveto devizo Vibera- e do in veliko drusih fo umorili. Po tej neTre- [1 zhni in neufmiljeni vojTki ljudje vTaj ene zer- k kve nifo premogli Tosidati sa ozhitno boshijo 0 flushbo. 4 Sveti Urh je poglavitno meftno zer- i- kev po mozhi popravil, v’ nje podertijah ma- r’ fheval, pridigoval, in Tvete sakramente delil, i, Savoljo tih nadlog ni jenjal vfih fvojih dolshnoft a dopolnovati, ker ga ljubesen do Tvojih ovz ni [. v’ miru puftila. Vfako leto je Tvojo veliko Thko- e fijo obhodil, in ljudi uzhil, boljThal, in vTe po¬ ravnaval. Slo je Tkerbel, de bi duhovni in dru- gi po vlih boshjih in zerkvenih sapovedih shi- ? veli, on pa je vfim s’ dobrim sgledam Tvetil. a Dvakrat v’ letu je imel sbošr T’ Tvojimi duhov- e nimi, de bi bili paftirji in ovzhize eniga duha v’ JesuTu Kriftufu. Njegovo shivljenje je vfim bilo v’ nauk: uboshno je radovoljno shivel, de ■’ bi ubogim loshej pomagal; nikoli ni meTa je¬ del , ampak smiraj poftno, in ravno to pome¬ nite dve ribi, ktere njegova podoba v’ roki , dershi. V’ lep red je vTo Tvojo Thkofijo djal, f in neutrudama delal vTe svelizhati. Ta Tveti ThkoT Te je bil slo pollaral, in v’ 1 Tvojih mnogih velizih opravkih je podpore > iTkal. Torej je k’ Tebi vsel Tvojiga shlahtnika Adalberona, ga Tvojiga pomagavza imel, in Tvojiga nameftnika namenil. Adalberon je bil [ fizer lepiga sadershanja, vender je bil name- i njene oblafti nevreden, ker je hrepenel po nji. To ni drugim Thkofam dopadlo, in Bog je T’ 28 hitro fmertjo Adalberona is fveta vsel. (Sveti Urh je is tiga fposnal, de njegova mifel ni bila po volj boshji, in de je bil is natorne ljubesni to ftoril. Vfe dni fvojiga shivljenja je to flaboft obshaloval in pokoril. Velikokrat je v 5 folsah djal: „0, de bi ne bil nikdar Adalberona posnal \ u Bog mu je rad ta pregre- fhik odpuftil. s Sveti Urh le je slo fkerbno k’, fmerti perpravljal, de bi Boga vekomaj vshi- val. Kader je posnal, de fe sadnja ura blisba, je profil, de fo ga na pepel polosbili; flovo je vsel od vfih prizhujozhih , in duhovne profil, de naj navadne zerkvene molitve opravljajo. Preden fo odmolili, je fveto umeri v’ letu 973. Bil je 80 let ftar, kterih 49 je bil fhkof. Ve¬ liko zhudeshev je Bog na njegove profhnje ftoril. Nauk. Od Jlepe ljubesni do Jvojzov in drusih. c Sveti Urh je bil od mladoili vef po volji boshji, vender ga je ljubesen do Adalberona smotila. Menil je fizer prav ftoriti, pa bilo je is natorne ljubesni do Tvoje shlahte. Ta fveti fhkof je le potlej fvojo flaboft fposnal, jo smi- raj obshaloval in pokoril. Natorna ljubesen do fvojzov ali do drusih je velikokrat flepa, jih veliko sapeljuje ; pa pokora je slo redka. (Starfhi fo nar loshej od flepe natorne lju¬ besni do otfok sapeljani. Tudi David, mosh — 2 9 ~ po volji boshji, je bil is te ljubesni premehak fvojimu finu AbTalonu; pa ta je bil fvojimu predobrimu ozhetu gerdo nehvalesben. Ravno taka bo Itarfhem , kteri Tvoje otroke Tlepo lju¬ bijo; is neumne ljubesni pregledujejo, potlej hudo prejemajo. 6 Starfhi is te natorne ljubesni imajo eniga raji od drusih Tvojih otrok, ker je lepThiga oblizhja ali perljudniga govorjenja; ta ni nikolj Ttrahovan, defiravno je vreden, dru¬ gi To smiraj. Zhe je eden smed drusih otrok savoljo pokorThine ali drusiga dobriga vezh ljubesni vreden, naj bo ta ljubesen zhika, in ne preozhitna. Jakop je preozhitno islozhil Tvo- jiga dobriga Tina JosheTa; bratje To ga Tovra- shili, v’ Tushnoi! prodali, bratu in ozhetu ve¬ liko britkoft napravili. Nekteri imajo tako Tle- po dopadenje do Tvojih otrok ali do shlabte, de ne vedo od drusiga ko od njih govoriti, in njih neumne hvale ni konza, Zhe To ravno nagajivi, prepirljivi, krivizhni; nozhejo verje¬ ti, jih isgovarjajo, in F tem jim potuho daje¬ jo hudobniThim biti. Ta Tlepa ljubesen je tudi drugazhi kri- vizhna. Zhe Te zhlovek, kteriga po meTu lju- biTh, pregreThi, Ti perpravljen vTe njegove Tla- bofti in krivize isgovarjati. Zhe le po meTu ljubiTh, ne boTh nikoli ftanoviten ; Te boTh na vTe plati obrazhal, kakor te bo uzhil dobizhik, Thkoda, napuh, jesa , meTo ali drugo. Abner, poglavar vojThakov 4 Savla kralja, je po njego¬ vi Tmerti Isboseta kralja poftavil, pa le savoljo Tvojiga dobizhka: torej mu je bil sveft do zha- 3o fa; ko je pa od Isboseta pofvarjen bil, ga je 1 sapuhil, in je s’ Davidam potegnil. Tak bol h ] tudi ti, zhe febe ali druge po mefu ljubifh. ] Vedno Boga proli, in nad feboj zhuj, de 1 mefena ljubesen tvojiga ferza ne fpridi. No- ] beden gad ni tolikaj svit in fhkodljiv, ko ta 1 ljubesen; salo zhuj, de nezhutno ne slese v’ * ferze, in de ga ne gofpoduje. Vzhafi jo bofh 1 slo teshko od fvete ljubesni raslozhil, ker je fveti ljubesni podobna, je polna svijazh in is- govorov, ti ji pa vfe prerad verjamefh. Nar loshej jo bofh fposnal, ako dobro premiflifhj kako je Jesuf uzhil febe in druge ljubiti; po njegovih naukih in sgledih fe ravnaj; Molitev. ( Ozhe nebefhki! nikdar bi ne verjel, dd fim jeft, tvoja podoba, toliko fpazhen, ako bi 1 mi ti ne bil rasodel. Deliravno mi pa tvoja befeda prizbuje, fposnam vender fbe premalo fvoje velike fpazhenofti, in lahna ljubesen me pogoho sapeljuje. Ravno ta sapeljiva ljubesen^ is ktere hudo delam, in hudo isgovarjam, me ; v’ temi dershi. O Gofpod! pofhlji fvojo luzh, rasfvetli mojo dufho f’ fvetim Duham po Jesu- fu Krihufu, de vidim, fposnam in popravim j kar koli ni po tvoji fveti volji. Bres pomo- zhi tvoje gnade fim ko flep rojen zhlovek , ko ponozhni popotnik bres vodnika, ko ladija na fredi morja od vetrov gnana bres kermila; — 3i — ref vezhna nefrezha me zhaka, ako ti mi ne pomagafh. Sato pred teboj profim in sdihu- jem: „Pomagaj mi po fvoji veliki milofti, de v’ fmerti ne safpim, de v’ vezhno fmert ne pridem.“ 0 fveti Urh! perdrushi mojim profh- njam fvoje, de bodo loshej uflifhane, de mi Ozhe fvetlobe dobrotljivo da ko otrok fvetlobe shiveti, in v’ vezhno luzh priti. Amen. V. dan raaliga ferpana* iSveti Siloe pujhavnik. t Sveti 4 Siloe je bil bleso Egipzhan. Vfe je sapullil, in fhel v’ pufhavo t Szeti, de bi Bo¬ gu pokojno flushil; ker je pa od mnogih bil obifkovan, fe je prefelil na goro f. Antonja, en dan hoda delezh od rudezhiga morja. Ma¬ lo prej je bil fveti Antoni pufhavnik umeri; vfi pufhavniki fo veliko vedili povedati od nje- goviga fvetiga shivljenja. s Siloe je slo sbeljno vfe to poflufhal, in fi fkerbno persadeval po njem shiveti. Premifhljeval je j molil, delal m fe poftil: f’ premifhljevanjem je vnemal ferze, s’ gorezho molitvijo je fofebne gnade fprofil, s’ delam in f’ poltam je fvoje telo po¬ koril; to je bilo navadno vfim miniham in pu- fhavnikam. 4 Sveti t Siloe je imel v’ shivefh* 32 l pove. t S. t Siloe vftane, vidi otroka leshati, 0 meni, de Tpi, in mu glaTno rezhe: „Vftani, ^ in hiti sa Tvoj4m ozhetam!“, Otrok je bersh ^ shiv vdal, in ozheta doThel. Takrat ozhe ni ^ vedil kaj pozheti od veliziga veTelja; oba fta hitela nasaj Te boshjimu prijatlu sahvalit, 4 S* H 33 c Siloe jima je rekel: ,,Varujta Te liga komu povedati. 44 Njegova ponishnok je kila v’ v/im, in is nje je fkerbno pred drusimi fvoje ToTeb- ne dobre dela fkrival, de bi fe napuha varo¬ val. Eniga dne je v’ Tvoji gorezhi molitvi vpri- zho drusiga pufhavnika sdihoval; v’ Tvoji gore- zhoki je bil Tvojiga'tovarTha posabil, potlej je slo shaloken bil, in pred njim Te ponishal re- kozh: ,,Jek lim nevreden greThnik, ki vprizho tebe sdihujem. 44 4 Sveti t Siloe je shelel vfim okati nesnan, vender je njegovo ime Thiroko rasTlovelo: is vfih krajev To k’ njemu hodili po Tvete nauke, in vTak je Thel poveTeljen od njega. Eniga dne je k’ njsmu nekdo priThel, ki ni hotel Tvojima Tovrashniku cdpukiti. ( Sveti 4 Siloe ga je slo nagovarjal, pa ni nizh opravil; na sad- nje mu rezhe: „Ljubi moj bratiz! moliva, preden, RoriTh hudo Tvojimu soperniku. 44 Po- kleTfhi^ je, in glaTno molil tako le: „Moj Bog! tebi ni treba greThnikov ThtraTovati, tudi ne nam pomozhi deliti, ker Te ta moj bratiz nad Tavrashnikam Tam hozhe maThevati. 44 Uniga lo te beTede v’ shivo sbodle, Tram ga je bilo , in bersh je Tvojimu soperniku odpukil. 4 Sveti * zi svelizhani. Amen. 44 VII. dan maliga ferpana, t Sveii Trankvilin rnarlernik. i Sveti Trankvilin Rimljan je bil dolgo zhafa malikovaviz; ravno taki fo bili njegovi otrozi in njegova drushina. Bil je velik gofpod, in je mnoge imenitne zefarfke flushbe hvalno opravljal. Kader fe je bil pokaral, je vfe flush- be opukil, in doma is fvojiga veliziga premo- shenja shivel. Sadofti je imel vliga, le sdrav- ja ne; noge fo ga hudo bolele, in neufmilje- no ga je po njih tergalo. Imel je dva fina, Marka in Marzeljana. Oba Ra verna pokala, in Boga f’ fvetim shivljenjem molila. Kroma- zi, Rimfki oblaknik, je to svedil, in je uka- sal oba brata v’ jezho vrezhi; ker ka pa oba bila kanovitna v’ veri, ka bila od njega v’ fmert , obfojena. Nju neverni ozhe Trankvilin je sha- lokno premifhljeval, kako'bi fvoja finova otel; profil je oblaknika, de naj jima en mefez od¬ loga da, in mu obljubil, de fi bo slo persa- deval jih pregovoriti. Oblaknik Kromazi je bil Trankvilinov prijatel, dovolil je rad v’ nje¬ govo profhnjo, in Nikokratu, velizimu jezhar- ju, sapovedal, de naj # k’ dvema bratama vfo shlabto in prijatle pufha. Ozhe Trankvilin, shlahta in prijatli fo dva mladenzha obfuli, in nadleshno nagovarjali, de naj fpet malike mo¬ lita. t Sf. Marka in Marzeljan fe le nika dala — 45 — premotiti, temuzh lepo in uzheno fta prizhe- vala od katolfhke vere, in fvojiga ozheta, shlah- to in prijatle napravila, de fo v’ praviga Boga verovali. c She Bolj je vfe ijterdil v’ pravi ve¬ ri zhudesh, kteriga je'-Bog ftoril; sakaj ozhe Trankvilin je bersh, ko je v’ Boga veroval, popolnama sdravje dofegel. Kader je zBaf odloga pretekel, je Kroma- zi oblaftnik fvetiga Trankvilina k’ febi pokli- zal in vprafbal: „Kaj fi per finovih opravil ?“ „Prav dobro lim opravil, mu je odgovoril; to¬ rej te lepo sahvalim sa odlog, kteriga fi fino- vama dal. ££ Kromazi rezhe: „To me slo vefeli, vender naj prideta, in bogove ozbitno molita. ££ t S. Trankvilin odgovori oblaftniku: „Tiga ne bofta ftorila, bogov militi ni perpufheno. ££ Ob- laftnik: Kaj fe mefhafh? ( S. Trankvilin: „ t Se ne mefham, temuzh modro govorim: poprej fim bil smoten, ko fim bogove molil; sdaj ne, ko praviga Boga molim. t Sam premifli, kaj fo le tvoji bogovi: hudobni, krivizhni in ne- framni ljudje fo bili, kakor je v’ vafhih buk¬ vah od nih sapifano. Ako bi med nami taki vafhim bogovam enaki bili, bi jih hudo fhtra- foval, in pa po pravizi.“ Oblaftnik pravi: „Vam krilljanam je she navada mogozhne bogove sa- nizhevati; sato pa fo fe bogovi rasferdili, in vfimu zefarftvu hude nadloge pofhiljajo. ££ C S. Trankvilin: „To ni ref; beri sgodovino po- prejfhnjih zhafov, in bofh nafhel, de fo ze- farftva poprej huje nadloga ftifkale; sdaj je veliko manj nadlog, ker fe vera praviga Bo- i — 46 — ga povfod rasfhirja. 44 Oblaftnik pravi: „Vefh, kako ojftre fo zefarjeve sapovedi, in kako ter- do sapovedujejo bogove moliti; ako fe jim ne vdafh, bofh umorjen. 44 4 S. Trankvilin: „Naj bo, kakor hozhefh , kerfhanftva ne sapuftim , in umreti fe ne bojim. 44 Oblaftnik Kromazi je fvetiga Trankvilina foldatam v’ roke dal , do prihodne fodbe rekozh: ,,Kader bom vper- vizh kriftjane ozhitno fodil, bofh poklizan, in tako bo f’ teboj ko s’ drusimi, ako fe ne smo- drifh. 44 Oblaftnik je bil le na oko ojfter, flzer je fam per febi miflil in premifhljeval: ,,Moj ftari prijatel Trankvilin fe je bersh osdravil,, ko je v’ Boga veroval, kteriga kriftjani molijo; jeft fim rovno tako na nagah bolan, morebiti bom tudi osdravil, zheva-nj verujem. 44 Pokli- zal je ponozhi na fkrivnim f. Trankvilina, in mu prijasno rekel: „Jeft fim bolan , kakor 11 ti bil; tako neisrezh^no me terga po nogah , de velikokrat pozhitka ne najdem; vfe fim fkufil, pa saftonj; povej, kako fi fe ti osdravil? 44 t S. Trankvilin mu tako govori: ,,Vefh, de fo me noge tolikanj bolele, de fo me hlapzi mogli nofiti, sdaj pa fim ko prerojen vef sdrav; fam vfigamogozhni Bog me je osdravil; morebiti bo tudi tebe, ako va-nj verujefh. 44 Oblaftnik ga je rad poflufhal, in mu verjel, in Bog mu je fvojo gnado dal. Uzhiti fe je dal v’ katol- fhki veri, in ko je terdno veroval, je sdravje dofegel. Kromazi, s’ gnado in f’ zhudeshem v’ veri ulerjen, fe je is hvaleshnofti do Boga — 4 ? — zefarfki Clushbi odpovedal, doma fveto shi- vel, in preganjanim vernim obilno pomagal. t Sveti Trankvilin je bil prav dober krikjan , in fvojo vero v’ praviga Boga je ozhitno prizhftl. Eniga dne je molil per pokopalifhi f. Pavla apokeljna; neverniki lo ga vidili ondi moliti, Co le nad njim raslerdili, ga kamnjali, umo¬ rili , in njegovo truplo v’ vodo vergli. Nje¬ gova Cveta fmert je bila ob ziiaCu f’ papesha Kaja, okoli leta 280. Nauk. Le kaiolfhka vera je refnizhna. c Sveti Trankvilin je bil dolgo v’ temi, lash- njive bogove je molil, in v’ tej flepi veri bi Lil umeri, ako bi ne bil od ufmiljeniga Boga rasfvetljen; potlej je bogove sanizlieval, famiga Boga molil, njemu famimu flushil, in savo- Ijo njega tudi umeri. Blagor njemu, in bla¬ gor nam, kterim zhesnatorna luzh prave ve¬ re Cveti. ReC, velika Crezha je v’ praviga Bo¬ ga verovati, in v’ katolCbki zerkvi mu dopad¬ ljivo Clushiti. Vera je CoCeben dar boshji, vli vemo; ravno sato je katolChka vera CoCeben dar boshji, ker je edina, reCnizhna, in je bres nje nemogozhe Bogu dopaki. Hebr. 11. 6. t Sveli Pavel prizhuje: ,,En Gojpod je , ena vera , en kerjt. u ECes. 4. 5 . Ker je le en Bog, more tudi le ena vera reCnizhna biti. Le lika vera, ktera je bila she pervim kar- — 48 — fhem v’ ferze vlita,-od pravizhnih ohranjena, po prerokih, po Kriftufu in njegovih apoftel- nih osnanjena s’ velikimi zhudeshi poterje- na, je edina refnizhna; vfe druge fo lashnji- ve. 4 Slepi malikovavzi ali smoteni krivoverci, kako samorejo s’ lashnjivo vero refnizhnimu Bogu dopafti ? Nemogozhe je, de bi Bog, vezhna refniza, dopadenje imel do tiftiga, kar fo fi neumni ljudje ismifhljevali. t Sved Pavel pravi: ,,KahoJhno edinoji ima pravizhnojt s ’ nepravizhnojtjo , ali hakojhno tovarfhijo luzh J ’ iemo?“ II. Kor. 6. i5. Vera, kte- ro je Bog rasodel, in f’ zhudeshi poterdil, je fveta, zhaftita, in oilane nepremakljiva do kon- za fveta. Katolfhka vera uzln vifoke fkrivnofli, kte- rih nihzhe sapopalti ne samote. Bog edini v’ natori in trojni v’ perfhonah; Bog t Sin, od de¬ vize Marije rojen , on Bog in zhlovek sa gre- fhnike od grefhnikov umorjen, v {'tajno je Jesu- fovo in vfih ; pervi greh vfim fhkodljiv in po¬ guben , in druge rasodete refnize prefeshejo zhlovekov um: pa ravno to prizhuje, de je vfe to od Boga. On, vezhna modroft in ref¬ niza, jih je rasodel, v’ ferze fvojih ftvari vlil, jih f’ zhudeshi poterdoval, in fvojim flushab- nikam ferzhnoft dajal sa rasodete refnize umre¬ ti. Vera, ktera zhlovekoviga uma ne prefe- she; ni od Boga. c Sprideni ljudje fo fi neumne vere ismifhljevali, pa zhlovekovi flabolli do¬ padljive 5 torej fo dofti neumneshev in fpazhe- — 4 9 — hih naChli, de fo jiiti is hudida poslielenja ra¬ di verjeli. Le katolfhka vera je od Boga, ker ona farna dela zhloveka dobri ga, pravizhniga, frezh- riiga. Ona fe ne perlisuje zhloveku, temuzh njegovo hudo poshelenje v’ pokorfhino deva; in krisha njegove shelje, de prefvetimu Bogu dopadljivo flushi. Ta je od Boga, ker je nje¬ ga vredna, in ker on fani samore f’ fladkoftjo fvoje gnade ojftrim rasodetim refnizam fpazhe- higa zhloveka podvrezhi, de shiveti hozhe in shi- vi po njegovi fveti volji. Tedaj le namen katolfh- ke vere prizhuje od njene refnizhnofti. V’ Boga vfigamogozhniga verovali in upati, njega is vfe dufhe ljubiti, njemu flushi ti. njega hvaliti; od tega nizh potrebnifhiga in fvetejfhiga biti ne more. Kdor le pomifli dolshnofti do febe in do blishniga , od katolfhke vere sapovedane; more fposnati, de je ona od famiga Boga. Ona sapove febe fveto ljubiti, in shiveti po vfih sapovedih savoljo Boga in plazhila ne- hefhkiga kraljeftva; sapove blishniga savoljo Boga ko febe ljubiti, mu na dufhi in na tele¬ su pomagati, de bi tudi on v’ nebefa prifhel , in vli fkupej Boga vekomaj hvalili. Le fve- toft in svelizhanje je namen katolfhke vere. Blagor vlim sdaj in vekomaj, ako bi po njej shiveli! Semlja bi bila podoba nebefhkiga kra¬ ljeftva , ako bi vli shiveli po fveti veri; tukaj bi bilo obilno ljubesni, mirit, ufmiljenja, pra- figa dobriga. 4 SJep je permoran je nafha dobrotljiva vera od re- 4 ' »izuuoui in fposnati, de III. 5o fnizhniga Boga rasodeta; vli na) ga neprene- hama hvalijo, kterim je to nebefhko luzh na i fvet poflal. I Molitev, O Bog, vezhna modroft in refniza! ti do- bi'o vefh in fposnafh neumnoft in fpazhenolt vliga zhlovefhtva; sato li nam is nefkonzhni- ga ufmiljenja luzh fvete vere dal. Vli modri fveta fo fe v’ fposnanji tvojim motili, zhe nifo bili od tebe rasfvetljeni: ravno tak bi bil jeft bres tvojiga ufmiljeniga rasodenja; ko bi te ne posnal; bi shivel po fvojim poshelenji, in po fmerti bi bil vekomaj pogubljen. Hvala ti bodi, o Gofpod! ko li nebefhko fvetlobo na . fvet poflal, po kteri lahko hodim v’ vezhno luzh. Rasfvetli s’ njo vfe narode, in podversi ji vfe smotene ferza, de ne bodo teme ljubili, in v’ temi umerli; daj vlim vernim po raso- detih refnizah shiveti, de prejmejo, kar fveta J vera uzhi in obljubi, nebefhko kraljeftvo. 0 fveti Trankvilin! ki li bil od ufmiljeniga Boga 1 f’ fveto vero dobrotljivo rasfvetljen, sa ktero li 3 tudi umeri, meni in vlim gnado fproli v’ fveti * prejeti veri llanovitno in fveto shiveti, de bo ‘ ona meni in yfim k’ svelizhanju. Amen. v r 5i VIII. dan maliga ferpana* t Sveta Elisabeta kraljiza v' Poriugalu. 4 Sveta Elisabeta je bila rojena v’ Aragonji na ’Shpanfkim v’ letu 1271. Njen ozhe je bil Peter III. kralj tifte deshele. t Skerbno je Tvo¬ jo ljubo hzher nakvifhko redil. Torej je bila pa tudi vfiga dobriga lazhna. 4 She majhna dekliza je dolgo molila, rada brala in pre- mifhljevala, kar koli dufho k’ Bogu povsdi- guje. Ponishna je bila v’ ferzu, v’ oblazhi- lih in v’ vlim ; nikoli ni prollovoljno poTIuTha- la ali gledala, kar samore flabe mifli obudi¬ ti; s’ eno befedo, vfa bogabojezha je bila. Dionisi, kralj v’ Portugalu, ktcrimu je bila v’ sakon dana, ji v’ poboshnofti ni bil enak; vender je njeno bogabojezhoft fpofhtoval, in jo puftil po Tvojih Tvetih sheljah shiveti. De- firavno je bila mlada kraljiza, je vender na tanko shivela po vfih JesuTovih naukih; defi- ravno je bila polna velizih Tkerbi, je bila ven¬ der Itanovitna in gorezha Tlushabniza boshja; defiravno je bila tako viToko poviThana , je bi¬ la vender vlim dobra in pri jasna, kolikor je dobra veli perpultila. VTak dan je sgodaj vrta¬ la , nekaj zhata molila in premiThljevala, po¬ tlej pa k’ Tveti maThi Thla; vTe ure dneva in vTe opravila je poTvezhevala, ker je Boga smi- raj pred ozhmi imela, in vTe njemu v’ zhali 4 * delala. Pogofto je hodila h’ hoshji miši, de hi zhedalje bolj v’ ljubesni vneta bila. Sraven sapovedanih poftov fe je trikrat v’ tednu po- ftilain vezh drusih poftov opravljala ; pa tu¬ di, kader fe ni poftila, je malo jedla in pi¬ la, de bi fvoje telo dufhi, oboje pa Bogu pod- vergla. To njeno fveto shivljenje ni vfim do- padlo, nekteri fo ji rekli: „Kraljizi fe ne fpo- dobi tako shiveti, temuzh po navadi drusih. u Tem je odgovorila: „Jesuf Kriftuf fe ni ni¬ koli imenoval navada, ampak refniza; pokor- jenje je tudi meni potrebno; fhe zelo potreb- nifhi, de bi ne bila od dobrot fveta sapclja- na.“ Ubogim pomagati, in bolnike obifkova- ti je bilo njeno nar vezhi vefelje. Mirna je bila in fredniza mini, de bi Bog rasshaljen ne bil; f’ fvojo perljudno modroftjo je odvra- zhevala vojfke, punte in fovrafhtva. Njen mosh, kralj Dionisi, ni po sapovedih shivel, pohuj- fhanje je dajal; pa le s’ lepo ga je profila, de naj fe poboljfba, ker je vedila, de bi ga ojftro kvarjenje ali hudo ozhitanje le fhe hu- dobnifhiga ftorilo. Njegova sakonfka nesvefto- ba je njeno ferze neisrezheno shalila; pa salo mu ni bila fovrasbna ali nepokorna, temuzh jokala je pred' Bogam vedno , de bi mu duha pokore dal. Defiravno je bila vfa bogabojezha, je ven- der hudo obdolshenje in preganjanje hudobne- shev terpela; pa Bog je bil njen odrefhenik- Bila je od nevofhljiviga kraljeviga flushabnika krivizhno obdolshena, de s’ enim fvojih hlap- 53 zov grefhno shivi. Tifti njen hlapez je bil bogabojezh, in kraljizhinih dobrih del dele- shen; poflushila fe ga je reveshem in bolni- kam pomagati; pa nevofhljivo oko je vfe dru- gazhi vidilo. Kralj po navadi flabih, je fvo- jimu lashnjivimu hlapzu neumno verjel, in fklenil fe nad kraljizbinim hlapzam hudo ma- fhevati. Eniga dne je kralj fhel is mefta fe malo fprehodit, in je prifhel do ene apneni- ze ; poklizhe apnenizharja, in mu rezhe j . ,,Ju- tri bom eniga fvojih hlapzov do tebe poflal vprafhat: t Si vfe ftoril, kar je kralj bil sapove- dal ? Primi ga, in versi v’ apnenizo.“ Drugi dan je kralj kraljizhiniga hlapza tje poflal apne¬ nizharja vprafhat, ali je ftoril, kar mu je kralj bil sapovedal. Hlapez je fhel: pa nierno zer- kve grede flifhi k’ fveti mafhi svoniti, ftopi va-njo, in je per njej; ko je perva minila, je drugi mafhnik perftopil, in tudi per tej je fhe. Kraljev hlapez, njegov toshnik, kteri je vedil, kaj je bil kralj sapovedal, je menil, de je uni hlapez she sgorel, in fhel k’ apneni- zharju ga poprafhat, kakofhna de je bila. Ap'- nenizhar je miflil, de ravno njega je kralj sa~ .povedal v’ ogenj vrezhi, ga je sgrabil, in v’ apnenizo vergel. Kraljizhin hlapez, kteri fe je bil v’ zerkvi pomudil, je sa pervim prifhel, in svcdil, de je bilo vfe ftorjeno, kar je bil kralj sapovedal; pa ni vedil kaj. Hitel je na- saj, in kralju povedal. Kralj je oftermel, mo¬ lil prezhudno bodijo pravizo, in fposnal kra- ljizhino nedolshnofl. — 54 — Tudi druga nadloga fe je tej fveti kralji- zi sgodila. Alfons pervorojeniz fe je v’ fvo- jiga ozheta in kralja fpuntal. ( Serze, tako re- kozh , prebode to materi Elisabeti. Hitela je k’ puntarfkimu finu, ga uzhila, kako velika pregreha je njegova, ga 1 varila, in profila, de naj fe fvojimu ozhetu in kralju podvershe. Ne- vofhljivzi, kterih je smiraj dofii, fo jo per kralji satosbili, de nepokornimu finu pomaga. Kralj fe slo rasferdi, je fveto kraljizo v’ mefto Alankver sa fhtrafengo poflal, in verbi tiga vfe njeno premoshenje ji vsel. Elisabela je to hudo preganjanje voljno preterpela, in sa fvo- je fovrashnike molila. Kralj je kmalo fposnal njeno nedolshnoft, jo fpet y’ pervo zhafi; po- ftavil, in ji bil prav dober. Ta fveta kraljiza je veliko nadlog terpela in preterpela; pa Bog jo je rasvefelil, in ji dal, kar je nar bolj skelela, fpreobernjenje hudobniga kralja. Rad jo. je poflufhal, je fvoje grefhne navade obshaloval in opuftil, in Bogu flushil. Nekaj let po tem je umeri. Per- vorojeni Alfons je sa njim naftopil, ona pa je fhla v’ klofhter; vender je smiraj fkerbela sa frezko vfiga kraljeltva. Ta fveta kraljiza, polna veliziga saflushenja, je mirno umerla 65 let llara v’ letu i336. 55 Nauk. Ne v ojh Ij iv ofl je gerda pregreha. Nevofhljivzi fo kraljizi, fveti Elisabeti, ve¬ like nadloge napravili; ona je f’ poterpeshlji- voftjo veliko saflushila per Bogu, uni fo pre¬ jeli, kar gerda nevofhljivoft saflushi. Ref, ger¬ da pregreha je nevofhljivoft, vender jo je fvet poln, slafti per tiftih , kteri fo enake flushbe in enaziga dela. Vefelje savoljo nefrezhe in shaloft savoljo frezhe fvojigA blishniga je ne¬ vofhljivoft, ako to isvira is hudiga ferza. Kdor je bolesni ali kake druge nefrezhe blishniga vefel, de bi ga smodrila, in njegovo dufho osdravila, ni nevofhljiv; kdor je zhafne frezhe blishniga shaloften, ker je ta njegovi dufhi fhkodljiva, ni nevofhljiv. Dober kriftjan vo- fhi fam fehi ravno tako, de bi namrezh tukaj terpel, ne v’ vezhnofti. David je Bogu rekel: ..Dobro mi je , de Ji me ponishal (s’ nadloga¬ mi,) de fe tvoje pojiave nauzhim.“ Pf. 118, 71. Is taziga konza je perpufheno pofvetno hudo vofhiti ; pa vfak more nad feboj zhuti, ker je nevofhljivoft polna svijazhnih isgovorov. Nevofhljivoft je oftudna pregreha, ker je bres vfiga isgovora. Tudi drugi grehi lizer nimajo isgovora; vender fo holj po zhlovekovi flabofti , nevofhljivoft pa ne. Nezbiftnik ftre- slie fvojimu flabimu telefu, krivizhnik ima do- bizhik, pijaniz fe per vinu vefeli, tako drugi grefhniki; nevofhljiviz pa li napravi grisenje, pezhenje, shaloft bres vfiga dobizhka. Nevofhljivoft je oftudna pregreha, ker je na ravnoft soper ljubesen. Vfim je sapovedano, de naj eden drusiga ljubijo, branijo pred kri- vizo, in flehernirnu dobro vofhijo. V S. Pavel uzlii: ,, Ve/elite Je J ti/timi, kteri Jo vefeli , in jokajte / tiftimi , kteri Jo shalo/ini.“ Rimlj. 12, i 5 . To je po bratovfki ljubesni, pa ne¬ vofhljiviz je nima. Drugi grefhniki fe flabo ljubijo; nevofhljiviz fe ne ljubi ne dobro ne flabo, ker fi pezhenje napravi. Nevofhljivoft je oftudna pregreha, ker flo¬ ri zhloveka liudizhu podobniga. t S. Avgufhtin pravi : „Nevofhljivoft je hudizheva pregreha .“ Hudizh je is nevofhljivofti perve ftarfhe sape- ljal, kakor modri prizhuje rekozh: ,,Po hu- dizhevi nevofhljivofti je fmert na fvet prifhla. <£ Modr. 2, 24. Is enake nevofhljivofti hudizh vfe zhlovefhtvo salesuje, de bi ga pogubil. Nafha frezha je hudizhu pezhenje , nafha ne- frezha je njegovo vefelje; ravno tak je nevofh¬ ljiviz , pravi f. Janes Krifoftom. Nevofhljivi zhlovek je hudobnifhi od hudizha. Hudizh ni drusim liudizham nevofhljiv, in njemu ni sa¬ povedano zhloveka ljubiti; nevofhljivi zhlovek pa je drusim ljudem nevofhljiv, ktere mu je Bog ljubiti sapovedal. Ljubi moj! varuj fe nevofhljivofti; de fe je refnizhno varujefh, premaguj napuh in la- komnoft. Is tih dveh isvirkov je nevofhljivoft: napuh ne terni hvale drusih, lakomnoft hozhe farna vfe imeti. Bodi ponishniga in ubogiga ferza, in nevofhljivoft te ne bo gofpodovala. Molitev . Ljubesnjivi nebefhki Ozlie! ti obdarujefh mene in vfe, ker ti bres konza dober; ti li gofpodar fvojih darov, in po fvojih f krivnih, pa pravizhnih fodbah dajefh, komur in koli¬ kor hozbefh. Jeli fim od tebe prejel in pre¬ jemam vezh, ko fim vreden: pa ne de bi te sato hvalil, fim fvojim bratam nevofhljiv; mo¬ je oko je hudobno, ker fi ti dober, t S’ to gerdo nevofhljivoftjo fi nizh ne pomagam, te- muzh fi shaloft, britkoft, pezbenje nakopavam, in per tebi fe hudo sadolshujem. O Gofpod! osdravi moje flabo ferze, in presheni is njega grefhno nevofhljivoft, ktera me hudizhu po- dobniga dela; daj mi ljubesen do tebe in do fvojih bratov, de me pezhe njegovo hudo, in vefeli njegovo dobro; vsemi is mojiga ferza napuh in lakomnoft, de tvoje darove hvaleshno vshivam, in de fvojim bratam ne bom nikdar nevofhljiv. To mi dodeli na profhnje fvoje flushabnize, fvete Elisabete, po Jesufu Kriftufu, ljubesnjivim Gofpodu in odrefheniku. Amen. 58 IX. dan maliga ferpana. t Sveti devetnajjteri Gorkomfki marterniki. ^ J^eshelani Flandre, od hudobnih krivover- zov sapeljani, fo fe vsdignili in vojfkovali so- per fvojiga kralja Filipa II., de bi njegovo pravizhno oblad in tudi katolfhko vero v’ de- sheli saterli. Hudobni krivoverzi fo neufmilje- no preganjali katolfhke verne, fofebno pa du¬ hovne ; veliko tih je raji umerlo; kakor de hi bili vero katolfhke zerkve sapullili. V’ letu 1672 konez mefza roshniga zveta je velika truma puntarfkih krivoverzov v’ mefto Gorkom pri- fhla; tudi medno hranifhe fo f’ lilo premo¬ gli, kjer fo bili nar svedejfhi podloshni t Shpan- fkiga kralja. Med timi je bilo vezh duhov¬ nov petrinarjev in minihov. Krivoverzi fo bili poprej obljubili vfe domu fpuditi; pa potlej fo vfe duhovne in minihe v’ fmerdljivo jezho vergli, kjer fo hude lakote fkoraj umerli. Na sadnje fo krivoverzi ravno v’ petik is sanizhe- vanja zerkvene sapovedi jim dali mefa jedi. 4 Sve- ti jetniki ga nifo hotli pokufiti: vedili fo fizer, de je v’ veliki fili perpufheno, pa nikdar is sanizhevanja zerkvene sapovedi; malo kruha fo jedli, in Boga hvalili. Ni mogozhe povedali, koliko fo od neufmiljenih krivoverfkih folda- tov predali 7 tudi ne, kako fo ti drafhno pre¬ klinjali , kar koli je fvetiga v’ katolfhki zerkvi- — 5 9 — Ti neufmiljeni foldatje fo drugi dan fiti in pi¬ jani planili v’ jezho, in savpili nad fvetimi jet¬ niki: „Vfim bomo nofi in ufhefa poresali, in potlej jih obelili, de bo njih hudobije konez. ££ Vli ti dobri duhovni fo jim ferzbno odgovori¬ li : „Radi bomo sa vero katolfhke zerkve umer- li.“ Krivoverzi fo jim f’ lilo vseli, bar koli fo premogli, potlej fo jih ko rasbojnike tepli, fovali in davili de bi povedali, kje de imajo fhe kaj denarja ali blaga. c Sofebno fo bili fer- diti nad patram Miklavsham, ker fo menili, de ima v’ fvoji oblafti vfe zerkveno premoshe- nje. Tiga fo sgrabili, mu verev okoli vratu djali, ga vkvifhko vsdigovali, in na tla fpu- fhali. t Soldatje fo menili, de je sbe mertev , vender jim to fhe ni bilo sadofti; s’ gorezho fvezho fo ga po nofu in ullih sbgali, in vliga opekli; ko she nobeniga snamnja shivljenja per njem ni bilo, fo ga bazali, in potlej puftili rekozb: „Zhe fmo ga umorili, kaj sato? minih je. <£ Ta fveti minih ni bil mertev; Bog ga je obvaroval, in k’ vezhimu terpljenju perhra- nil, de bi mu obilnifhi plazhilo dal. Kader je govoriti samogel, je fvojim fojetnikam rekel: „Ljubi moji! na viflizah umreti ni prehudo ali dolgo tei'pljenje, ker je zhlovek bersb smam- Ijen, in ne zhuti bolezhin; terpljenje je slo kratko, plazhilo pa vezbno. O frezhna moja dufha, ako bi fe takrat bila od telefa lozhila. ££ Neufmiljeni krivoverzi fo velikokrat k’ tim fvelim jetnikam prifhli jih klet, saframovat, fovat, pretepat; pa po sgledu fvetih marter- 6o nikov fo v(i Boga hvalili. Nekteri bogaboječ zhi moshje meda Gorkoma fo li persadevali per vifhi gofpofki fprofiti refhenje nedolshnim jet- nikam. Ko fo krivoverzi to svedili, fo hiteli jih is poti fpravit; peljali fo jih naglo v’ per- morfko melio Briel, kjer je bil knes Lavmajn obladnik. Huje ko sveri je bil on neufmiljen f’ katolfhkimi duhovni. Ugledati jih je bil hudobno vefel, in fe jim je na glaf fmejal. Ko fo jih is zholna v’ jezho gnali, je v’ sani- zhevanje katolfhke zerkve saframovavno pro- zefijo sapovedal, kakor bo sdaj popifano. 4 Sve- te jetnike fo po dva in dva svesali, prednja dva da mogla dve dolgi ranti nofiti; med nji¬ mi je rabelj fhel f’ krisham, kteriga fo krivo¬ verzi v’ zerkvi f’ lilo vseli; od ftrani fo bili brizhi in foldatje, vfak je imel palizo, f’ kte- ro fo fvete moshe tepli; sa njimi je krivover¬ ni obladnik Lavmajn jesdaril; vfe krivoverno ljuddvo je nad njimi vpilo, in nje in katol- fhko zerkev preklinjalo. Tako fo ti fvetniki po medu fhli, in potlej v’ fmerdljivo jezho bili pahnjeni, kjer fo komaj malo kruha in vode v’ shivesh fprofili. Ofmi dan maliga travna, eno uro pred polnozhjo, fo bili vfi peljani k’ fmerti. Nar prej fo sgrabili patra . Mildavsha, in ga obelili. Pred Tmerljo je vfe fvoje ljube tovarfhe fhe ljubesnjivo kufheval, in jim rekel: „Bodite danovitni v’ katolfhki veri, de ne sgubite plazhila, ktero vam je Bog obljubil; ferzhno hitite sa menoj v’ ne- befhko kraljedvo. <{ Tiga in vic njegove fve- 61 te tovarfhe fo krivoverzi obefili is sgoli fovra- jfhtva soper katolfhko zerkev. Shaloftno in Itra- fhno je bilo vaditi devetnajltere zhaftitljive du¬ hovne na framotnih viflizah 5 pa krivoverzi, hujfhi od nekdanjih nevernikov ■, fo fe jim pofmehovali. Drugi dan sgodaj fo foldatje vli pijani prifhli, kjer fo fvete trupla vifele; enim fo trebuh preresali, vlim fkoraj nof in ufhefa odresali, in tako rasmefarjeni fo vifeli do ve- zhera. Bogabojezh mosh je njih fvete trupla s’ denarjem odkupil, in ondi bliso pokopal. Veliko zhudeshev je Bog na njih profhnje ifto- ril, fvoje flushabnike povifhati, kteri fo sa vero ferzhno umeidi. Nauk. t SpoJhtovanje , ljubesen in pokorfkina gre zerkvi. Neufmiljenje flepih krivoverzov prizhuje, kako hudo je od katolfhke zerkve odltopiti. Luter in Kalvin, hudobna uzhenika, fta jih veliko sapeljala s’ lashnjivimi nauki; vedno fla vpila in pifala soper Rimfkiga papesha, per- viga Jesufoviga nameltnika, in soper vfo ka- tolfhko zerkev, ktera je kraljeftvo Jesufovo. Veliko flabih kriftjanov fe je dalo od njih smo- titi, in ker zerkve vezh nifo poflufhali, fo v’ smole sabredli, in li pogubljenje nakopali. Gorje jim, kteri fe od katolfhke zerkve odlo- zhijo, ker sunaj katolfhke zerkve ni svelizha- 62 > *§ nja. Blagor katolfhkim vernim, kteri zerkev fpofhtujejo, ljubijo in ubogajo; sakaj njih je nebefhko kraljeftvo. Katolfhka zerkev je od Jesufa poftavljena; ona uzhi vfe rasodete refnize, fkerbi sa sve- lizbanje Tvojih otrok, jih pofvezhuje T’ fveti- mi sakramenti, de bi vli prifhli v’ nebefhko kraljeftvo, Zerkev, ktera je kraljeltvo Jesu- fovo, ne more bres oblaftnikov obftati; sa te¬ ga voljo ji je Jesuf, nje edini gofpodar, she v’ sazhetku paftirje dal. Pa ti kaj bi samogli, ako bi oblafti ne imeli? Torej jim je dal ob¬ lah uzhili, grehe odpufhati ali sadershevati, nepokorne verne hrahovati. De bi v’ katol- fhki zerkvi vfe po redu bilo, de bi vfi v’ edi- nohi vere ohali, je Jesuf fvojim vernim pa- hirje dal, pa tudi vernim in pahirjem eniga veliziga oblahnika poftavil, kteri je Rimfki papesh. Zerkev dela v’ imenu, mozhi in ob- lafti Jesufa Krihufa, kteri ne bo fvoje zerkve nikdar sapuhil: peklenfke vrata je ne bodo nikoli premogle; ona je heber refnize, ker jo fveti Duh vodi. Jesuf je dobrotljivo oblju¬ bil : „JeJi Jim s 1 vami vfe dni do konza fve- ia.“ Mat. 28, 20. 0 krihjan ! dobro premifli vfe to, in lah¬ ko fposnafh, de je katolfhka zerkev od vezh- ne modrohi boshje poftavljena; ravno sato jo morefh ljubiti, fpofhtovati in ubogati. Kar zerkev uzhi, sapoveduje ali prepoveduje , Je¬ suf po njej uzhi, sapoveduje ali prepoveduje; kar dobriga prejemafh od zerkve, od Jesufa 63 prejemafh; nikdar fe ne morefh sapeljati, in nikoli ne bofh sapeljan od lashnjivih naukov, zhe zerkev poflufhafh, „Zerkev shiviga Bo¬ ga je Jteber in terdnoji rejnize. il I. Tim. 3, i5. t Spofhtovanje do katolfhke zerkve je uzhe- nim in neuzhenim, velikim in majhnim po¬ trebno k’ svelizhanju. Kdor koli fe katolfhki zerkvi kavi, je puntarfk otrok; kdor fe fvoji- mu pakirju kavi v’ tikim, kar vfa zerkev sapove ali prepove , je famimu Jesufu in nebefhkimu Ozhetu nepokoren. Tako je Jesuf govoril: „Bdor vaj' pojlafka , mene pojlafka; kdor vaj sanizhuje, mene sanizhuje ; kdor pa me¬ ne sanizhuje , sanizhuje Ozheta , kieri me je pojlal.“ Luk. 10 , i6. De li hvaleshen, premifli dobrote, ktere v’ katolfhki zerkvi vshivafh. Bres vere bi bil vekomaj pogubljen; pa to fveto vero li od zer¬ kve prejel, ker sunaj zerkve ni prave vere. S’ gnado fvetiga Jkerka in druših sakramentov li pofvezhen bil, in li pomozh dofegel po volji boshji shiveti; v’ katolfhki zerkvi prejemafh zbike nauke in druge perpomozhke Bogu flu- shiti: ako grefhifh, li samorefh pomagati s’ sakramentam f. pokore; ako sbolifh, imafh Jesufove nameftnike perpravljene, de ti po¬ magajo v’ frezhno vezhnok; tudi po fmerli, zbe bo tvoja dufha v’ vize obfojena, ima od zer¬ kve sasbeljeno pomozh. To je le malo od vfiga, kar dobriga vshivafh v’ katolfhki zerkvi; ven- der te to malo obilno uzhi Jesufa hvaliti * njegovo zerkev fpofhlovati, ljubiti in ubogati. — 6 4 — To te tudi uzhi ne shlobudrallih poflufhali; kteri zerkev boshjo in njene fvete sapovedi sanizhujejo. Ti fo nehvaleshni olrozi nar bolji matere, v’ kteri fo bili v’ fvetim Duhu prero¬ jeni: torej jih ne poflufhaj. Molitev, O Jesuf! dofihmal tebi in tvoji zerkvi ni¬ tim bil hvaleshen , ker fim premalo premiflil; kaj in koliko dobriga fim od tebe in od nje prejel. Vem, sunaj katolfhke zerkve ni sveli- zhanja, v’ njej imam vfe perpomozhke k’ sve- lizhanju. Ti zhujefh nad njo po fvoji refnizh- ni obljubi, smote fe ni bati; duhovni, tvoji nameftniki, mi kashejo pravi pot v’ nebefa, in mi s’ vfim pomagajo gori priti. O kakofh- no saflushenje je bilo moje, de bi bilo le fo- febne milofti vredno? Ne moje saflushenje, ampak tvoja neflionzhna milofi; me je v’ katol- fhko zei'kev poltavila, in me v’ njej ohrani. O ljubi Gofpod! flori, de nehvaleshno ne vshivam dobrot tvoje zerkve , temuzh ko po¬ koren otrok v’ njej shivim; tudi de po sgle- du fvetih marlernikov, kterih fpomih danf obhajamo, raji vfe terpim, kakor de bi fe ke- daj od nje lozhil. Amen. 65 X. dan maliga ferpaoa» t Sveta Felizita in njeni fedmeri jinovi, mar - ierniki. 4 Sveta Felizita, bogata RimTka goTpa, boga- bojezha krittjana in ferzhna marterniza, je slo Tlovezha v’ katolThki zerkvi. Kako je v’ mla- dotli in v’ sakonu shivela, Te ne ve; pa njena sbiva vera, is ktere je Tebe iri Tvoje finove Bogu v’ dar dala, prizhuje obilno, de je tu¬ di poprej bila svetla boshja flushabniza. Bila je vdova, pa famotna in fveta vdova v’ mo¬ litvah in v’ vtih dobrih delih. 4 Skerbela jo slo sa Tvoje otroke, in jih v’ boshjim tlrahu re¬ dila; smiraj jim je govorila od ljubesnjiviga Boga, jih uzhila Tvet sanizhevati, in po ne- beThkim kraljellvu hrepeneti. Njeno Tveto shiv- Ijenje je bilo sgled viim krilljanam Bogu og¬ njeno Tlusbiti, in tudi nevernikam malike sa¬ nizhevati. MalikovavTki popi To jo Tmertno Tovrashili, zeTarju Antoninu To Te pertoshili re- kozh: „Vdova Felizita in njeni otrozi kolne¬ jo naThe bogove; ako jih ne ukrotiTh, Te bo¬ do bogovi rasTerdili, in Te ne bodo dali vezh utolashiti. u Neverni zeTar jim je verjel, in mellnimu oblatlniku sapovedal Felizito in nje¬ ne finove permorati bogove moliti. Oblatlnik Publi je Tveto vdovo v’ Tvojo hiTho poklizal, in is TpoThtovanja do njene viTokofii s’ vTo per- 66 ljudnoftjo nagovarjal, de naj bogove moli; ko je pa vidil, de per njej nizh ne opravi, ji je fmert napovedal. t S. Felizita , polna shive ve¬ re, je oblaftniku ferzhno odgovorila: „Ne bo¬ do me ne tvoje prijasne befede sapeljale, ne tvoje hude sbuganja od Boga odvernile. t Sve- ti Duh, kteri je v’ meni, mi daje mozh hu- dizba premagati. 44 Oblaftnik je ferdito savpil: „0 nefrezha! zbe je tebi fmert ljuba, je vfaj nikar fvojim otrokam ne nakopavaj/ 4 „Oni bodo shiveli, odgovori f. Felizita, zhe Bogu svefti oftanejo; zhe bogove molijo, bodo veko¬ maj umerli. 44 Oblaftnik Publi je drugi dan fveto Feli- zito in njene finove pred fe poklizal, de bi jih ozhitno isprafhal. Nar prej je njej re¬ kel : „Bodi ufmiljena fvojim linovam, kteri vlimu zefarftvu veliko dobriga obetajo. 44 4 S. Felizita mu odgovori: „Ufmiljenje, ktero mi perporozhafh, bi bilo ftrafhno boshje ras- shaljenje; ako bi te poflufhala, bi bila nar hudobnifhi mati. 44 Proti fvojim linovam fe je obernila , in jim rekla : „Moji otrozi! glejte nebo, kjer vaf Jesuf in njegovi fvetniki zha- kajo; bodite svefti, ftanovitni, in ferzhno fe vojfkujte sa fvoje dufhe. 44 Te befede rasfer- dijo oblaftnika, ukashe jo v’ obras biti, in jesno ji rezhe: ,,Kako fe vprizho mene in so- per zefarjevo sapoved predersnefh kaj taziga govoriti ? 44 Potlej je ftarifhiga fimi Janvarja poklizal > ga nagovarjal, de naj uboga, in mu velike zhafti in bogaftva obetal, zhe uboga, hude bo- lezhine pa napovedoval, ko bi ne ubogal. Jan- vari mu odgovori: „Tvoj fvet je neumen, pa boshja modroft me bo ohranila, in prema- gavza ftorila. 44 Oblaftnik ga je ukasal tepki, in v’ jezho vrezhi. Sa tim je njegoviga brata Felikfa k’ Tebi poklizal, in ga ravno tako nagovarjal, de naj bogove moli. Felikf je fodniku odgovoril: „Le en Bog je, in le njega moremo moliti. Le verjemi, de ne bofh ne mene, ne kteriga drusiga mojih bratov napravil, de bi fe Jesu- fu odpovedali 5 premagal ne bofh nafhe vere ne s’ lepo, ne f’ hudo/ 4 Oblaftnik ga je v’ jezho poflal. Sa tim je k’ febi Filipa poklizal, in mu tako rekel: ,,Zefar Antonin, moj in tvoj go- fpod, sapove vfigamogozhne bogove molili. 44 Filip je oblaftniku odgovoril: ,,Ti, od kterih govorifh, nifo bogovi, nifo vfigamogozhni, am¬ pak mutafti in neumni maliki j kdor jih moli, bo vekomaj pogubljen. 44 Zheterti je bil ^Silvan, njemu je fodnik tako le govoril : „Jeft vidim, de fte fe vi vft F fvojo nar hudobnifhi materjo pogovorili ne ubogati zefarja, in nefrezhno umreti. 44 Mu je odgovoril: „Ako bi fe mi telefne fmerti bali, bi umerli vekomaj, ker pa verujemo, de bo vezhno plazhilo pravizhnim , in vezhna fhtra- fenga hudobnim, hozhemo Bogu svefti oftati. 44 Peti je bil Alekfander; timu rezhe oblaft¬ nik: „Ufmili fe Tvoje mladofti, in ubogaj 6 * ze- 68 farja, de shivifh, in fi njegov prijate!.“ Je od¬ govoril fodniku: „ t Sim flushabnik Jesufa Kri- ftufa, s’ befedo ga prizJham, v’ ferzu ga no- fim, in vedno ga molim. Moja mladoft bo modroft ftarih imela, dokler bom njega famiga molil. Vafhi bogovi in vi bofte vekomaj go¬ reli,“ t Shefti brat je bil Vital, njemu je rekel fodnik: „Ne shelifh shiveti ? K Vital mu od¬ govori : ,,Kdo sheli 'shiveti, kakor tiAi, kteri praviga Boga moli, ne pa hudizha ?“ Marzjalu, nar mlajfhimu, je fodnik tako govoril: „Vi farni bofte fvoje fmerti krivi, ako zefarja sanizhujete.“ Marzjal je odgovoril: „Oh! de bi ti vedil, kako hudo bo Bog malikovavze fhtrafoval. Njegova miloft odlafha fhe; ali vaf in vafhe bogove bo pogubil, ako ne fposnate* de je Jestif Kriftuf pravi Bog.“ Oblaftnik je ukasal mater in ftnove v’ je- zho gnati, potlej je k’ zefarju hitel povedat, kaj fe je vfe godilo; zefar je vfe v’ fmert obfo- dil. Vli ti fveti fantje fo bili umorjeni, na sad- nje pa mati. Neisrezheno vefelo je umerla, ker je pred feboj vfe linove poflala v’ nebefhko kra- Ijeftvo. To fe je v’ Rimu godilo v’ letu 164. Nauk. ,Starfhi naj Boga vedno projijo sa otroke. t Sveta Felizita li je slo persadevala fvoje otroke Bogu srediti, in je dofegla, kar je she- - 69 — Jela. Ne le lepo uzbila, tudi dober sgled jim je dajala po Jesufu shiveti; de bi jim pa to k’ svelizhanju bilo, je vedno profila Boga, de naj jim obilnoft gnade da, in jih nedolshne ohrani pred sapeljivoftjo hudobniga fveta. Apo- Itelj f. Jakop sapove: ,. Molite eden sa drnsiga , de bojte svelizhani.“ Jak. 5, i 6 . Vfak je dol- shan sa druge moliti, veliko bolj fo dolshni ftarfhi sa fvoje otroke molili. t Starfhi naj Bo¬ ga sa-fe profijo, de bi samogli bogabojezhe shiveti, in otroke prav uzhiti; naj sa otroke profijo, de bodo pravi flushabniki boshji. Ni malo ftarfhev, kteri menijo f’ farnim vpitjem per otrozih vfe opraviti. c Sami pra¬ vijo: „Smiraj nad njimi vpijemo, pa nizh ne pomaga.“ Lahko, de ne pomaga: morebiti fo farni flabiga shivljenja, otroke kolnejo, vzha- fi jim vfe pregledujejo, vzhafi jih neufmiljeno ftrahujejo, in sanje ne molijo; kako bodo otrozi dobri ? Per takih ftarfhih ne more biti frezhe , ker ni modrofti, in ni molitve. t Sveti Pavel pravi: „Ne kdor fadi, ne kdor perliva, je kaj , ampak Bog, kteri rafti daje.“ I. Kor. 3, 7 . Taki ftarfhi ne fade, ne perlivajo s’ dobrimi sgledi in f’ fvetimi nauki, in tudi Boga ne profijo, de naj bi otrokam dal rafti v’ modrofti ; sakaj fe pa zhudijo, de fo flabi? (Starfhi naj Boga profijo sa otroka she, preden je rojen, de bi gnade fvetiga kerfta deleshen bil, potlej de jo ohrani, in smiraj naj profijo, de nedolshno shivi, in fe svelizha. Job je vfrni' kerfhanfkim ftarfhem v’sgled. Vedil je, de je njegova fkerb prašna, zhe Bog ne pomaga; salo je velikokrat Bogu daroval, in ga gorezhe profil sa fvoje otroke. Job. 1 , 5. 4 Starfhi fo fofebno dolshni sa otroke go- rezbe profiti, kader jih vidijo flabo shiveti. Takrat morejo vfo ljubesnjivo fkerb imeti fvo¬ je flabe otroke poboljfhati, in sraven Boga jokaje ftanovitno profiti, de naj jim pravo fpreobernjenje da. Od tiga ne fmejo nikoli odftopiti, de bodo dofegli, kar profijo. t Sve- ta Monika je vedno profila sa fvojiga fina Av- gufhtina, fofebno pa, kader ga je flabiga vi- dila. Defiravno vezh let ni bilo per njem sa- sheleniga poboljfhanja, je vender le jokala, in molila, in je bila uflifhana. Tako naj de¬ lajo vfi kerfhanfki ftarfhi is terdniga upanja v’ boshjo miloft, in njih dobre molitve ne bo¬ do saftonj. M o l i t e v. Ako premiflim veliko frezho fvete Felizi- te in njenih finov, mi ferze od vefelja pofka- kuje, in pravim: Blagor tej fkerbni materi, ki ni nobcniga od njih sgubila, ktere ji je Bog bil srozhil; tudi blagor tim finovam , ki fo imeli tako fkerbno mater ! Njeno vefelje je bilo she na tim fvetu popolnama veliko, ka- kofhno je pa v’ nebelih? Njena zhaft je ne- sapopadljiva, ker je f’ pomozhjo gnade bosh- je febe in vfe fvoje otroke svelizhala. Ne febi, ampak Bogu je fvoje finove sredila, in njemu t jih dala v’ dar; s’ njimi ga sdaj hvali, in ga bo vekomaj hvalila. O Gofpod! daj is fofebni- ga ufmiljenja vlim ftarfhem in otrokam gna- do tebi flushiti, de te v’ nebefhkim kraljeftvu vekomaj hvalijo. Amen. XI. dan maliga ferpana. 'veti Arseni pafhavnik. t Sveti Arseni, defiravno slo uzhen, in vifoko povifhan na fvetu, je vender le sato v’ ka- tolfhki zerkvi flovezh, ker je vfo vifokoft fve- ta ferzhno sanizbeval. Bil je rojen, bleso, v’ Rimu okoli leta 35o. Njegova fofebna uzhe- noft je fhiroko flovela, tudi je prifhla do ze- farja Teodosja, in ta ga je fvojimu finu Ar- kadju uzhenika dal. Defiravno toliko povi¬ fhan , ni praviga miru nafhel, bres kteriga pa vfe dobrote fveta nizh nifo. Njegovo ne- pokojno ferze mu je smiraj djalo: ,,Vfa po- fvetna zhaft kaj ti bo pomagala v’ vezhnolli ?“ j t Sklenil je fvet sapuftili, ga je sapuftil, in 3 fkrivaj fhel v’ Egipt v’ pufhavo ( Szeti pokoj- - 110 Bogu flushit. Nikomur ni povedal, kdo , de je on, de bi ga zefar ne svedil , in ne filil . v’ poprejfhnjo zhaft. She prej je bil uzhen, , l )a v ’ pufhavi fi je persadeval uzhenoft fvetni- j kov sadobili; molil je, premifldjeval fvelo pi- — 7 2 ~ fmo, fvoje pretezheno shivljenje, fmert, fodbo in vezhnoft ; tudi je f’ fvojimi rokami pridno delal, de bi fe lenobe varoval, telo pokoril, in kruh ti pravizhno saflushil. Veliko let je nesnan oftal, tudi blishni pufhavniki nifo ve- dili, kdo de je ; vender je bil, fe ne ve ka- ko|, rasodet: vfe je govorilo od njega in od njegove fvetofti. Arkadi zefar mu je prav le¬ po pifal, in mu oblati dal is denarnize vti- ga“Egipta vseti, kolikor bo hotel sa-fe ali sa uboge. Arseni je to v’ nemar puftil, in ze- farju fporozhil: „Ne shelim drusiga ko to, de bi Bog meni in vlim grehe odputlil; de¬ narja ne potrebujem, ker fim fvetu she mer- tev.“ Is njegove shlahte mu je nekdo veliko premoshenja sapudil. Neki Rimljan gre nalafh v’ Egipt do njega, in mu to pove. ( Sveti Ar¬ seni ga je vprafhal: ,,Kadaj je ta moj dobrot¬ nik umeri? £ * Uni je odgovoril: ,,En mefez je tega.“ 4 §. Arseni mu je rekel: „Jeti lim sbe sdavnej umeri, kako samorem njegov erb bi¬ ti ?“ Po tih befedah je njemu podano fpifano sadnjo" voljo ali tetlament pretergal. To pri- zhuje, de je bil refnizhno ubog v’ duhu, in fvetu popolnama mertev. t Sveti Arseni je shivel v’ pufhavi v’ veli¬ kim pokorjenji, de bi bil prerojen otrok bosh- ji. Prej je mehke oblazhila nofil , v’ pufhavi je bil revnifhi od vfih minihov oblezhen; prej je bil per zefarjevi miši v’ vednih pojedinah, > v’ pufhavi je enkrat v’ dan malo kruha in vode v’ shivešh imel; prej je bil filno bogat, v’ pu; — 7 5 “ fhavi je shivel v’ velizim ubofhtvu. Bil je vezh- krat bolan, pa v’ bolesni je bil ne le poter- peshljiv, ampak tudi vefel, in je Boga hvalil sa grenke sdravila, ktere mu je pofhiljal. Per- godilo fe je, de je v’ njegovi nevarni bolesni mafhnik ukasal mu mezhji pofteljo napraviti. Neki pufhavnik fe je nad tem pohujfhaj, pa mafhnik ga jevprafhal: ,,Kaj fi ti bil, preden li v’ pofhavo prifhel, in kako fi shivel ?“ Pu¬ fhavnik mu je odgovoril: „Paftir tim bil, rev- nifbi lim shivel, ko sdaj v’ pufhavi. u Mafhnik mu rezhe: ,,Vidifh Arsenja? on je bil per ze- farji v’ obilnofti vliga, sdaj pa v’ pufhavi ra- dovolnjo revno shivi.“ Pufhavnik je poklek¬ nil in obdal: „Prenaglo in neumno fim fvoji- ga brata obfodil.^ t S. Arseni fe je osdravil, in je Bogu fhe fkerbnifhi flushil. Vfe ga je zhaililo, on pa fe je sanizheval. Patrijarh Teo- fil ga je fhel obifkat, de bi kaj fvetiga od nje¬ ga flifhal. t S. Arseni je bil te zhafti shaloften, sato je patrijarhu rekel: ,,Lepo vaf profim, ne hodite vezh k’ meni. a Defiravno je bil vef ponishen, je vender v’ potrebi fvoje brate uzhil. Neki pufhavnik je k’ njemu fhel, in ga vprafhal: „Gerde mifli fo mi smiraj nad- leshne', kaj mi je ftoriti?’' 4 4 Sveti Arseni mu je odgovoril: ,, 4 Skufhnjava ni greh, zhe va-njo ne dovolifh; kader li fkufhan, odverni od fkufhnjave fvoje mifli, proli in jokaj pred Je- , sufam rekozh: Jesuf, Jesuf, ,.Sin boshji! ufmi- li fe me, pomagaj mi.“ Ne le tiga, tudi dru¬ ge je v’ potrebi uzhil5 pa fkerbno fe je varo- — 74 — val fvoje modrofti nepotrebno fkasovati. Ka¬ ko je bil grosno moder in varen, bo ta per- godba prizhala. Neka bogata Rimfka gofpa ga je sbelela viditi, in kaj boshjiga od njega flifhati. Nalafh je fhla v’ Egipt. Is mefta Alekfandrije mu je po patrijarhu Teofilu pi- fala, de naj jo pred fe dobrotljivo pufti; pa ni bila ufiifhana. t Shla je le vender do nje¬ ga, je pokleknila, in mu ponishno povedala, sakaj je prifhla, Ojftro ji je rekel: „Zhe ti je bilo od mene kaj dobriga rezheniga, Boga bi bila hvalila, in doma oftala. Ne fpodobi fe shenfhi okoli hoditi, slafti tako delezh; tvoj sgled bo druge napravil, de me bodo obifko- vali, kar nozhem. <{ Gofpa je fhla vfa sha- loftna nasaj. 4 Sveti Arseni je bil she g5 let ftar, kader fe je is pufhave v’ nebefa prefelil. Malo pred fmertjo je fvojim tovarfhem rekel : „Moje truplo fpravite v’ semljo ko truplo berazha; pa sa mojo dufho molite, slafti per fveti ma- fhi.“ Kader je fmert slo bliso previdil, fo fe mu folse vderle, in je shaloften bil. Drugi fo ga vprafhali: „Ozhe Arseni, sakaj jokafh? fe fmerti bojifh ?“ „Bojim fe je, bojim, je od¬ govoril , in bres liga ftrahu nifim nikoli bil-“ Kader je to bil isgovoril, je v’ Gofpodu sa- fpal. Apat Pemen, ko ga je mertviga vidil, je savpil: „0 frezhni Arseni! ki fi v’ shivlje- nji jokal; sakaj kdor ne joka v’ shivljenji, b° morebiti vekomaj jokal. a 4 Smert tiga fvetiga pufhavnika je bila v’ letu 445. — 75 — Nauk. Od shelj do dolsiga shivljenja. t Sveti Arseni je shivel g5 let, pa prav sa prav je fhe le takrat sazhel shiveti, kader je nizhemernoft fveta fposnal, in Bogu flushil. Prej je bil poln pofvetnih fkerbi, je prerad fvet vshival, in dufho posabil. Bil je ra fve- tu g5 let; pa le 55 let je shivel Bogu, vfe dru¬ ga leta fo bile sgubljene. Kdor fvetu ne od- merje, shivi po fvojim flabim poshelenji, je ne shiv, ampak mertev; sheli dolgo sbiveti, pa le sato, de fladnofti fveta vshiva, in te shelje nifo pravizhne. Kaj ti pomaga dolgo shivljenje, ako ne- kerfhanfko shivifh ? Zhe ravno dolgo shivifh, bofh le mogel umreti; zhe pa dolgo flabo shi- vifh, bo fmert grenkeji, fodba huji, obfoje- nje tesliji. t Slabimu kriftjanu je dolgo shivlje¬ nje fhkodljivo: Bog mu perdaljfha shivljenje, de bi fe fpokoril, on pa shivi, de bi grefhil, Kaj pomaga sapravljivzu, zhe veliko let gofpo- dari? Vfako letu vezh dolgov napravi, ker fvojiga premoshenja nozhe prav obrazhati. Ra¬ vno taka je f’ flabim kriftjanam; zhedalje je s’ grehi huje obloshen, in huji fodba ga zhaka. Pravifh : „Shelim dolgo shiveti, de bi fe fpo¬ koril, in nebefa saflushil.“ Odgovorim: Tvo¬ je befede fo lepe, pa morebiti malo refnizh- ne; morebiti fo tvoje shelje nerodovitne, tvo¬ je befede le prasne obljube. Ko te je bila bo- — 7 6 — lesen potlazhila, fi slo shelel in obljubil bolje shiveli; ld dopadenje imel. ( S. Hermagora je rad fhel v’ fti Rim f’ fvojim ljubim uzbenikam fvetiga Pe- o- tra, veliziga Jesufoviga nameftnika, fposnat. rt t S. Peter ga je ljubesnjivo fprejel, na prizhe- u- vanje f. Marka ga fhkofa shegnal, in nasaj il- poflal v’ mefto Akvilejo evangelja osnanovat. h- Uzhil je v’ meltu in tudi po desheli, in fker- jft bel kraljellvo Jesufovo rasfhiriti, S’ ognjeno be- 1 fedo, f’ fvetim sgledam in s’ gorezho molitvi- •i- jo je veliko nevernikov fpreobernil; pa ne le e . fpreobernil, tudi v’ edinofti vere jih je ohra¬ nil, in jim pomagal v’ vfim dobrim rafti. Nje¬ gova gorezha fkerb sa svelizhanje vlih je ne- vernikam soperna bila, per nevernim meftnim oblaftniku t Sebaftu fo ga hudo satoshili, de vedno Jesufa osnanuje, in ljudi napravlja mo- gozhne bogove sanizhevati. Oblaftnik je uka- sal f. Hermagora pred fe perpeljati, in ker ga s’ lepo ni mogel pregovoriti, de bi fe bil pravimu Bogu odpovedal, ga je ukasal hudo martrati. Neverni flushabniki fo ga neufmi- pU Ijeno tepli , do kofti rasmefarili, in s’ rasbe- jn ijenim shelesam shgali: pa vefelo je vfe bo- v’ lezhine preftal; huje ko fo ga martrali, glaf- >r . n eje je Jesufu hvalo dajal. Vfe mefto fe je je n f c ^ n jim zhudilo, in ozhitno nevoljo oblaft- 1, niku fkasalo, ker pravizhniga mosha krivizhno ga lerpinzhi. Oblaftnik t Sebaft fe je ljudftva sbal 8o in fvojim flushabnikam ukasal ga v’ jezho vrezhi. Takrat je nozh bila, pa temna in fmerdljiva jezha je bila naglo f’ prezhudno fvetlobo in prijetnim duham napolnjena. Vi¬ di ti te zhudesbe je Ponzjan, neverni jezbar, od gnade boshje rasfvetljen, pred f. Herfha- gora pokleknil, in ga ponishno profil, de naj ga Jesufove vere uzhi. Sa tim je veliko drusih nevernikov fvetiga fhkofa Hermagora hodilo poflufhat, fo v’ praviga Boga verova¬ li , in ga hvalili. Med timi je tudi bil shlah- ten gofpod, Gregori imenovan, kteriga linu je f. Hermagora od hudizha obfedeniga refhik Savoljo tiga zhudesha je tudi vfa njegova dru- shina v’ Jesufa verovala. t Silno veliko never¬ nikov je bilo fpreobernjenih, ker fo vidili zhudeshe, ktere je f. Hermagora v’ Jesufovim imenu delal. Ko fo mafhniki in drugi zerkveni flu- shabniki vidili, de f. flikof Hermagora drusi- ga ne sheli, kakor sa Jesufa kri preliti; fo ga vprafhali, kteriga bi po njegovi fmerti fhko¬ fa isvolili. Odgovoril jim je : „Fortunata mi isvolite naflednika.“ t S. Fortunat je le fhetti shegen imel, in je bil neodlozhljiv tovarfh in pomagaviz fvetiga Hermagora v’ zerkvenih opra¬ vilih ; vef gorezh je 'bil sa vero Jesufovo in sa svelizbanje blishniga. Tudi je bil ime¬ nitno gofpo Alekfandrijo kerhil. Ta je bila vdova, neverna in flepa , pa od f. Hermago¬ ra je bila na telefu osdravljena; po tim zhu- deshi je verna poftala, in kerfhena bila od k 8i Fortunata. Ko je neverni oblaftnik svedil, de je f. Fortunat od fvetiga fhkofa Hermagora nameftnik isvoljen , je ukasal tudi njega v’ je- zho pahniti. Oba fta v’ jezhi Jesufa hvalila, in tolikaj zhudeshev ftorila, de fe je prefveto Ješufovo ime zhedalje bolj rasflavljalo. Oblaft¬ nik fe je punta vfiga mefta bal, ako bi fveta Hermagora in Fortunat ozhitno umorjena bila; torej je ponozhi fvoje flushabnike v’ jezho po- flal, de fo jima glave odfekali. Trupla obeh fvetih marternikov fo Ponzjan, Gregori in Alek- fandrija bliso mefta zhaftito pokopali. To fe je godilo pod zefarjem Neronam. Nauk. Od dolshnojt vernih do fvojih duhovnov. t Sveta Hermagora in Fortunat fta veliko nevernikov fpreobernila; fpreobernjeni never¬ niki fo bili Bogu in njima hvaleshni. Ni mo- gozhe drugazhi, zhe fo le verni nekoliko fker- bni sa fvoje svelizhanje. Kdor le nekoliko ve, kaj je vezhno svelizhanje, tudi nekaj sa- popade, koliko dobriga mu Bog daje po du¬ hovnih. Kriftjani veliko vedo govoriti od dolsh- noft fvojih paftirjev, pa fvoje dolshnofti pre¬ malo fposnajo. O kriftjan! ljubi fvoje duhovne; zhe jih ne ljubifh, G Bogu in njim gerdo nehvale- shen. Nobeniga prijatla nimafh in nobeniga dobrotnika, kteri bi njim enak bil na fvetu. III. 6 82 Po njih li bil per fvetim berilu prerojen, pot¬ lej li veliko dobriga prejemal, in prejemafh; v’ bolesni, in tudi j)0 fmerti ti pomagajo. Pre- mifli, oni fkerbe sa tvoje svelizhanje: salo te uzhe, fvare, saite Boga prolijo, Jesufa da¬ rujejo nebefhkimu Ozhetu per fveti mafhi, in ti v’ vlim pomagajo, de bi frezhno prifhel v’ nebefhko kraljellvo. Refnizhno je tedaj, de tazih dobrih prijatlov in ufmiljenih dobrotni¬ kov na fvetu nimafh. Ljubi pa Tvoje duhov¬ ne po volji boshji. Zhe te fvare, zhe Te ti ne perlisujejo, zhe ti per fpovedi krivizhno ne /pregledujejo; je to snamnje njih gorezhe ljubesni do tvoje dufhe, de bi jo svelizhal. Ne bodi flabim krilljanam enak, kteri Jesu- fove namellnike hozhejo po Tebi imeti: zhe To po njih, jih vifoko hvalijo; zhe nifo po njih, jih sanizhujejo. Premifli befede Jesufo- ve: „Zhe /lepit Jlepza vodi, padeta oba v' /amo. i( Luk. 6 , 39. t Spofhtaj duhovne. V’ llari savesi je Bog ojflro sapovedal duhovne fpofhtovati, in njih sanizhevavze umoriti. V. Mos. 17, 12. Veli¬ ko vezh fpofhtovanja To duhovni nove savese vredni. Uni nifo oblalli imeli grehov odpu- fhati ali sadershevati, ti pa jo imajo; uni fo Bogu neumno shivino in semlje perdelke da¬ rovali , ti darujejo Ozhetu nebefhkimu Jesufa Kriltufa per fveti mafhi, To fpofhtovanje is' haja is vere. £ Sam vefh, de dobri kriltjani po sgledu pervih vernih duhovne vifoko zha- lle. Pervim vernim pifhe fveti Pavel hvalesh- 83 no: ,,Prejeli Jte mene ko angelja boshjiga , ho Krijiufa.“ Gal. 4, i4- Vefh fam, de sa- nizhevavzi Jesufovih nameftnikov fo (met od kriftjanov. Ti le duhovnim rezhejo, kar fe ne fpodobi , ker fo mertvte vere in nehvalesh- niga ferza. Ahab , hudobni Israelfki kralj, je preroka Miheja sanizheval; pa bogabojezhi Je- rusalemfki kralj Josafat ga je fpofhtoval. III. Kralj. 22 . Tako je sdaj, pa ti fe nikar po hudobnih ne ravnaj. Premifli tudi, de ti je sapovedano fpofhtovanje do duhovnov potreb¬ no. Zhe jih ne fpofhtujefh, kako jih bofh krotko poflufhal, in rad ubogal? Jesuf je Ju¬ dam rekel: Jeji fvoje zhajii ne ifhem, eden je, (moj Qzhe nehefhki), kteri je bo ifkal in bo jodil Jan. 8, 5o. Ravno tako rezhe" jo duhovni: „Vafha zhaft ni nam potrebna j ampak vam; ako naf sanizhujete, bofte od Bo¬ ga hudo pokorjeni.“ PoJlujjhaj in bogaj duhovne. Kaj ti po¬ maga duhovne s’ befedo fpofhtovati; zhe jih f’ pokorfhino ne fpofhtujefh ? Pokorfhino ti Bog sapove; bres nje ni fpofhtovanja, ni sve- lizhanja. Ne delaj po navadi hudobnih krift¬ janov , kteri imajo vefelje duhovnim nafproti govoriti in delati, potlej fe f’ fvojo nepokor- Ihino hvalijo. Ti ref shaloft napravijo duhov¬ nim; pa huji fhe fo farni febi , ker ti pogub¬ ljenje nakopavajo. Kriftuf je rekel: „Kdor va f pojlufha, mene poJluj'ha; kdor vaj sa- mzhnje, mene sanizhuje; kdor pa mene sa- nizhuje, sanizhuje Ozhela, kteri me je po- 6 * — 84 — J 7 al. (l Luk. 10, 16. C S. Pavel vfim vernim sa- pove: ;, Bodite pokorni Jvojim vijhim , sakaj oni zhujejo nad vami , ker bodo sa vafhe du- fh.e odgovor dajali Hebr. i3, 17. Duhov¬ ni morejo nad vernimi zhuti, fizer bi Tvojo dufho sapravili; verni jih morejo bogati, zhe ne, bodo pogubljeni. Moli sa duhovne. Oni imajo velike dolsh- nofti, te To jim od Boga sapovedane k’ tvoji- mu svelizhanju. Tedaj moli sa-nje, de To f’ fvetim Duham napolnjeni, de po JesuTovi vo¬ lji njegovo zhedo pafejo, in jo frezhno per- peljejo v’ nebefhko kraljeftvo. Duhovni mo¬ lijo sa verne, tudi verni morejo sa duhovne moliti; ne posabi tiga. Delaj svefto, ker ti je bilo do sdaj rezhe- no, in tudi bofh, zhe Te Boga bojifh. Le ni¬ kar ne poflufhaj in ne pofnemaj hudobnih, kteri radi duhovnim prerekajo in nafproti de¬ lajo. Kaj pa, duhovni To ljudje od grefhni- ga Adama rojeni; vender ii, zhe jih sanizhu- jefh, nehvaleshen kriftjan. Kakofhen bi bil otrok, ako bi rad rasnafhal flabofl; fvojiga ozhe- ta? Kaj ne, hudoben bi bil? Ravno tiga ime¬ na bi ti bil vreden, ako bi rad hudo govoril soper Tvoje duhovne ozhete. Morebiti, kar dobriga nad njimi vidiTh, v’ nemar puThaTh, Tkerbno pa iTheTh njih Tlaboft, in le od njih rad govoriTh; morebiti je tvoje nar vezl» veTelje kaj hudiga svedit in govoriti soper Je - ' suTove nameftnike: pa T’ tem rasodevaTh gren¬ ki ftrup Tvojiga hudiga Terza. Zhe ti nifi tak> — 8o — je prav, pa tudi nikar ne poflufhaj hudobnih jesikov soper fvoje dobrotnike. Molitev, O preljubi gofpod Jesuf Kriftuf! fposnam in hvalim tvojo miloft, is ktere fvojimu verni- mu ljuftvu duhovne pallirje dajefh. Ref, velik dar je to , sakaj vfe bi bilo posabljeno ali poka* sheno, kar ti ti uzhil, ako bi duhovnov ne bilo. Rdo bi naf uzhil in fvaril, kdo nam fvete sakra- mente delil, in naf vodil v’ nebefa? Duhovni, tvoji nameftniki, fkerbe sa nafhe dufhe; oni fo nafhi angelji varhi, naf od grehov odvrazhuje- jo, opominjajo k’ pokori, naf varujejo v’ po¬ gubljenje, naf fpremljajo v’ nebefa. Vfe to bi bilo refnizhno, ako bi jih poflufhali. O velika nafha nehvaleshnoft v’ te, Gofpod, in v’ tvoje nameftnike! v’ naf ni prave ljubesni, je le ma¬ lo refnizhniga fpofhtovanja in malo pokorfhine do njih, ker ne fkerbimo sa fvoje svelizhanje. Vredni bi bili od tebe sapufheni biti, ali de bi nam namefti dobrih flabe pallirje dal, kteri bi naf puftili po fvoji volji shivetj ; pa nikar tiga ne flori, ker bi bila to nar huji fhtrafniga. Pro- lim te, odpufti meni in vfim, in daj meni in vfim gnado po fvetih naukih shiveti, ktere tvoji nameftniki v’ tvojim imenu osnanujejo. Napolni nje in naf f’ fvetim Duham, de bomo vli k’te¬ bi velikimu paftirju prifhli v’ nebefa. Amen. 86 XIII* dan maliga ferpana. 'Sveta Margareta deviza, marierniza. t Sveta Margareta ali Margarita je bila hzhi ajdovfkiga popa, Edesja po imenu, v’ Antio- hii. Mali ji je kmalo po rojttvu umerla. Da¬ na je torej bila v’ rejo na kmete, sheni kte- ra je bila kriftjana, tode le fkrivaj. Bog je bil Margareti milolliv, ker je ftoril, de je bi¬ la v’ kerfhanfki veri srejena. Sato mu je pa tudi pofebno svetlo flusbila, in kakor v’ ftaro- Iti tako tudi v’ bogabojezbotli ratlla. Ko je she prezej odraftla, jo ozhe domu vsame. Shiv- ljenje hzhere mu je zhedalje zhudnifhi priha¬ jalo, ker ni bila nizh tako pofvetna, kakor fo po navadi deklizhi tolike tiarolti: mofhkim fe ni natlavljala , lepih oblazhil ni shelela, vide¬ na ni hotla biti; le framoshljiva in ponishna je vfa bila. Ozhe je sazhel mifliti: „Kaj ve¬ lja , od Jesufa je mogla kaj flifhati, fizer bi ne bila tako framoshljiva in bojezha; pa—je djal — je fhe mlada, to fe ji bo fhe lahko is glave isbilo.“ Poklizhe jo k’ febi, in ji rezhe: j,Margareta! glej, ljudje pravijo , de fi ti krift¬ jana; je li verjeti to? Tako fe mende vender niti dala smotiti, de bi le v’ eniga Boga vero¬ vala , in pa fhe zelo krishaniga !“ s S’ krotkoftjo in vfo zhatljo, ktero je otrok ttarfhem dolshen, mu odgovori: „R.ef, ozhe! tudi mene je ne- fkonzhno miloftljivi Bog v’ fvoje kraljedvo po- klizal, in she finem Jesufa shenina fvoje du- fhe imenovati.“ Ozhe oltermi nad temi befe- dami, in rezhe ji: „L/juba moja hzhi! kdo te je v’ to neumnoft sapeljal? Ali ne vefh, kaj te hudiga zhaka, zhe fvojiga ozheta in nafhiga zefarja bogov ne molifh ? Margare¬ ta pravi: „Ozhe! vere v’ praviga shiviga Bo¬ ga in njegoviga hnu, Jesufa Kriftufa, mi ne bo nihzbe odvsel; perpravljena fim sa Jesu¬ fa kri preliti; fej jo je tudi on sa-me pre¬ lil. In pa nizh ljubfhiga, ozhe! bi mi ne bilo na fvetu, kakor ko bi tudi vi praviga Boga fposnali, va-nj verovali, in ga moli¬ li. “ Ozhe njen she tako ni mogel terpeti kriftjanov, sdaj mu pa fhe njegova laftna hzhi kaj taziga pove. Jesa ga slomi, farn jo lezhe satoshit, in jo meftnimu poglavarju sda. Po¬ glavar, bilo mu je Olibri ime, fe savsame nad njeno fofebno lepoto in perljudno krotkoftjo; shelje fe vnamejo v’ njegovim ferzu fe s’ njo v’ sakon savesati, zhe fe le kerfhanftvu odpo¬ ve. Sazhne fe ji perlisovati, jo, kakor pred taki, miluje, kako de je fhkoda, ker je to¬ likanj lepa , fhe mlada in tako prijetna, pa jo grosovitno terpljenje zhaka, zhe malikov ne bo molila; obetal ji je, kar koli samo- re mlado shenfko smotiti, vefelje, zhaft, bo- gaftvo. Ali vfe to je bilo per njej saftonj; hu¬ je ko je bila fkufhana, terdneji je bila. Sa Jesufa terpeti in umreti ji je bilo ljubfhi ko vfe vefelje fveta. 88 Ko je poglavar vidil, de per Margareti s’ lepo nizh ne opravi, ji ferdito sapove rekozh: „Daj Jesufu Ilovo, zhe ne, bolh umorjena. 44 Pa ferzhno mu je odgovorila: „Vfe raji ter- pim, kakor de bi Jesufa rasshalila. 44 Ukashe jo poglavar I’ Hubami tako neufmiljeno tepki, de ji je po vfim shivoti fzurkama kri tekla. Vender ga to fhe ni potolashilo. S’ shelesni- mi grebeni fhe ji vel shivot rezhe rastergati, in rasmefarjena je bila tako hudo , de je lam ni mogel pogledati; na to jo ukashe v’ jezho sapreti. Margareta pa terpi voljno vfe to, in hvali Boga, V’ jezhi sdihuje k’ Jesufu, in vfe hudizheve nakave, ki fo jo motile, pre¬ maga kanovitno. Bog ji je vfe rane sazelil, in jezha je bila vfa rasfvetljena od nebefhke fvetlobe, > Poglavar jo hozhe fhe enkrat fkufiti, in jo ukashe pred fe perpeljati. Ko mu jo vfo sdravo perp41jejo; ji rezhe: „Glej, tako te bogovi ljubijo, de fo te tako naglo osdravili, sahvali fe jim, in daruj jim. 44 Deviza pa mu krotko odgovori: „Ali fo mertvi bogovi in hudobni ljudje kaj taziga koriti v’ kanu? To je t Sin boshji koril, kteri po fvoji dobroti in miloki dufho od grehov in telo od ran refhi, in fvojim vernim pomaga. 44 Ni miflila: „Zhe greh korim, bom pa frezhna, mogozhnimu zhloveku fe ne fmem kaviti, fe bom potlej she fpokorila; 44 temuzh le Jesufa krishaniga je pred ozhmi imela, in po njegovim kralje- kvu je hrepenela. Ker fe deviza ni dala sape- - «9 - ljati, fe poglavar grosno rasferdi, ter jo uka- she s’ rasbeljenimi plehi po shivoti sbgati, in svesano v’ kad polno vode vrezhi, de bi ali fhe vezh terpela, ali pa utonila, Tode fve- ta Margareta, ona nedolshna dufha, moli ti¬ ho in mirno, ravno kakor de bi fe ji ne bilo nizh sgodilo, in proli Jesufa, de bi fe ji vo¬ da v’ kerftno vodo fpremenila, in v’ njej ker- fhena bila, ker fhe ni kila kerfhena. Per tej prizhi fe je semlja ftrefla, vesi na rokah in nogah fo od nje padle, in vefela je is vode llopila. To fo vidili neverniki, in veliko jih je v’ Jesufa verovalo. Poglavar pa raskazhen ji ukashe glavo odfekati, Margareta, to sa- flifhati, pade na kolena, moli sa frezho zerkve in vernih, in poda s’ vefeljem glavo, de fo ji jo odfekali. Tako je njeno truplo umerlo, njeno dufho pa je Bog k’ febi vsel. O de bi pazh tudi nafhe dufhe kedaj tam bile, kjer fe; dufha fvete Margarete vefeli, in Boga sa naf profi! Nauk. Hudizhu ne projtora dajati. s Sveta Margareta je s’ shivo vero v’ Jesu¬ fa Kriftufa krishaniga vfe vidne in nevidne fo- vrashnike ferzhno premagala- Hudizh, kte- ri lahko sapeljuje maloverne kriltjane, nje ni mogel premagati. Hudizh in njegovi nameft- niki nimajo mozhi per svetlih flushabnikih — go ~ boshjih. Sderšhno, fpokorno, zhifto, ponishno in bogabojezhe shivljenje premaga vfe ognje¬ ne pfhize hudizheve. Njegova ozhitna mozh in njegovo fkrivno salesovanje je bilo prema¬ gano od fvete devize Margarete s’ shivo vero in gorezbo ljubesnijo do Jesufa. Vii naj po njej delajo, in naj ubogajo f. Petra, ki pravi: ,,Bodite tresni in zhujte; saka j hudizh , vajk sopernik, hodi ko rjovezh lev okoli vaj ', in ijhe , koga bi posherl; timu Je vjiavite terd- ni v’ veri.“ I. Petr. 5 , 8. 9. Ljubi moj! zhe hozhefh premagaviz bi¬ ti , delaj po lepim sgledu zhifte devize in fer- zhne marternize, fvete Margarete. Ako bi t: jeft rekel: „Profim te lepo, fkerbno varuj fvo- je blago, in tatu ne fpufti radovoljno v’ fvojo hifho bi fe mi fmejal, in bi mi odgovoril: „Menifh, de lim norez, ko mi to pravifh ?“ Ref, tiga ti ni treba pravili, in fhe manj te profiti, ker fam obilno fkerbifh fvoje ljubo blago obvarovati. Profim te pa: „Nikar hu- dizhu v’ fvoje ferze proftora ne dajaj,“ tiga ne ubogafh, temuzh mu radovoljno odpirafh vrata fvoje dufhe, de te obropa in rani. Kaj je imenitnifhi, pofvetno blago ali gnada bosh- ja? Dobro vefh, de gnada boshja; sakaj pa jo radovoljno sapravljafb? Ako bi te hudizh samogel f’ lilo premagati in obropati, bi bil ti vfiga ufmiljenja vreden: pa le fkufhati te samore, in ti ga samorefh f’ fvojo voljo pre¬ magati; sakaj tiga ne ftorifh ? Nikoli bi ti n« bilo nobene fhkode ali krivize ftorjene, aho ~ 9 1 bi samogel f’ fvojo voljo vfe nefrezhe ali kri- vizhnike odverniti; sakaj pa fe vdafh hudizhu? Vem, ;li Hab, pa Boga is ferza profi, de naj ti pomaga, in s’ njegovo pomozhjo samorefh vfe, kakor je fkufil in rekel fveti Pavel: ,,Vfe samorem v ’ Bogu, kteri mi mozh daje. ii Fi¬ lip. 4? i3. Zhe terdovratno greh ljubifh, in ne- framno ifhefh hudih perloshnoft, sdaj ne go¬ vorim od tebe. Zhe fi tak, ne dajefh profto- ra hudizhu, de ti fkrivaj pride v’ ferze, te- muzh ga profifh, de naj pride v’ te. Samo¬ refh drugazhi od hudizha obropan biti, in fi, zhe fe premalo varujefh hudih perloshnoft, zhe fi len, zhe premalo molifh, zhe upafh v’ fe. Leni hlapzi fo fpali, in fovrashnimu zhlo- veku puftili luliko med dobro feme perfejati; zhudili fo fe potlej, in nevoljni bili, ko fo luli¬ ko med pfhenizo vidili, vender njih lenoba je proftor dala fovrashniku. Lahko fi tudi ti tak: velikokrat fi fhkodo 'delafh, slo grefhifh, druge pohujfhujefh, defiravno tiga na rav- noft ne shelifh. Proftor dajefh hudizhu s’ me- feno ljubesnijo do febe ali do drusih, s’ na¬ glo jeso , s’ neframoshljivoftjo, f’ predersno radovidnoftjo, f’ poflufhanjem grefhnih re- zhi, f’ prevsetno nofho, s’ nepotrebno pi*i- jasnoftjo s’ drusim fpolam, ali drugazhi. C S’ tem fi fkufhnjave in hude perloshnofti nako- pavafh, v’ kterih hudo delafh, in fe popol- nama podvershefh hudizhu. Prej fi fe neko¬ liko greha bal; ker fi premalo varen bil, fi — 92 — hudo grefhil, fi fe greha pervadil ; potlej fi ga terdovratno ljubil, in fe tudi llrafhniga pogubljenja nili bal. To je navadni pot ma- lofkerbnih dufh v’ vezhno pogubljenje. De hudizhu proftora ne dafh; premifh- ljuj, moli, zhuj, v’ Boga upaj, njega fe boj, ponishen in ferzhen bodi. Lepo te profim de ne posabi, in delaj, bar ti sdaj povem: Dokler fe Boga in greha bojifh; ferzhno pre¬ magaj vfako nar manji grefhno fkufhnjavo, in fkerbno fe varuj tudi daljniga napeljeva¬ nja v’ greh. Zhe to delafh; bofh obilnifhi gnade od ufmiljeniga in pravizhniga Boga pre¬ jemal, in blagor ti. Zhe tiga ne delafh; bofh oflabel, fkufhnjave ti bodo dopadle, in ti bo gorje. Ne daj proftora hudizhu, nobe- nimu njegovimu pomagavzu, nobenimu fkufh- njavzu, nobeni fkufhnjavi, de Bogu sveft ofta- nefh. Letim naukam bodi pokoren, ker fo vfi sapopadeni v’ befedah fvetiga Pavla: Se¬ dajte proftora hudizhu Efesh. 4, 27. Molitev , Jesuf, uzhenik in sdravnik vliga zhlo- vefhtva! fvoje flabofti premalo fposnam, nad fvojimi miflimi premalo zhujem, fvoje telo neumno ljubim; sato fe premalo fkufhnjav- zov in fkufhnjav bojim, sato proftor dajem hudizhu, sato me lahko premaguje. Lahko bi premagoval vfe fkufhnjavze in fkufhnjave, ako bi ponishen bil, gorezhe molil, in fa- “ 93 - motno shivel: pa jeft neumnesh hodim fkufh- njavam naproti, li jih fam nakopavam, in fe ne bojim tiftiga, kar moje ferze fpazhi; pot¬ lej delam in ljubim hudo. O ljubi Gofpod! ponishno te prolim, ne sapufti mene, fvojiga leniga hlapza; daj mi gnado vfe fovrashnike, vidne in nevidne, premagovati: f’ tvojo po- mozhjo terdno obljubim tudi vfe delati, kar me greha obvaruje. O fveta deviza in mar- terniza Margareta! ktera fi raji mlada umer- la, kakor de bi bila s’ greham fvoje shivljenje perdaljfhala, in fi s’ shivo vero v’ Jesufa fre- zhno premagala hudizha; fproli mi terdnofi: in ftanovitnoft v’ vlih sapovedih, de me nobe¬ na fkufhnjava ne premaga, in de vezhno pla- zhilo, premagavzam obljubljeno, sadobim. A- men. XIV. dan maliga ferpana* t Sveti Janes Gvalbert minili. 4 Sveti Janes Gvalbert je bil rojen v’ Florenzi. Njegov ozhe je bil flab kriftjan in neufmiljen vojfhak. Ravno po fvojim flabim duhu je fvo¬ jiga fina uzhil, ali bolje rezhi, fpazhil. Ka¬ der je Janes bil odraftel; ga je ozhe hudobno napravljal ob perloshnofti umoriti fovrashni- ka, kteri je bil eniga njegove shlahte ubil. ~ 94 “ Mladenizh Janes je fvojimu flabimu ozhetu so- per sapoved boshjo obljubil fe nad fovrashni- ham mafhevati, in je ta hudobni fklep smiraj ohranil v’ ferzu. Eniga dne je Janes v’ mello fhel, in ravno v’ tefnini prodoru fvojiga fo- vrashnika frezhal, kar mezh isdere ga preboli. t Sovrashnik fe je preflrafhil, pred njim poklek¬ nil, in ga ponishno profil, de naj mu savoljo Jesufa odpulli. Ko ga je Janes vidil in flifhal tako ponishno profiti, mu je bersh savoljo Je¬ sufa odpullil, in v’ snamnje refnizhne; fprave defnizo prijasno podal. To miloftivo odpu- fhenje je bilo njegova frezha in sazhetik vezli- niga svelizhanja. Janes je potlej fhel v’ zer- kev f. Minijata molit, je pokleknil pred podo¬ bo krishaniga Jesufa, in premifhljeval njego¬ vo veliko ljubesen, is ktere je profil in umeri sa hude fovrashnike; v’ tim premifbljevanji fe je njegova dufha vnela, in je terdno ob¬ ljubil vfe dni fvojiga shivljenja Jesufu flushiti. t Shel je domu, in kakor hitro je samogel, je vfe sapullil, in fhel v’ klofhter fvetiga Mini¬ jata. Klezlie je ajiata profil, de naj ga med fvoje minihe vsame. Apat ga je dobro posnal, de ni nizh prida zhloveka; sato mu je na rav- nolt odrekel. Janes je le profil, in toliko nad- leshno profil, de je bil uflifhan. Ko je nje¬ gov ozbe to svedil, fe je vef rasferdil, in je v’ klofhter hitel, de bi fvojiga fina domu vsel; pa Janes fe ni hotel ozhetu perkasati. Ozhe, fbe huje rasshaljen, je miniham vfe hudo sa- shugal, ako bodo fina obdershali, in je do- — 9 5 — mu fhel. Minihi fo bili v’ veli zim ftrahu, ker fo ga hudobniga in neufmiljeniga fposnali: pa Bog je dal, de je hitro bil potolashen , in je tudi v’ to dovolil. t Sveti Janes, slo vefel klofhterfkiga shiv- ljenja, in fianoviten na Gofpodovifh potu, je hitro dofegel kerfhanfko jjopolnamaft. Nar 1 ponishnifhi, pokornifhi in sveftejfhi je bil; vfim, tudi ftarim bogabojezhim miniham, je ■ bil v’ sgled popolnamaiH. Zhes nekaj let je f’ ! poboshnim tovarfhem fhel famotnifhiga mefta ifkat. Nafhel ga je v’ Valombrosi ali t Senizh- ni dolini. V’ tej ljubi famoti je menil in she- lel vlimu fvetu nesnan oftati; pa ni bilo tako, njegovo fveto sbivljenje je bilo rasodeto, in je fhiroko flovelo. Ne malo pokore sheljnih 1 fe mu je perdrushilo, in fo per njem v’ oj- i ftrim pokorjenji mirno sbiveli. Ti fo ga fvoji- ga apata isvolili, in fo s’ njim v’ savesi ljubes- • njiviga mini Bogu dopadljivo flusbili. t Sveti 5 Janes, njih duhovni ozhe, jih je ognjeno opo- minjeval bogobojezhe shiveti, in jim je fam l f’ fvetim shivljenjem fvetil. Uzhen lizer ni bil > slo, pa bil je poln ljubesni do Boga in do blishniga; torej jim je vedil dofti in vifoko go¬ voriti od vliga dobriga. Bil je radovoljno u- bog; lahko bi bil obogatel, pa bogaftva ni ho¬ tel, ker je vedil, de bogati minihi ne shive ; po fvojim poklizu. ( Sosidal je vezh klofhtrov, i pa v’ vlih je fkerbel duha ubofhtva ohraniti. Dve pergodbi prizhujete od tiga. Bogatin je bil v’ eniga njegovih klofhtrov vset, kteri je vfe — 9 6 — Tvoje premoshenje klofhtru sapuftil. 4 Sveti Ja¬ nes, to svediti, je premoshenju Te odpovedal, in pifmo pretergal. Enkrat je fhel ogledovat klofhtra, kteriga je bil umnimu minihu fosidati ukasal. Ko tje pride; ga vidi bolj kraljevi hifhi ko klofhtru podobniga, in Te pravizhno rasferdi. Ob novim klofhtru je vodiza tekla. K’ nji Te je obernil, ozhi v’ nebo povsdignil, in Boga verno profil rekozh: „Vfigamogozhni Gofpod! flori, de ta majhna vodiza ta klofh- ter podere.“ Bog ga je uflifhal: vodiza je per tej prizhi ftrafhno sraftla, klofhter naglo fpod- jedla in poderla. Ne le tiga, tudi dofti dru- sih zhudeshev je od Boga fprofil, kteri To ga flovezhiga delali. Mogozhni, kralji, papeshi fo ga vifoko zhaftili, pa vfo zhaft je fovrashil; bolj ko fo ga zhaftili, bolj fe je ponisheval. 4 Sveti Janes, sveft flushabnik boshji, je nevar¬ no sbolel v’ Pafinjanu bliso mefta Florenze, in ondi je v’ Gofpodu mirno safpal v’ letu io3y< Nauk. Kdor fovrashnikam odpujti, Jebi pomaga. t Sveti Janes je prej poflufhal fvojiga ne^ ufmiljeniga ozheta, in mu obljubil fovrashni' ka umoriti; pa profhen od njega v’ Jesufovim imenu, mu je bersh odpuftil. To miloftivo in popolnama odpufhenje mu je od Boga fofebne gnade fprofilo, in je velik fvetnik poftal; to odpufhenje je bolj njemu ko unimu v’ prid bi' — 97 — ld. Tebi, o kriftjan! bo ravno tako. Zhe ne odpuftifh, ti bo ta terdoba fhkodovala; zhe Odpuftifh, bofh miloft dofegel, kakor je Jesuf obljubil: , f OdpuJiiie, in vam bo odpafhe- no.“ Luk. 6 , 37. Zhe, kader koli li rasšha- ljen, savoljo Boga odpuftifh; ti bo tvoja mi¬ loft fprolila gnado prave pokore in odpufhe- nja grehov. Samore vezhi dobizhik biti od tiga ? t Sveti Janes Krisoftom je, dokler je fhe mafhnik bil v’ Antiohii, od dolshnofti fovrash- nikam odpufhati tako le govoril: ,,Pred ma¬ lo zhafam je to mefto f’ fvojo nepokorfhino tako hudo zefarja Teodosja rasshalilo, de je zefar fklenil vfe rneftnjane pomoriti. Po vfim meftu je bil velik jok in ftrah, kakor farni vefte. Ako bi bil takrat zefarjev flushabnik med vaf prifhel, in vam rekel: Vli fte fizer fmerti vredni, vender vam bo zefar hudo ne¬ pokorfhino dobrotljivo fpregledal, ako vi fvo- jim fovrashnikam is ferza odpuftite; kaj ne, vli bi bili radi ubogali, in bi fe mu bili tu¬ di lepo sahvalili ? Ne zefar , ampak vligamo- gozhni Bog po Jesufu Kriftufu vam osnanuje: Eden drusimu odpuftite, in bo tudi vam od- pufheno. Ne bofte li ubogali ?“ Prav je ta fveli ozhak govoril, in to naj vfak premifli, de blishnimu odpufti; ako ne, je fovrashnik fvoje dufhe. Kdor nozhe odpuftiti, kako fme profiti: „Odpufti nam nafhe dolge, kakor mi Odpufhamo fvojim fovrashnikam ?“ Zhe ne od¬ pufti, in tako p roli > fi profi fam obfojenje; III. y - 98 - zhe pa odpufti, naj upno profi, in bo miloli dofegel. Popolnama odpufhenje is ljubesni do Bo¬ ga ti ne fprofi farno milolti, temuzh ti da tu¬ di ferza mir. Jesa te dela nepokojniga in ne- perpravljeniga Bogu fiushiti; refnizhna fprava tolashi fovrashnika in tvojo dufho. Zhe ne odpuftifh, in fe nad fovrashnikam mafhujefh; ga fhe huje rasferdifh, ne le on , tudi njego¬ va shlahta in njegovi prijatli te bodo zhertili in preganjali. Vfe te britkolti fi nakopavafh, ako nozhefh odpuftiti; potlej bofh hudo po¬ korjen od pravizhniga Boga, kakor je Jesuf govoril: ,, Ravno tako bo tudi moj nebefhki Ozlie vam Jtoril , ako ne bojte odpujtili vja- kieri fvojimu bratu is Jer za.“ Mat. 18 , 35. Odpufti fvojimu blishnimu savoljo Boga; tako bofh miloft prejel, fvojiga blishniga perdobilj in pokojno shivel. Mo l i t e v. O Bog! vem in.fposnam dolshnofl vfim fovrashnikam odpuftiti, tudi, de je to v’ moj dobizhik; vender fim terdiga in neufmiljeni- ga ferza. Moj napuh je te terdobe kriv; fle- > berna majhna kriviza, neprijetna befeda, tu¬ di prasne rezhi me rasshalijo, in mi branijo odpuftiti. Jeft, tvoj velik dolshnik, per tebi milofti ifhem , fvojim bratam pa nozhem od¬ puftiti ? Jeft, revni zhlovek, fvojim bralani odpuftiti nozhem, in tebe, vfigamogozlmiga Go- — 99 — fpoda, otlpufhenja proiim ? Sdaj vprizho tebe in is ljubesni do tebe terdno obljubim vfirn Tvojim Tovraslmikam odpuftiti, in ob perlosli- nofti hozhem Tvojo dobrovoljnoft s’ deli fkaso- vati. Pomagaj mi f’ Tvojo gnado reTnizhno fpol- niti, bar tim sdaj terdno obljubil, de bom tu¬ di jeli milofti deleshen. O fveti Janes, ki li Tvojimu Tovrashniku savoljo JesuTa popolnama odpuflil, fprofi tudi meni enako dobro voljo , de vlim Tovrashnikam dobro sa hudo vrazhu- jem , in milofl; sadobim. Amen* XV. dan maliga ferpana* t Sveii Henrik zefar. 8 4 veti Henrik je bil rojen v’ mali terdnjavi- v Abundi bliso Donave v’ letu 977. t Sveti Volf- gang je bil njegov uzhenik, in Te lahko ve, kako Tkerbno ga je v’ kerlhanftvu nzhil; pa tudi Henrik ga je Tkerbno poflufhal in ubo¬ gal : bil je Bogu pokoren; savoljo njega je Tvete nauke poTluThal in nedolshno shivel. ^ve¬ ti Henrik je bil nar prej veliki vojvoda Parlki- ga, po Tmerti zefarja Otona III. pa je bil Ilic¬ hi dan roshniga zveta v’ letu 1002 zeTar isvo- ljen. Bil je Ivet, sato mu je Bog dal Tvcto sheno, zefarizo Kunegundo. Oba tla Tkerbno flushila Bogu, eden drusiga Tveto ljubila, in ko 7 * 100 brat in feftra do fmerti shivela. Defiravno je bil zefar f. Henrik vef dober, ufmiljen, pra- vizhen; je vender veliko teshav in nadlog imel. V’ Lombardii in na Nemfhkim fe je vezh mo- gozhnih soper njegovo pravizhno oblaft vsdi- govalo; pa s’ molitvijo in vojfko je vfe fovrash- nike premagal. Ne is lakomnih shelj zefarkvo rasfhiriti, ampak is potrebe fe je vojfkoval; sato je Bog bil s’ njim, in v’ vojfkni lili je an- gelja varha in fvete marternike vidil poma- gayze. Menil je, in prav, de ga je Bog po- vifhal, de bi fvoje podloshne ftoril frezhne ne le na fvetu, ampak tudi po fmerti. t Svojim namettnikam je slo perporozheval in ojftro sa- povedoval pravizo, in tudi fkerbel, de bi pra¬ vizhno ravnali; pogofto je obhajal fvoje deshe- le, in oprafheval in ogledoval, ali oblaftniki in podloshni pravizhno shive. Slo je fkerbel fvete fhkofe poftavljati, de bi v/i verni bogabo- jezhi in vekomaj frezhni bili. t Svojo pobosh- no feftro je t Shtefanu, Ogerfkimu kralju, v’ sakon dal, de bi bil od nje k’ fveti katolfbki veri fpreobernjen, kar fe je s’ boshjo pomozh- jo sgodilo. Veliko zerkev in klofhtrov je fosi- dal ali popravil. Tudi je shelel v’ klofhter iti Bogu pokojno flushit: pa pametno fo mu od- fvetovali, ker fo vedili, de bogabojezh zefar f’ fvojo mogozhrio oblaftjo veliko vezh dobriga dela, kakor ko bi pa v’ klofhtru shivel. Ref j e to bilo: gorezhe je fkerbel sa Jesufovo vero in sa katolfhko zerkev, kakor de bi bil fhkof vfi- ga zefarltva in vliga fveta. Ne le njegove, tu* 3 01 di druge deshele, fo bile polne njegovih dobrih sgledov in njegove dobrodelnolli. Ta fveti zefar je 54 let ftar, 14 dan ma¬ li ga ferpana v’ letu 1024, mirno umeri. Vli, blishni in daljni, fo ga obshalovali. INjegovo fveto truplo je bilo zhaftito pokopano v’ zerkvi fvetih apofteljnov Petra in Pavla v’ meftu Bam¬ bergu. .Silno veliko zbudeshev je Bog na nje¬ gove profhnje (loril. Nauk. Vfak Jian ima fvoje kriške. Nevedni menijo, de fo bogatini, mogozh- ni, kralji, zefarji nar frezhnifhi na fvetu; de le kmeta, rokodela, revesha vli krishi sade- vajo. To je smota, ker je refnizhno, de ima vfak lian fvoje krishe. Sveti zefar Henrik je bil mogozhen in frezhen, vender ni imel ma¬ lo fkerbi, krishev in teshav. Mogel je sa vfe zefardvo fkerbeti, in le to je iilno veliko in teshavno kerfhanfkimu zefarju, de bi vfe pra- vizhno bilo, in de bi pred pravizhnim boshjim fodnikam obftati mogel. Popifovanje shivlje- nja tiga fvetiga zefarja te lahko preprizha, de fo mu hude vojfke grenkoft in nepokoj napravile , de je v’ obilnofti vfiga grenke dni imel savoljo mnogih velizih fkerbi. Ref, mo- gozhni fveta tudi imajo nadloge, in od fleher- mga je refnizhno, kar Job pravi : ,,Zhlovek od 102 shene rojen malo zhafa shivi, in je j’ mno¬ gimi nadlogami obdani Job. i 4, 1 . Porezhefh: „Je lahko ref, de ima vfak fvoje krisbe; pa nobeden jih nitna toliko ko jeft.“ Ti odgovorim, de je morebiti tvoje terp- ljenje le v’ tvojih miflih veliko, pa ne v’ ref- nizi. Morebiti fe ti le sdi, de vezh terpifh ko drugi, ker li premehak, terpljenje fovra- shifh, in shelifh tukaj v’ vlih dobrotah plava¬ ti , kar ni mogozhe. Ako bi ti poterpeshljiv bil j bi bili vli tvoji krishi majhni. Glej ubosh- za sadovoljniga, glej uboshza nepoterpeshlji- viga: oba Ita uboshza, pa kako velik raslozhik je med njima! Glej dva kmeta na polji: eden per fvojim teshkim delu vefelo poje, eden pa kolne; pervi ne zhuti fvojiga terpljenja, dru¬ gi ga ima zhes glavo prevezh. Taka je more¬ biti tudi tebi: terpifh, pa veliko terpifh, ker fi bres poterpeshljivofti; tedaj li fam kriv fvo¬ jiga veliziga terpljenja. Je she navada per lju¬ deh, na fvetu, de eden drusimu blagor pra¬ vijo , ker drusih ljudi terpljenja ne vedo, in zhes fvoje memrajo. Naj bi tudi ref bilo, kar pravifh, de ti huje terpifh ko vli drugi; kaj hozhefh f’ tem rezhi: ,,Bog je krivizhen kteri mi vezh kri- shev pofhilja?“ Tiga ne miflifh, in ne govo- rifh; zhe tiga ne miflifh, sakaj ne poterpifh? Ko bi fe bolnik potoshil: „Sdravnik mi je nar grenkeji sdravila dal;“ kaj bi mu ti odgovo¬ ril? Ti bi mu odgovorli: ,,Sdravnik she ve, kaj tt potrebujefh, vsliivaj in molzhi.“ Rav- ao3 no ta odgovor je tebi bo nalafh. Bog vfiga- vedni sravnik, ti daje nadloge, kakorfhne po- trebujefh, de fe poboljfhafh in fpokorifh; jem¬ lji jih in molzhi. Naj ho ref ali ne, de vezh terpifh ko drugi; Bogu fe podversi, sa Jesufam f’ teshkim krishem obloshen hodi, de ti bo po fmerti dobro. Modri ti ferzhnoft daje rekozh: „kfe, kar fe ti pergodi, jemlji: prenefi bole- zhine , in v' fvojirn ponishevanji poterpljenje imej j saka j slalo in f rebro fe v' ognji pofku- fha , ljudje pa , kleri imajo (V nebela) vseli bi¬ ti, v’ pezhi ponishevanja- ii t Sirah 2 , 4 . 5. Molitev. O Bog! vfe tvoje fodbe fo miloft in pra- viza: tepefh me savoljo grehov, in ogrenju- jefh mi fvet, de bi ga neumno ne ljubil. Dal ii fvojiga 4 Sina v’ fmert, deliravjio fi veliko dopadenje nad njim imel: tudi inOni is liu- besni nadloge pofhiljafh, de bi Jesufu podo¬ ben bil. Jesuf, Marija, f. Joshef, apoftelni, marterniki in drugi fvetniki fo veliko terpeli; saka j bi jeli, revni grefhnik, le fladnofti vshi- val ? Ne le jeft, vfi Adamovi otrozi morejo nadloge terpeti, ker fo nadloge fpazhenimu zhloveku potrebne. t Sposnam fvojo grefhno ne- poterpeshljivoft; shal mi je, de firh bil tebi, fvojimu dobrima Ozhefu, nepokoren ; naj fe go¬ di tvoja fveta volja v’ vfim. Vfe nadloge bom is ljubesni do tebe v’ duhu pokore preterpel, de bofh mojo dufho od pogubljenja refhil. O - JO J — fveti Henrik! ti fi veliko vezh fkerbi in tcshav imel, pa fi bil v’ vfih poterpefbljiv, in Bogu podvershen; fprofi tudi meni obilno gnado in fianovitno poterpeshljivoft, de fi s’ njo vezhno plazhilo saflushim. Amen, XVI. dan maliga ferpana. t Sveti Evjtazi fhkof , fprizhzvaviz. jSveti Evftazi je bil rojen v’ mellu £ Sidi v’ Panfilii. Bil je mozhen fteber katolfhke zerkve savoljo fofebne uzhenofti, terdne vere in fve- tiga shivljenja. Shivel je ob zhafu hudiga pre¬ ganjanja; vender fe ni bal ozhitno shiveti, ka¬ kor fe kriftjanam fpodobi. Neverni oblaftniki fo ga savoljo katolfhke vere ftrahovali, in tu¬ di martrali; pa pred njimi ozhitno je pove¬ dal fvojo vero, in ftanovitno ohranil: prav sa- to fe mu rezhe fprizhevaviz. Njegova fvetoft je bila vfim snana; sato fo ga verni metla Bere- ja sheleli in isvolili fvojiga fhkofa. Bil je ve- felje vfih bogabojezhih vernih, ktere je fkerb- no uzhil, in gorezhe uterdoval v’ katolfhki ve¬ ri ; tudi je slo fkerbel sa fpreobernjenje fla- bih kriftjanov, smotenih krivoverzcv in flepih nevernikov. Malo zhafa je bil ffikof v’ Berei, ker fe je v’ letu 323 savoljo nadleshnofti vfe duhovfhine, vernih veliziga mefta Antiohije in \ 1 tudi veliko fhkofov v’ tifto mefto mdgel prefe- liti; ondi je veliki fhkof bil. Te vifoke zhafti she prej ni bil velel, pa Bogu fe je vdal, in vfe je voljno poterpel. Terpel je filno ve¬ liko savoljo krivoverzov, kterih je bilo dobi v’ meftu in okoli. Te poboljfhati je bilo nje¬ gova gorezha fkerb, pa nifo ga hotli poflu- fhati. Kader je vidil, de s’ njimi nizh ne opravi, je pod brambo kerfhanfkiga zefarja Konfhtantina v’ meftu Nizeni s’ drusimi fhkoli katolfhko vero v’ pervo fvetlobo poftavil, de bi le verni ne motili, in krivoverzi obfojeni bili. Njegovo saflusbenje per Bogu savoljo to- likaj fkerbi je bilo veliko; pa krivoverzi fo ga fmertno fovrashili, in mu nikdar nifo odpuftili. Satoshili fo ga per zefarji Konfhtantinu svi- jazbno, in vlih perloshnoft fo ifkali mu fhko- fiftvo odvseti. Hudobni fo vfelej svijazhni in lashnjivi, slafti soper fvoje sopernike; praviza in kriviza jim je eno, de le premagajo. Kaj fo li krivoverzi ismiflili ? Hudobno shenfko fo nauzhili, de naj fvetiga Evftazja gerdiga gre¬ ha obdolshi, in ji veliko plazhilo obljubili, ako bo na njene lasbi od fhkofije odftavljen. Govorila je pred velikim sboram, kakor je bila od krivoverzov nauzhena; tudi je per- fegla, de jo je Evftazi sapeljal. ( Sveti fbkof je bil obfojen, in vseli fo mu fhkofiftvo. Bra¬ nil fizer je per zefarji Konfhtantinu fvojo ne- dolshnoft; pa zefar, defiravno dober, mu ni verjel, in ga jo v’ daljno deshelo poflal. t Sve- timu Evftazju ni bilo mar sa laftno ime, pa io6 — peklo ga je clrusih pohujfhanje, ker ni moglo drugazhi biti, fe je podvergel, vfe nadloge vo¬ ljno poterpel, in sa fvoje hude fovrashnike mo¬ lil. V’ ptuji desheli je fkerbel fe zhedalje bolj pofvezhevati, tudi druge po mozhi uzhiti do fmerti, ktera je per Bogu shlahtna bila. Nedolshnoft fvetiga fhkofa Evllazja je bi¬ la potlej ozhitno rasodeta, kakor bo sdaj re- zheno. Hudobna shenfka, ktera ga je bila kri- vizhno satoshila, je bila od Boga f’ budo in dolgo bolesnijo udarjena ; veli jo je ftrafhno pekla, in fklenila je veliko florjeno krivizo po mozhi popraviti. Po domazhim zhloveku je vezh mafhnikov profila, de naj je ob rezhe- ni uri pridejo obifkat. Kader fo per njej bi¬ li, je jokaje povedala fvojo veliko pregreho v’ Boga in v’ fvetiga fhkofa Evllazja. Tudi je perflavila: „Krivoverzi fo me v’ to napravili, in rekli, de lash ni greh. Ref je bilo, de me je Evflazi sapeljal, pa ne ranki fveti fhkof, ampak drug zhlovek ravno tiga imena. Na to fim perfegla, kakor fo me bili nauzhili; sdaj pa vem, de tim hudo grefhila, in profite Bo¬ ga , de mi odpufli.“ Nauk. Od Jkrivniga govorjenja. Hudobna shenfka je svijazhno in lashnji- vo govorila soper fvetiga fhkofa Evllazja, ka¬ kor fo jo bili krivoverzi nauzhili. V’ fvojim — 107 — ferzu je od drusiga Evltazja miflila, pred sbo- ram pa je v’ tiga kasala, in f’ to svijazho je iilno veliko krivizo ftorila, btero je potlej povedala in obshalovala. Ljubi moj! varuj fe fkrivniga svijazhniga govorjenja. • Zhe navad¬ ne befede drugazhi umefh, svijazhno rasla- gafh, drugazhi miflifh, kakor govorifh; nili nedolsben. Ako bi ljudje taki bili; bi fe vfe zhlovefhtvo smefhalo, bi bile velike smote in krivize, bi nobeden ne vedil, -kaj befede po¬ menijo. Dolshnoft je refnizo govoriti, pa tudi per- krivati jo, ako ljubesen sapove. Grefhnik fpo- vedniku, otrok ftarfhem, flushabnik gofpo- darju, hudodelnik fodniku morejo refnizo go¬ voriti ; pa tudi lahko vedo, kaj jim gre pra¬ viti, kaj pa ne. Ravno tako morejo ljudje vediti, kako in kaj naj eden drusimu govore. Perpufheno, modro in tudi potrebno je vzha- 11 kaj perkriti, de fe prepira, jese, opravlja¬ nja ali drusiga hudiga ne napravi, farno zhe je le refnizhno, kar fe govori. Kako morefh govoriti, kader ljudje shele od tebe svediti, kar rasodeti ne fmefh? Tako odgovori: „Ti- ga ne povem, ali tiga ti ni treba vediti , u ali kako drugazhi po 'okolifhinah. Nekaj sgledov is fvetiga pifma te bo mo- drolti uzhilo. Abrahamu je.Bog sapovedal, de naj mu fvojiga fina Isaka daruje. Abraham bersh uboga, in gre s’ njim na goro. Isak po¬ ji ra f ha : „Ozhe! tukaj je ogenj in dreva, kje je pa dar? (< Abraham mu je odgovoril: „Bog — io8 — il ga bo prefkerbel, moj iln!“ I. Mojs. 22, 7.8. Abraham je upal, de bo Isak ohranjen; sato je fploh govoril, de bi ga prej bres vfiga pri¬ da ne shalil. t Savel je fhel sgubljenih ofliz fvo* jiga ozheta ifkat, je fhel k’ preroku 4 Samve- lu, kleri mu je povedal, de fo oflize she naj¬ dene, in ga je tudi Israelfkiga kralja pomasal. Ko nasaj gre, ga ( Savlov ftriz vprafha: „Kaj ti je t vSamvel rekel ?“ Odgovori: „De fo oflize najdene od kraljeftva pa mu ni nizh pravil, ker ni bilo perloshno fhe od tiga govoriti. 1. kralj. 10, ( Samvelu preroku je Bog sapove- dal mladenzha Davida namefti nepokorniga t Savla pomasati kralja. Modri t Samvel je te¬ le feboj vsel, in fhel Gofpodu darovat, in je Davida na fkrivnim pomasal. I. kralj. 16. Pre- mifli te sglede ali pofnemke, de fe modrofti nauzhifh, refnizo govorifh, pa jo tudi pamet¬ no perkrivafh, de hudiga ne napravifh bres potrebe. Zhe li hozhefh tih naukov po volji bo^li¬ ji poflushiti; ljubi refnizo, ljubi blishniga, bodi moder. Zhe ljubifh refnizo, ne bofh od nje nikdar odftopil; zhe ljubifh blishniga, ga ne bofh svijazhno sapeljal, tudi ne krivizhno perkrival; zhe li moder , rbofh ' vfe obrazhal po refnizi in ljubesni. Obilni nauki bi ti nizh ne pomagali, ako bi ti bil bres ljubesni u* modrofti. — log — M o l i t e v. O Bog, vezhna refniza in modroft! do¬ deli meni, fvojimu ne verni mu flushabniku, refnizhno in modro govoriti. Ako lashnjivo govorim, zhe tudi bres vfe blishniga fhkode, v’ te grefhim; ako refnizo, pa ne perloshno, govorim, veliko hudiga lahko napravim; ako fim v’ fvojim govorjenji prekanjen in svijazben, ti ti vfiga tiga pravizhni mafhevaviz. Vem, je zhaf molzhati ali govoriti, je zhaf odkri¬ to ali perkrito gpvoriti; pa to more biti po ljubesni in modrotli, ne pa po rasumnotti me¬ ta. To vem, pa vfe to po okolifhinah rasfo- diti je treba velike modrofti, ktero ti fam sa- morefh dati. Daj mi jo, o ufmiljeni Gofpod! de fe bom vedil po tvoji fveli volji sadersha- ti. Varuj me koga pofhkodovati, pa daj mi tudi poterpeshljivoft, kakorfhno li fvetimu Ev- ftazju dal, vfe krivize voljno preterpeti, in sa nadleshne sopernike is ferza profili, de jeft in oni od tebe miloft sadobimo. Amen. XVII. dan maliga ferpana* t Sveti Alekfi ali Alefh. ..Sveti Alekfi ali Alefh je bil edini fin Evfemi- jana, yelisiga fvetovavza zefarja v’ Rimu. Nje- gov ozhe je bil shlahten in filno bogat gofpod, in verhi tega neisrezheno ufmiljen do ubosih. VTak dan fo bile v’ njegovi hifhi tri mise sa reveshe pogernjene, in deliravno jetri flo tvo¬ jih flusbabnikov imel, jim je le vender fam Ilregel per jedi. Torej ga je vfe ljudftvo slo zhaftilo. Tako dober in ufmiljen ozhe, fe ve, je tudi Alekfja, fvojiga ediniga lina mozhno ljubil, in fkerbno redil; pa bogaltvo, meh¬ ke oblazhila, dobre jedila, obilna llreshba, in kar koli bi samoglo flabimu zhloveku fhkod- Ijivo biti, Alekfju ni dopadlo. Ljubesen do Boga je njegovo ferze od posemeljfkih flad- noft odvernila, in le toliko je zhafne dobro¬ te ženil, de bi li s’ njimi kedaj vezhne dobro¬ te v’ nebelih perdobil. Salo ga je le premifh- ljevanje rasodetih refniz, molitev, farnota, poft, ponishnoft, zbiltoll, boshje zhefhenje, in kar je boshjiga, vefelilo, in vfe fvoje pre- mosbenje je shelel Bogu v’ zhaft oberniti. Is ljubesni do Boga je hotel nesavesan okati; p« ftarfhi fo ga slo nadleshno v’ sakon lilili, in fo mu sa bogato nevefto fkerbeli. Pokorni Alekli fe je dal poliliti, in porozhiti s’ devizo, ki ji je bilo t Sabina ime. Ali pervo nozh po poroki ji Alekli natakne fvoj perltan, in da tu¬ di fvoj' paf rekozh: ,,Imej oboje v’ moj fpo- min, in Bog bodi med nama, dokler bo nje¬ gova fveta volja,“ vsame denarjev feboj, in gr® fkrivaj ponozhi od doma. Prepelje fe po mo¬ rji v’ daljno deshelo, v’ Laodizejo, in od tod gre v’ Edefo v’ Mesopotamii. V’ Edefi je fvoje 111 lepe oblazhila s’ berafhkimi zunjami premenil, in denarje, kar mu jih je bilo fhe obalo, med berazhe rasdelil, in de bi bil v’ popolnim sa- tajevanji shivel, je fam med berazhe pred zer- kev Marije devize fe vfedel, in ubogajme pro¬ fil. Malo mu je bilo treba, in kar je vezli dobil od ufmiljenih ljudi, kakor je potreboval, je reveshem dal. Molil je vedno, in le na go¬ lih tleh, vezlii del fhe pod milim neham fpajk t Starfbi in neveba fo bili njegoviga nagli- ga odhoda slo shalobni; fkerbno fo po njem oprafhevali, na vfe kraje pifali, in pofhiljali ga ifkat pa ni ga bilo mozh najti. Poflani od ftarfhev fo fizer tudi v’ Edefo prifhli, in Alekfi jih je dobro posnal; pa oni ga nifo fposnali, ker fe je od veliziga poba in pokor- jenja vef bil fpremenil. Ubogajme jih je pro¬ fil, in je Boga hvalil, de ga je vredniga bo¬ ril od tibih kaj dobiti, kteri jedo kruh njego¬ viga ozbeta; pa kdo je miflil, de je bogati Alekfi sdaj berazh? Ko poflani od vfih krajev domu pridejo, in povedo, de od njega nizh nifo svedili, je barfhe velika shalob obfhla. Mati fi je flabo pobeljo isbrala, in rekla: , „Nizh bolje naj meni ne bo, kakor je mojimu finu, ki je romar v’ ptujih deshelah . 44 Neve- ba je vefele oblazhala v’ shalobne fpremenila, in rekla: „Kakor gerliza v’ fotefki shalobno gruli, tako hozhem tudi jeb vfe shive dni sha- lovati, zhe mi Bog fpet ne da mojiga mosha . 44 Ko fo kribjani v’ Edefi fvetiga Alekfja vi- dili, kako fveto de shivi, in ga ljubili in 112 zhaftili, mu je to bilo sopemo, in je fklenil drugam iti. t Shel je na morje, in fe v’ drugo deshelo namenil. Pa mozhen vihar je barko bli- so mefta Rima sagnal, in ondi gre Alekfi na fuho. Srozhil fe je Bogu, fhel v’ Rim, in mi- flil: ,,Bolje mi je biti v’ ozhetovi hifhi, de ni¬ kogar ne nadleshujem.^ She fedemnajft let ga ni bilo doma, sraven pa fhe je po berafhko oblezhen, od truda in terpljenja vef prepa¬ den ; torej ga ni nihzhe posnal. Po meltu gre¬ de frezha in fposna fvojiga ozheta, kteri je ravno f’ Tvojimi flushabniki domu fhel. Vfe kolti fo v’ njem trepetale, vender fe mu ni ra-J sodel; perblishal fe mu je, in ga ponishno pro¬ fil: „Dobri Gofpod! ufmilite fe nje revniga zhloveka, dajte mi malo proltora v’ fvoji hi¬ fhi, in pa le drobtinize mi dovolite, ki s’ va- fhe mise padajo; Bog vam bo to miloft obilno povernil, in vafhe, ki v’ nesnanih deshelah romajo, frezhno v’ vafho hifho perpeljal.“ Evfemijan, opomnjen fvojiga timi, ki po fve- tu hodi, fe ufmili, sapove fvojimu flusbab- niku ga peljati v’ hifho, in mu pod fhteng«' mi kraj odkasati , kjer bo ftanoval. Evferni' jan mu je dobre jedi P fvoje mise pofhiljal;. pa Alekfi jih je drusim dajal, in le kaj pulte ga febi perdershal, in kakor je bil poprej vajen, tudi sdaj v’ molitvi, v’ poltu in v’ dru- sih dobrih delih fvoje nar vezhi vefelje ime!* Domazhi flushabniki fo fe ga fzhafama nave* lizhali, ga savidili, in sa norza imeli; va- n ) fo pljevali, f’ pomijami ga polivali in vezli hudiga mu persadjali. Pa fveti Alekfi je vfe voljno poterpel. Nar teshe mu je bilo fe Tvojim fiarfhem ne rasodeti, ker To mu vedno perpovedovali kako jih je njih Alekfi sapuftil, in po fvetu fhel, in ker jih je veli¬ kokrat flifhal sdihovati: „Ljubi Alekfi, ljubi Alekfi! kedaj bofh she domu prifhel?“ Pa satajeval fe je na vfo mozh, de bi v’ pokor* jenji do fmerti shivcl, in je premagal. Brit- ko martro in podobo matere boshje je imel vedno per Tebi, to mu je delalo nar vezhi ve- felje na fvetu; rad je hodil v’ zerkev, vfak prašnik fveto obhajilo prejel, in tako fedem- najfi; let v’ ozhetovi hifhi nesnan preshivel. Bog pa je Alekfja fvetu hotel rasosnaniti, in mu she na fvetu veliko zhaft perpraviti. Ene¬ ga'dne je papesh Inozenzi, pervi tega imena, boshjo flushbo v’ zerkvi opravljal. Zefar in Evfemijan tudi fta bila v’ zerkvi, kar saflifhi- jo glaf: „Pridite k’ meni, kteri lle trudni in oblosheni, in rasvefelil vaf bom .* 4 Kmalo po tem fpet: „Poifhite fvetnika boshjiga, in zha- hit? ga, de bo Piimu frezhe profil; *v’ petek bo umeri . 1 “ V’ petek je jirifhlo filno veliko ljudftva v’ zerkev, in flifhali fo glaf: „V’*Ev- femijanovi hifhi poifhite fvetnika.“ Zefar re¬ zke Evfemijanu: „Kaj tak nebefhki dar imafh ti v’ fvoji hifhi, in mi nizh ne povefh ?“ Od¬ govori mu: „Sam ne vem sa-nj . 44 4 Slush'ab- niI:ov eden mu rezhe : „Drug ne bo, ko be- razli pod fhtengami; on je ko angel poler- peshljiv, shivi pa kakor kak apoilel Briftu- III. 8 — 114 — fov.“ Gredo, in ga poifhejo, kar ga mert- riga najdejo. Njegovo oblizhje vidijo fvetlo, v’ njegovih rokah pa pifmo, v’ kterim je bilo sapifano njegovo ime, imena njegovih karfhev in njegove shene in pa vfe njegovo shivljenje. V’ hifho ga nefo, in Iporozhe papeshu in ze- farju, de fo nafhli fvetnika. Papesh pride- jo, vsamejo pifmo, in ga na glaf bero. „Sa- pukil lim ozheta, mater, sheno in vfe, je bilo med drusim, salo de bi v’ mehkobi ne shivel.“ Vfe je na glaf jok sagnalo. Ozhetu je bilo omedleti. Mati pertezhe jokaje, pa¬ de na finu, ga objemlje, kufhuje, f’ folsami umiva njegovo oblizhje, in vpije: „Moj fin, moj fin! sakaj li mi to koril ? O koliko hudi- * ga li mogel v’ hifhi fvoje matere prekati ! <£ Shena sdihuje s’ milim glafam: „0 de nilim fvojimu duhu verjela, ki mi je smiram govo¬ ril : Ti li moj Alekli!“ t Slushabniki tudi fo f’ folsami v’ ozheh klizali: „0 fvetnik boshji! odpuki nam, ki fmo te sanizhevali, in proii Boga sa naf.“ Kmalo fe je po vfim mehu to , rasglafilo , in od vlih krajev je ljudkvo derlo vidit fvetnika. Zhudeshi fo fe po miloki bosh¬ ji godili. Zefar je hotel ljudkvo raskropiti, denarje zelo je rekel na polje metati, de l)i fe njegovo truplo moglo v’ zerkev prenekij pa nihzhe fe ni perklonil pobirat, vfe je hot- lo le fvetnika viditi. S’ veliko lilo fo ga pre- nefli v’ zerkev, kjer je fedem dni bil, de f° ga hodili zhakit, in fe mu v’ njegove profh' nje perporozhat. Ofmi dan je bilo njegovo fveto truplo ha grizhku Aventinu zhaftito po¬ kopano v’ letu 417.' Na tiftim meftu fo pos- neje lepo zerkev fbsidali fvetimu BoniTazju in Tvetimu AlekTju v’ zhaft. Njegov Tpomin je ne le v’ nafhih, ampak tudi v’ jutrovih deshelah v’ zhafti. O kako zhaftitljivo je radovoljno uboThtvo savoljo nebeThkiga kraljeltva! Nauk. Pravizhnojt je lahkd bres nenavadnih del. t Sveti Alekfi je sapuftil fvojo sheno in Tvo¬ je ftarfhe, hodil po fvetu, in potlej Tedemnajfl: let nesnan shivel v’ biThi fvojiga ozheta. To je nenavadno, tudi neperpufheno bres ToTeb- niga boshjiga rasodenja. On, in tudi nekteri drugi fvetniki To is boshjiga pokliza kaj ToTeb- niga delali; tebi ni treba, in ni dobro ToTeb- niga iTkati, temuzh iThi, kar te boljTha, kar - te s’ Bogam mozhneje sdrushi, in njegovo Tve- to voljo svefto Tpolnuj. Ako bi ti ravno ko Tve- timu Pavlu viToke Tkrivnofti bile rasodete, bi salo ne bil Tveleji. Nektere duThe napol Tve- te, napol TamopaThne To Te motile, in Te sa- peljale s’ iTkanjem loTebnih rezhi; is napuha To prehitro verjele, de je boshje rasodenje, kar je bilo Tad njih smeThanih miTel. t Slabo snamnje je nad njimi, zhe To nepotrebno od tiga govorile, in T’ tem Te hvalile; to govor¬ jenje jim je napravilo sanizhevanjd’ ali hvalo 8 * — n6 — drusih, oboje pa jim je nevarno bilo, ker ko¬ renine ponishnolii nifo imele. Te tudi fo ifka- le ali ifhejo per fvojih duhovnih fofebnih nau¬ kov, fo shelele ali shele fe od drusih lozhiti, fo menile ali menijo she shive v’ nebefa iti, deliravno sapoved boshjih, vhm potrebnih, ne fpolnujejo. Tim rezhe fveti Pavel: „Vafha flushba bodi po pametih Rimi j. 12, 1. Nizh fofebniga ne ifhi in ne delaj bres fvela fvojiga navad ni ga modriga fpovednika, kteri ve tvoje shivljenje, mozh tvojiga duha in telefa in okolifhine tvojiga Hami. Zhe fe famovoljen is flepe gorezhofti kaj fofebniga Ic- tifh 5 bofh morebiti naglo odltopil, tudi po¬ trebne dobre dela opultil, in tvoje poflednje bo huje od perviga. Ne liavi popolnamafti kerfhanfke pravizhnofti v’ nenavadne dela, kte- re bodo morebiti s’ ojftroftjo potlazhile tvoje telo, ali s’ napuham fpridile tvojo dufho. Zhe ti tvoj navadni modri fpovednik sapove ali per- pulti kaj fofebniga delati, delaj to na fkriv- nim; zhe ne, bofh lahko padel v’ hudizhevo sadergo laftniga dopadenja ali napuha. Ne bodi zhuden v’ fvoji bogoflushnoflii Bog ti sapove po vfih njegovih sapovedih shi- veti; to je potrebno, to delaj. Potrebno ti je fvoje flabo telo pokoriti, vef evangeli to sap>o- veduje; pa fkerbi tudi fvojo dufho pokoriti. Rasujsdano telo fe vsdiguje soper dufho; pa zhe je dufha polna boshjiga ftrahu, ga ferzh- no deva pod sapovedi. Zhe je tvoja dufha — 1X 7 — polna boshje mozhi; ne premaguje le nezhi- ftofti, jese, krivize in drusiga, temuzh od- jemlje tudi mozh fkufhnjavam, in vzhati njih prihod ubrani. Zhe fe tvoja dufha Boga bo¬ ji; ubrani tvojim ozhem fkufhnjav pobirati, tvojim ufhefam hudih rezhi poflufhati, tvo¬ jim nogam v’ hude perloshnolti iti, in veliko manj imafh fkufhnjav. Zhe tvoja dufha hre¬ peni po nebefhkim kraljeftvu, ti bodo fkufh- njave manj nadleshne , in tudi nadieshne bofh premagoval. Shivi v’ bosbjim ftrahu, shivi po vtih sapovedih is ljubesni do Boga, in rav¬ no v’ tem je kerfhanfka pravizhnoft. Molitev. Moj Bog! jeft tim veden fushnik fvoje fpridene volje: pravizhnoft ti ismifhljujem, kakorfhna meni dopade, ne kakorfhno ti sa- povefh; sapovedane dobre dela opufham, ne- sapovedane opravljam, in ne fpolnim tvoje fvete volje, ker fvojiga dopadenja per vtim ifhem. t Sim ko fv oj o voljni otrok, delam rad, kar ti fam isvolim, pa nerad, kar ti sapove- dujefh; vender tim tvojim ozhem pravizhen , m fe na fvojo ismifhljeno pravizhnoft sana- fham. O Gofpod! luzh tvoje gnade naj ras- podi mojo temo, de ne saj dem; ti me vodi po potu refnize, de fe ne pogubim. 4 Sveti Alekfi ! fproti mi od ufmiljeniga Boga gnado vedniga salajevanja, pokorjenja in polerpesh- ljivofti, de hoshjo voljo smiraj delam, fvoje — 118 — nikoli, tle (im refnizhno pravizhen, in de bom vekomaj frezhen. Amen. XVIII. dan maliga ferpana. t Svcti Kamil, duhovni ozke nfmiljenih mi- niliov . t Sveti Karrfil, P primkam Lelis, je bil rojen v’ Abruzi na Napolilanfkim v’ letu i55o. Bil je od Tvojih ftarfhev po kerfhanfko srejen, pa malo zhafa jim je pokoren bil; kader je bil odraftel, je po Tvojim hudim poshelenji sbivel v’ flabih drushbah in v’ grefhnim ve- Telji. Radovoljno Te je v’ foldafhki lian po¬ dal, ne is ljubesni do fvojiga kralja, kar bi bilo hvale vredno, temuzh de bi famopafhno shivel. Njegovo nar vezhi vefelje je bilo igra¬ ti , vfe nozhi je bil per kvartah ali per dru- sih igrah; per tih je veliko zhafa in denarja sapravil, in po navadi igravzov llrafhno pre¬ klinjal. Shivel je bres vfiga boshjiga ftrahu in bres vliga kerfhanftva. Pa ufmiljeni Bog, kteri samore, kader koli hozhe, nar terdo- vratnifhi grefhnike fpreoberniti, ga je P Tvo¬ jo miloftjo obifkal, mu v’ ferze vlil veliko so- pernoft nad vfim grefhnim vefeljem in nesa- popadljivo dopadenje do vfiga dobriga. Nje¬ govo fpreobernjenje ni bilo pozhafno, kakor — U9 ~ Bog navadno grefhnike fpreobrazha, temuzh nanaglima in popolnama je bil fpreobernjen. To fe je sgodilo ravno v’ prašnik ozhifhevanja Marije ali fvezhnize. Pet in dvajfet let je ta¬ krat kar bil. £ Sveti Kamil, s’ nebefhko fvetlobo in flad- kokjo bres vfiga fvojiga saflushenja, ko nekdaj t Savel, naglo napolnjen, fe je fvetu in njego¬ vim sapeljivim dobrotam ferzhno odpovedal, v’ klofbter kapuzinarjev fhel , in ponishno profil, de naj ga med fe vsamejo. Uflifhan je bil; pa huda rana na nogi ga je permera- la is klofhtra iti, vender ni odkopil od fvoji¬ ga terdniga fklepa vfe fvoje dni Bogu sveko JTlushiti., V’ Rim je fbel v’ bolnifhnizo bolni- kam krezh. t Svojim bolnim bratam je sveko, ponishno, poterpeshljivo in ljubesnjivo kre- gel ko Jesufu. Rad bi bil tudi dufham fvo- jih bolnih bratov obilno pomagal. Toraj ga, defiravno je she 3o let kar bil, ni bilo fram s’ majhnimi otrozi v’ fholo hoditi, in fe uzhi- li. Uzhil fe je pridno, pa tudi holnikam je fkerbno kregel. Vfi fo fe nad njim zbudili, m Boga' hvalili savoljo njegove fofebne po- boshnoki. Oblakniki fo ga nagovarjali in fi- lili mafhnikovo pofvezhenje prejeti, de bi bolnikam obilnifhi pomagal. Podvergel fe je n jih volji , in fhe popolnifhi je potlej shivel. Vfe je bil vfim: nar nezhednifhi opravila je v’ kreshbo bolnikov ljubesnjivo opravljal, njih vfih i'adovoljni flushabnik je bil, f’ fvelimi sakramenti jih je ofkerboval , in ob njih sad- 1 20 nji uri jim svefto pomagal. Ljubesnjiva po- mozh fvetiga Kamila do bolnikov je vfim do- padla, in vnemali fo fe po njegovim sgledu delati. K’ njemu fo fe perdrushevali, on pa jih je ljubesnjivo fprejemal. Tako je poftavil bratovfhino ufmiljenih minihov v’ ftreshbo vfih, tudi kusbnih bolnikov. To je papesh t Sikft V. v’ letu i586 poterdil. 4 Sveti Kamil je km a* lo imel lepo perloshnoft fvojo gorezho ljube- sen fkasovati. V’ Rimu in v’ Noli je filno hu¬ da kushna bolesen vftala. t Svoje shivljenje je rad poftavil sa fvoje bolne brate; ni fe fmer- ti bal, temuzh shelel je v’ njih ftreshbi umre¬ ti. Po njem fo vli njegovi ufmiljeni tovarfhi bili. Tudi je f’ fvojimi profhnjami vezh bol¬ nikov naglo osdravil, ker niu je vfigamogozh- ni Bog dal 'zhudeshe delati. Drugim je rad pomagal is bolesni, fvoje bolesni pa je poter- peshljivo terpel. Defet let ga je filno hudo po nogah tergalo, fhtiridefet let je hudo ra¬ no na nogi imel; pa te in druge bolesni je dobrote imenoval. Prifhel je zhaf veliziga pla- zliila, ki mu ga je Bog namenil. Od vedniga terpljenja, ojftriga pokorjen ja, dolsiga bole¬ hanja in ftarofti vef oflabljen, je fvojo fmert bliso previdil, in fe fkerbno perpravljal frezh- no umreti. Kader je bliso fmerti bil, ni mo¬ gel drusiga moliti, ko Jesufa in Marijo na pomozh klizati, ker je bil poln upanja v’ sa- flushenje Jesufovo in v’ pomozh Marije. 4 Shti- ri in fheftdefet let ftar je mirno umeri i4- dan maliga ferpana v’ letu 1614 . Tudi p° - 121 - fmerti je Bog na njegove profhnje veliko zhu- deshev ftoril. Nauk. Nizhemernojt je vefelje mlazhnih dafh • t Sveti Kamil je bil pred Tvojim fpreober- njenjem vef saljubljen v’ nizhemernoki fveta, le prasni pogovori, flaba drushba, fmeh, igre, pojedine, in kar je taziga, ga je vefelilo; po fpreobernjenji je bilo Bogu flushiti, molili u- zhiti, bolnikam krezhi, vlim v’ nebela pomaga¬ ti njegovo vefelje. Ravno taka je f’ teboj. Zhe te Bog in boshje vefeli, li poln fvete la¬ kote vfiga dobriga, in dobro delati je tvoje ve¬ felje ; zhe te fvet vefeli, ifhefh nizhemerno- ili, in ljubifh noroft. Ref je, kar modri go¬ vori: ,,NoroJi je norza vefelje Prip. i 5 , 21. Vem, ne morefh neprenehama v’ delu, v’ terpljenji bitij ne le tvoje telo, tudi tvoja dufha potrebuje kratkiga zhafa. De li dobre volje per pofhtenih prijatlih, in fe s’ njimi pogovarjafh od nedolshnih rezhi; de vzhali grefh fe fprehodit, ali na lov, ali kaj drusiga delafh: ne odrezhem , zhe je to farno na febi in po okolifhinah nedolshno, tudi redko in kratko. To ti je perpufheno, in pomaga, de potlej fvoje pofhtene opravila pridnifhi delafh. B°g je ne le potrebne kvari, ampak tudi krat- kozhafne kvaril k’ lahkoti nafhiga telefa in du¬ ha: modri zhlovek ve te prav vshivati po volji 122 boshji, norez pa ne ve; modrimu je vfaka rezh r’ prid, neumnirau je vfe fhkodljivo, ker permere ne ve. Priden bodi v’ Tvojih pofhtenih delih, in ne pofnemaj lenih, kteri zhaT malopridno sa- pravljajo. Pridnifhi ko delafh, raji bofh de¬ lal, in bolj ti bo britko zhaf sapravljati; zhe Te ti ne ljubi delati, bofh komaj v’ lili, tudi v’ lili nerad in nepoterpeshljivo delal. Zhe te lenoba pod Te fpravi: Ji bofh dolti napotreb- niga ismifhljeval, le prasne novize svediti in govoriti bo “tvoje vefelje j bofh veliko zhafa v’ flabi drushbi, v’ igrah, v’ drusih smotnjavab sapravil; bofh bres gorkote, bres duha mo¬ litve ; ne bofh vedil kaj od dolsiga zhafa po- zheti, vender fe ti ne bo ljubilo delati, moli¬ ti, fvetih bukev brati, premefhljevati in shi- veti kakor ti Bog sapove. Kaj je rezhi od zhloveka, kteri fe ko metulj okoli vlazhi, ni¬ ma pridniga opravila, vfe kota Itakne, vfe novi¬ ze sve ? Tak zhlovek je nar revnifhi, feb* preteshak, in shaloltno shivi; tudi ni dober kri lij an. Pravifh: „Tudi kratik zhaf je zhloveku potreben. 44 Ref je to, kakor je bilo sgoraj re- zheno, pa kakofhen? Je li perpufhen kratik zhaf, vezh ur ali vef dan per rasujsdani drush¬ bi, per pijanzih biti? Je li kriftjanu perpu- fheno od jutra do vezhera okrog hoditi bres vliga potrebniga opravka? Je li nedolshno do polnozhi ali vfo nozh v’ plefu, v’ igrah , per kvartah hiti? To je tvoji dirfhi in tvojimi te* 123 - lefu fhkodljivo. Kar ti pozhenjafh, je vezhi del ali farno na febi flabo, ali tvoji dufhi ne¬ varno, ali grefhno, ker nobene permere ne vefh. Ne le v’ delavnikih, tudi v’ prašnikih, nar bolj v’ prašnikih f’ to gerdo lenobo Boga shalifh, ker fveti zhaf in denar sapravljafh, ve¬ liko flabiga govorifh , in dolH drusiga hudiga delafh, ali sapovedaniga dobriga opufhafh. Povej, kteri fvetnik je shivel, kakor ti shi- vifh? Nobeniga ne najdefh, de bi bil s’ ena¬ ko flabim ali prašnim shivljenjem v’ nebefa pri- fhel. Zhe tako shivifh, li enak unim pollopa- zham, kteri fo na tergu bres dela Hali, ljudi opravljali, fe fmejali, in zhaf sapravljali. Te je gofpodar pofvaril rekozh : „Kaj tukaj jto- jile vej dan bres dela ? Pojdite tudi vi v' moj vinograd Mat. 20, 6 . 7. Vlim lenim in mlazhnim dufham Bog ravno to govori. Zhe ubogafh, bofh plazhilo fvoje pridnofti prejel; zhe ne ubogafh, bofh prejel, kar lenoba saflu- shi. Gofpod bo sapovedal: ,,Leniga hlapza ver- site o’ unanjo temo “ Mat. 2 5 , 29. M o l i t e v. ■ 0 moj Bog! ti li mi sapovedal tebi flushi- B, ti li me obfodil delati in terpeti; moje shivljenje hitro sginja; ko roshiza lim , ktera sjutraj lepo zvete, svezher ufahne; moji dnevi ko tezhaj hitro tezhejo;. kmalo pojdem v’ ne- lsmerjeno vezhnoft, kjer bom vshival ali ter- pel, kar li tukaj saflushiin: vender malo fker- ' - 12 4 — bim, malopridno delam edino opravilo fvoji- ] ga svelizlianja. Oh! vem, ojftro fodba me zha- < ka, ako dragi zhaf, ki mi je is fofehne milo- i iti dan, sapravljam, in v’ Tvoje pogubljenje < obrazham; pa poboljfhati Te hozhem , pridno i tebi flushiti, in s’ dobrimi deli Te perpravlja- < ti frezhno umreti. O Tveti Kamil! ti fi bil Tre- t zhen, ker li Te refnizbno poboljfhal, in pot- a lej Bogu smiraj flushil: fprofi mi od ufmilje- 1 niga Boga po Jesufu KriTiufu veliko in Hano- 1 vitno fkerb Tvojo duTho svelizhati, de, kader 1 bom Tojen, miloft sadobim. Amen. ^ t - 1 1 XIX, dan maliga ferpana. j t Sveti Vinzenzi Pavijan , duhovni ozhe uzheni- kov uboshzov. 4 Sveti Vinzenzi je bil rojen na FranzoTkim v’ letu 1576 . Njegovi ItarThi To bili ubogi in bogabojezhi, T’ poljTkim delam To Tebe in otroke sbivili. Kader je bil otrok Vinzenzi dvanajft let ftar, To ga v’ blishno mefto Aks v’ Tholo dali; uzhil Te je lahko, in je smiraj hogabojezhe shivel. Kader je bil odraftel, j c Boga gorezhe profil, de naj mu da njegovo fveto voljo Tposnati. Bog mu je dal Tofeb nl) veTelje do duhovTkiga ftanu; bil je pokoren? in v’ letu i6qo je maThnikovo poTvezhenjc xž5 prejel. Pet let potlej fe je savoljo fofebniga opravila v’ Narbono namenil! pa na morji je med tolovaje prifhel, kteri fo ga v’ Afriko odpeljali, in fushnika prodali zhloveku, kte- ri je is gerdiga dobizhka od katolfhke vere odltopil bil, in po turfhki veri shivel. 4 Sve- ti mafhnik Vinzenzi fe je boshji naredbi pod- vergel, in je fvojimu gofpodarju svefto flushil. Dober kriftjan je povfod dober, povfod lah¬ ko sbivi, ker fi f’ poterpeshljivoftjo tudi hude krishe polajfhuje. Gofpodinja, shena njego- viga gofpodarja, defiravno Turkinja, je fve- tiga Vinzenzja lepo ljubila, in rada poflufha- la od kerfhanfke vere govoriti; ta fveta lju- besnjiva vera ji je dopadla, in napravljala je fvojiga mosha s’ nadleshnimi profhnjami tur¬ fhki veri fe odpovedati, in v’ kerfhanfko de- shelo sbeshati. Gofpodar jo je ubogal; vfi trije fo fe zhes morje na Franzofko prepeljali, in potlej v’ Piim fhli. t Sveti Vinzenzi je od Ri¬ ma fpet fhel na Franzofko. t S’ fvetam ras- fvetljeniga prijatla je fhel v’ hifho Emanvela Gondita, veliziga oblaflnika kraljevih vojfknih bark, njegovih otrok uzhit. S’ sgledam in befedo je svefti flushabnik boshji vfim doma- zhim veliko dobriga floril; vender je shelel fhe vezh sa zhaft boshjo delati in terpeti. Dolgo je premifhljeval, kaj bi Bogu bolj vfhezh bi¬ lo; potlej je hifho sgoraj imenovaniga gofpo- da sapuftil, fhel in hodil po desheli pripro- ftih kmetov in ubogih uzhit. Veliko flepih kriyoverzov in terdovratnih grefhnikov je s’ 126 boshjo pomozhjo fpreobernil. Vfi fo ga radi poflufhali, bogali, in ko fvojiga dobriga ozhe- ta ljubili, ker je perferzbno ljubesen do vfih imel, in fkerbel vfe svelizhati. Veliki oblall- nik Emanvel Gondi ga je lepo profil, de bi obfojene hudodelnike uzhil, per kterih je bi¬ la grosna nevednofi: kerfhanfkih refniz. ^ve¬ ti Vinzenzi je bil liga slo velel, je med nje fhel, je bil s’ njimi dober , ufmiljen, jih je trofhtal, uzhil, in tako prijasno s’ njimi de¬ lal , de fo fe mu njih tordovratne ferza vdale, Nekaj zhafa le per njih bil, nekaj zhafa okoli bodil po desheli nevednih kmetov uzhit; ka¬ mor je prifhel, fe je obilen fad pokore in pra- vizhnofti vidil, ker fo ga vfi radi poflufhali, To ga je s’ velikim vefeljem napolnovalo ; ve¬ dno je Boga hvalil savoljo dobriga, ktero je nad fvojim blishnim vidik Salo je fkerbel be¬ to bratovfhino bogabojezhih duhovnov polo¬ viti, kterih namen bi bil kmete in uboge uzbi- ti. Bogabojezha gofpa imenovaniga Emanvela Gondita je s’ njegovim dovoljenjem fvetiin« Vinzenzju in njegovim tovarfhem dala hifbo in premoshenje febe in tovarfhe ofkerbeti. Do¬ bri verni fo tudi k’ timu dobrimu delu radi pomagali. Papesh Urban VIII. je v’ tetu 1 632 to ljubesnjivo bratovfhino poterdil. t Sveti Vinzenzi in njegovi dobri tovarfb 1 fo neprenebama uzhili, slalti kmete in ubogej pa nikdar nifo od nobeniga vseli plazhila alf darila, ker fo od drugod ofkerbljeni bili. ,Sve- tiga Vinzenzja fo mogozhni in kralji slo zha- - 127 - fiili, on pa fe je smiraj ponisheval, in ponish? noti perporozheval; le sa zhaft bosbjo je fker- bel, sa vfe drugo ni nizh maral. To je tudi duhovnim fvojim tovarfhem perporozheval re- kozh: „Moji ljubi bratje ! ljubimo Boga, in sa njegovo zhaft neutrudama delajmo. Ni Iju- besni v’ zbloveku; zhe fe ijubesen v’ djanji ne rasodeva. Kaj pomaga nekoliko ali mlazhno ljubiti ? Ljubesen more biti mozhna in Itano- vitna, de tudi v’ nadlogah in v’ preganjanji ne opefha. Ljubesen je nar potrebnifhi; tu¬ di fofebne dela fo nevredne, zhe is nje ne is- hajajo.“ Od ljubesni je vedno govoril, ker je bil v’ljubesni vnet; vnet pa je bil v’ ljubesni, ker je vedno premifhljeval ljubesnjiviga Boga, ufmiljcniga odrefhenika, tudi ker je ftanovit- no molil, de bi Boga zhedalje bolj fposnaval in ljubil. Veliko fpofhlovanje, ktero je do ra- sodete boshje befede imel, ga je napravilo, de je klezhe bral in premifhljeval fveto pifmo; to je tudi fvojim duhovnim perporozhal. To veliko fpofhtovanje in fkerbno premifhljeva- nje rasodete boshje befede ga je napolnovalo f’ fofebno gorezhoftjo. Ker je Boga s’ vfo du- fho ljubil, mu je bil v’ vfim pokoren; sa te¬ ga voljo je, kader ga je kaka velika nadloga sadela, is ferza djal: „Dobra noviza je to, Bo¬ gu bodi hvala ! Ljubesnjivo naf fkufha, zhe refnizhno va-nj upamo ali ne. Kar nam Bog polhilja, je gotovo dobro, naj fe nam she do¬ bro ali hudo sdi, zhe fe le njemu podvershe- mo; v’ popolnama pokorfhini je vfa nafha fve- 1 28 > ' toll in frezha sapopadena.“ Ref, v’ malo be- fedah je vfa fvetolt: „vfe delati po volji boshji.“ Is te velike Ijubesni do Boga je blishniga per- ferzhno ljubil. Enkrat je bil od hudobniga zhloveka slo rassbaljen, pa is ferza je rekel: ! ,,Ako bi mi ta moj fovrashnik ozhi isderl, ])i ga vender ljubil, in mu dobro delal.“ Le ter- i peti savoljo Boga je bila njegova ftanovitna she- i lja; veliko je terpel sa svelizhanje blishniga, J in tudi v’ fvojim pogoltnim bolehanji, pa ni- J koli fe ni terpljenja navelizhal. Nekaj zhafa j pred fmertjo ga je neki duhoven obifkal, in i mu is nedolshniga ferza rekel : „ 0 zhe! meni * fe fmilite, ker imate filno hudo holesen. a t Svc- j ti Vinzenzi mu je odgovoril: „Kako ? ne more 1 biti hudo, kar mi nehefhki Ozhe grefhnilm 1 pofhilja. Jeft pravizhno terpim, Jesuf nar fve- 5 teji je vezh terpel ko jeli; naj fe godi njego- 1 va fveta volja.“ Ta fveti boshji flushabnik je ) bil poln refnizhne pokorfhine do Boga, sato J je bil tudi poln poterpeshljivolli. Po vfih sa- e povedih je shivel, in fveto umeri 84 let Itar 1 , l v’ letu 1660. Veliko zhudeshev je Bog na nje-- J gove profhnje Itoril. Nauk. j . r Savoljo koga in kako blishniga ljubili. c Sveti Vinzenzi je od Ijubesni gorel, in ^ is Ijubesni veliko delal. ^Skoraj je nemogo- - zhe verjeti, de je en fam zhlovek toliko sam<>‘ — 129 — gel; pa ljubesni je vfe mogozlie, vfe lahko, vfe prijetno. O kriftjan! ljubi Boga is vfe dufhe, in blishniga ko febe savoljo Boga; pot¬ lej bofh tudi ti po njegovim sgledu sa boshjo zhaft in sa svelizhanje blishniga veliko delal. Ljubi blishniga savoljo Boga. Sapoveda- no je is vfe dufhe Boga ljubiti, fveto pifmo to sapoveduje; to je nar vezhi sapoved v’ po- fiavi. Jesuf je ogenj ljubesni na fvet perne- fel, in hozhe, de bi vli od nje goreli. On je prizheval od ljubesni boshje do naf, in is ljubesni do nafhih grefhnih dufh je na kri- shi umeri; kako je mogozhe , de bi mi Bo¬ ga ne ljubili, kteri naf je prej ljubil, in naf fhe sdaj ljubi ? Ravno is te ljubesni do Boga ljubi blishniga ko febe, ker Bog to sapov6; zhe blishniga ne ljubifh, tudi Boga ne Iju- bifh. Jesuf tako govori: „Ljubi Gojpoda Jvo¬ jiga Boga is v figa Jvojiga ferza. Leta. je nar vezhi in perva sapoved. Druga je tej enaka\ Ljubi Jvojiga blishniga ko febe. V ’ letih dveh sapovedih je sapopadena vja po¬ java in preroki .“ Mat. 22 , 37 — 40. Ne ljubifh Boga, zhe blishniga ne ljubifh, kakor Bog sapove. Nikar prehitro ne verjemi, de blishniga ljubifh. Ni vfaka ljubesen do blishniga zhi- ha, fve!?. , in Bogu prijetna. Zhe eniga Iju- bifh, drusiga fovrashifh; zhe blishniga lju¬ bifh , ker je tvojim mefenim ozhem prijeten ali prijetna; zhe ljubifh, ker fi neumno ali . natorno ljubljen; zhe blishniga ljubifh, ker III. q tvoji lakomnofti, tvojimu napuhu ali drusimu hudimu poshelenju flreshe, ga ne Ijubifh prav, ga ne Ijubifh savoljo Boga. Kdor sa fvoje sve- lizhanje fkerbi, in blishnimu pomaga enako frezho sadobiti; on ljubi blishniga ko febe sa¬ voljo Boga. Kdor sa Tvojo dufho ne fkerbi, febe ne ljubi, in tudi blishniga ne more prav ljubiti. Ti kratki nauki te uzhe, zhe Ijubifh blishniga po boshji sapovedi ali ne. Zhe le telo fvojiga blishniga Ijubifh, in zhe li le njegovimu telefu ufmiljen, je pre¬ majhna, ali flaba tvoja ljubesen do njega. Po¬ magaj blishnimu v’ njegovih telefnih potrebah, pa fhe raji v’ dufhnili; zhe njegove dufhe no Ijubifh, ni verjeti, de bi njegovo telo prav ljubil. Tudi natorne dari mu dajaj is ljubesni do njegove dufhe savoljo Boga. Blishni fe ti fmi- li, ako ga vidifh v’ telefnih nadlogah, pa mo¬ rebiti ga uzhifh fvoje brate svijazhno golufati, ali fe njegovi hudobii smejafh: kako ga Iju¬ bifh prav ? Nikoli ne dovoli v’ njegove flabe shelje; nikoli mu ne pomagaj grefhiti, temuzh brani po mozhi mu grefhiti. Kako bi ti fvo¬ jiga blishniga ljubil , ako bi mu pomagal v’ pekel ? Premifli dobro, kako in sakaj blishniga Ijubifh, de fe ne golufafh, temuzh de boshjo sapoved dopolnujefh. Molitev , O Jesuf! sapoved, she fiarini osnanjenfl* in od tebe ponovljena, blishniga ko febe i II — i5i — voljo Boga ljubiti, je nar potrebnifhi; ven- der je flabo dopolnovana, in fkoraj sanizhe- vana. Ako fe po tvojih fvetih naukih pre- o mifhljujem, fvoje mlazhno in krivizhno ferze i- fposnam. Prej fim menil, de blishniga sa- , dofti in prav ljubim, ker nifim nobeniga fo- v vrashil, ker lim dobrotnikam dobro vrazheval, h ker lim telefu blishniga ufmiljen bil; pa to je premalo; tako fe tudi neverniki eden dru- n siga ljubijo. Kaj ho s’ menoj, zlie olianem !- mersliga ferza do tebe in do blishniga ? O )- ljubesnjivi Gofpod! daj mi po sgledu tvojiga i, flushafcnika fvetiga Vinzenzja sa svelizhanje, s in sa vfe dobro fvojiga blishniga slo fkerbeti , v tudi fovrashnikam dobro delati, de bom tvo- ii je ljubesni deleshen, in pridem v’ tvoje kra- i- Ijeftvo. Amen. )- h -- i- h XX. dan maliga ferpana* )- f ’ i Hieronim Emiljan , duhovni ozhe sapnjke- a nih otrok, o Q. t t 3 veti Hieronim je bil rojen v’ Venedkah od shlahtnih in bogatih ftarfhev v’ letu 1481. Do fheftnajftiga leta je bil fvoji bogabojezhi ma- ten v’ vlim pokoren , pa tovarfhi fo ga sape- Ijalij potlej ni hotel fvoje matere poflufhati, 9 * H' i3a in je po fvojih sheljah shivel. Grehov, kteri fo tudi neumnimu fvetu oftudni, fe je fizer varoval, tode le is napuha, de bi od fveta sanizhevan ne bil; sa snotranjo pravizhnoft pa ni nizh maral. Ljudje fo ga hvalili, pa boshje hvale ni bil vreden. Isvolil radovoljno ii je foldafhld ftan, in slo ferzhen vojfhak je bil. Piavno takrat je veliko fovrashnikov Venezha- nam vojfko napovedalo. Hieronim je bil po¬ glavar vojfhakov poftavljen. V’ terdnim bra- nifhi bliso mella Trevisa je bil od mozhne fo- vrashne vojfke obleshen; mofhko in dolgo fe je branil, vender je bil premagan. t Sovrash- niki fo ga v’ teshko shelesje vklenili, in v’-tem¬ no jezho vergli, kjer je dofti vliga hudiga ter- pel. Ta velika zhafna nefrezha je bila sazhe- tik njegove vezhne frezhe. V’ temni jezhi je shaloftno premifhljeval fvoje flabo pretezheno shivljenje, vfako uro fi je bil fmerli fveft, veli mu je nefrezhno fmert napovedovala. Ve¬ ra ga prej ni bila ukrotila, sdaj ga je fmertni Urah. Telefno in dufhno fmert je vedno imel pred ozhmi, v’ llrahu in v’ folsah je smiraj bil. To ga je gnalo Boga is ferza profiti, de bi mu miloft fkasal nevrednimu grefhniku. Mo- gozhni pomozhnizi Marii fe je fofebno perpo- rozheval, de bi refhenje is jezhe in gnado po¬ kore po nji od Boga sadobil. Ufmiljena mat' Marija mu je miloft fprofila : shelesje mu je is rok in nog odpadlo, duri jezhe fo fe mu od- perle, in neviden je fkosi fovrashno vojfko fk e * v’ blishno mefto Treviso. t Se dobro ve, kak 0 de je bil vefel; vef pot je Bogu in Marii hva¬ lo pel, tudi Terzhno voljo ponavljal Tvoje shiv- ljenje poboljfhati. Bersh ko je v’ medo pri- fhel, je hitel v’ zerkev Te sahvalit; per altarji Marije devize je pudil teshko shelesje, ktero je bil v’ snamnje prejetiga refhenja Teboj vsel; potlej je Thel na ravnod v’ Venedke. Nekako vef v’ drugiga zhloveka je bil po¬ novljen in prerojen. RasTvetljeniga duhovni- ga ozheta fi je isbral, in ga v’ vfim bogal. Prej je bil vef poTveten in togoten, potlej veT bogabojezh in poterpeshljiv: dolgo je molil, ojdro Te podil, po beraThko Te oblazhil, in v’ vfim Tpokorno shivel. V’ Venedkah je hu¬ da lakota takrat bila , po tej je kushna bolesen vdala. S’ bolniki je Tvojo prodorno biTho na¬ polni!, s’vfim jih oTkerbel, in ljubesnjivo jim dregel; kar je boljiga imel, je prodal sa bol¬ nim in revnim pomagati. Kader je ta boshja Thiba odjenjala, je Tveti Hieronim s’ boshjim fvetam Tklenil revne in sapufhene otroke s’ vfim oTkerbeti. Najel je prodorne hifhe, .te va-nje Tpravljal, kjer To vTo teleTno in duTh- no ftreshbo imeli. Njegova ufmiljena Tkerb je vfim dopadla; nekteri bogabojezhi bogati¬ ni To mu T’ Tvojim premoshenjem obilno po- magali, drugi is ljubesni do Boga To Te mu podvergli v’ pomozh sapuThenih otrok. Ta¬ ko je v’ Venedkah in vezh drusih Laflikih me¬ hih delal-, potlej je obftal v’ t SomaThki bliso mefia Bergama, ondi je prodorno biTho sa sapuThene otroke in druge uboge Tosidal. Ta — i54 — fveta ljubesnjiva bratovfhina je bila od f. pa- pesha Pija V. poterjena. t Sveti Hieronim je smiraj bil v’ delu , in terpljenji is gorezhe ljubesni do revnih otrok, drusih reveshev in grefhnikov, de bi vii de¬ lavno, pofhteno in kerfhanfko shiveli. Tudi med kmete je hodil, jim delati pomagal, med delam jih uzhil, in k’ pokori opominjal. Kdor le pomifli njegov poprejfhnji gofpofki lian, in potlej njegovo radovoljno ponishevanje in ognjeno fkerb sa fvoje revne brate; lahko fposna, de je od neisrezhene ljubesni gorel. Bliso t Somafhke je bil grizh in v’ njem pro¬ dorna jama. Va-njo je fhel k’ fmerti fe per- pravljat: premifhljeval in obsbaloval je fvoje poprejfhnje leta, fe ojdro pokoril, na terdi fkali malo zhafa fpal, in v’ drusih fpokornih delih danoviten bil. s She vezh zhudeshev je pred in po fmerti doril. Kakor je shiveb tako je hotel umreti, v’ delih ljubesni; hitel je kushnim bolnikam pomagati, in njih tru¬ pla pokopaval; bolesen fe ga je lotila, in v’ kushni bolesni, 56 let dar, je v’ letu x537 fveto umeri. JV a u h. Kakofhna je prava ljubesen do blishniga- t Sveti Hieronim je bil poln velike ljubesni do blishniga savoljo Boga. Poprej je febi, ne Bogu, potlej je Bogu in blishnimu shivel, sa zhafi boslijo in sa svelizhanje blishniga neutru- dama delal. Kriftjan ! ljubi Boga in blishni¬ ga po njegovim sgledu; zhe ljubifh, bofh s’ vfo mozhjo delal sa zhaft boshjo in sa sveli- zhanje blishniga. Zbe li len, togoten, nevofh- ljiv, brivizhen, svijazhen ; babo samore v’ te¬ bi ljubesen biti? t Sveti Pavel pravi: „X/k- besen je poterpeskljiva, je dobrotljiva: lju¬ besen ni nevofhljiva , ne ravna napazhno, ni zhajti lakomna , ne ifhe, kar je njem ga , Je ne da rasdrashili , ne mifli hudiga, Je ne vejeli krivize , ampak rejnize Je vejeli; vje prelerpi , vje veruje , vje upa, vje prenefej I. Kor. i3, 4 — 7 . ; Sberbno premifhljuj befede fveliga Pavla, de fposnafh, zhe imafh pravo ljubesen ali ne. Po ni majhna rezh , ber bo is liga ali sveli- zhanje ali pa pogubljenje. Bodi mogozhen, moder, ufmiljen; imej, bar fi samorefh do- briga vifoziga , fofebniga ismifliti: vle je ne¬ vredno in prašno bres ljubesni; tudi vera, u- panje, molitev, fveti sabramenti ne pomagajo bres ljubesni; vli darovi fo prasni, abo ljube¬ sni ni. I. Kor. i3, 2 . 3. Kabofhna, vprafhafh, more biti moja lju¬ besen do blishniga? Tvoja ljubesen do blish- mga naj bo, baborfhno je popifoval fveti Pa¬ vel. Drugazhna biti ne fme; zhe je drugazh- na, ni prava ljubesen. De refnizhno ljubifh blishniga savoljo Boga, morefh s’ deli poba- sali.^ Bodi poterpeshljiv v’ nadlogah in v’ pre¬ ganjanji, zhe ravno hudo sa dobro prejemafb; i36 raji preterpi hudo sa dobro, kakor de bi hu¬ do sa hudo povrasheval. Bodi dobrotljiv tu¬ di hudim fovrashnikam; pomagaj tudi nehva- leshnim, nobeniga krivizhno ne shali, po fvo- ji mbzhi bodi vilm ufmiljen. Ne bodi nevofh- ljiv, temuzh hvali Boga, kteri tvojimu blish- nimu dobrotljivo pomaga; bodi njegove fre- zhe vefel, kakor de bi tvoja bila; bodi sha¬ loften njegove nefrezhe, kakor de bi jo fam terpel. Zhe ljubifh, ne ravnafh napazhno, ampak modro in ljubesnjivo, kakor te fveti Duh uzhi, Zhe ljubifh, nifi vifokih, bode- zhih, prevsetnih befedi; ampak fi pravizhen s’ vfimi, in kakorfhniga te vfak potrebuje, de bi vfe svelizhal. Zhe ljubifh , fe ne napihu- jefh, ne ifhefh fvoje zhafti, nobeniga ne sa- nizhujefh, ker miflifh, de fi flabji od vlih; raji bi bil flushabnik fvojih flushabnikov, ako bi jim f’ fvojim ponishevanjem samogel v’ ne- befa pomagati. Zhe ljubifh, ne ifhefh fvo- jiga dobizhka, ampak le boshje zhafti in blish- niga svelizlianja ; torej raji fhkodo terpifh, kakor de bi blishnimu v' greh pomagal, ali ga krivizhno rasshalil. Ljubesen te uzhi ne mifliti hudiga od blishniga, in ga ne foditi krivizhno, zhe nifi njegove ozhitne hudobije preprizhan. Zhe ga refnizhno ljubifh, ga is' govarjafh , ako pravizhno samorefh, zhe ne sa- morefh, fi njegovih flaboft is ljubesni shaloften, in mu pomagafh fe poboljfhati. Zhe blisbnig* ljubifh, fi vfelej njegoviga greha shaloften, i' 1 njegovih dobrih del vefel, ker po Bogu miflifh? — i3 7 — kteri hudo fovrashi, in dobro ljubi. Zhe bli¬ shniga ljubifh, vfe njegove flabofti preterpifb, ako je mogozhe bres boshjiga rasshaljenja 5 fe hudobno ne togotifh, temuzh ga is ufmiljenja uzhifh, ljubesnjivo fvarifh, in sa njegovo po- boljfhanje fkerbno molifh. Zhe blishniga lju¬ bifh , vfe raji verjamefh, kakor de bi fvojiga blishniga predersno hudo fodil, ali njegove 1 nedolshne befede hudobno raslagal. Zhe lju- , bifh , vfe upafh in preterpifh, to je, upafh i od Boga fpreobernjenje fvojih flabih bratov, molifh sa-nje, zhakafh poterpeshljivo njih 1 poboljfhanja, in fi veliko persadevafh sa njih s fpreobernjenje, kakor ti Bog sapove. Premifhljuj fvoje ferze, befede in dela, de fposnafh, kakofhna ljuhesen je tvoja do I blishniga. To majhno raslaganje befedi fve- 1 tiga Pavla, po kterim je fveti Duh govoril, ti samorc nekaj fvetlobe dati. Profi Boga, de naj te s’ ljubesnijo napolni, pa profi gorezhe in llanovilno, de prejmefh fofebni dar ljubesni. Molitev. O Bog! ti fi sgoli ljuhesen, in le ljuhesen sapovedujefh, ker je v’ njej vfa pravizhnoft, y fa popolnamaft sapopadena. Le ljuhesen vfe dela pofvezhuje, bres nje fo vfe dela prasne m bres saflushenja. Le ljubesen, ktera is ve¬ re dela, je sazhetik in konez vfiga dobriga; le ona me pelje v’ kraljeftvo vezhne ljubesni. lo je rcfnizhno, pa zhe premiflim snamnja i38 ljubesni do tebe in do blishniga, vidim, de { vTa druga ljubesen v’ meni gofpoduje; mefe- j na, lakomna, nezhiha ljubesen je mozhna 1 v’ meni, in me vjetiga dershi. O Gofpodi ^ napolni me P Tvojo ljubesnijo , de is nje vfe ] delam, in tebi dopadem. O fveti Hieronim! j Tprbli mi ta nebefhki ogenj fvete ljubesni, < de Hm prerojen, gorim, delam po volji bo- j shji, in pridem v’ kraljeftvo vezhne ljubesni. Amen. XXI» dan mali ga ferpana. ^veli Viktor in tovarjhi marterniki. 4 ^veti Viktor in njegovi tovarfhi To sa vero terpeli in umerli ob zhafu neverniga zeTarja Makfimijana. Ta flepi malikovavfki zefar ft je filno rasferdil, ker To Te neverniki bolj i# bolj y’ Tveto katolThko vero fpreobrazhak; hotel je f’ krivizhno lilo zhah Tvojih lashnjivil' bogov poviThevati. Po vfim zeTarhvu, slail' pa na FranzoTkim , je veliko kerThanTke ker vi prelil, melta in vali s’ morijo napolnil. * letu 2 go je ta neverni zeTar v’ veliko perm or- Tko meho Malilijo ali MarTelj Thel kriftjanor morit, ako bi ne hotli malikov moliti, verni To Te slo bali, ker niTo vedili, zhe bo' člo do konza hanoyitni ali nč. V’ tihim m®* — i3g — ftu je bil fveti Viktor oblaftnik vojThakov. Bil je Bogu, in savoljo njega tudi nevernimu ze- farju sveft. Deliravno je bil velik goTpod,. le vender nizh v’ Tvet ni bil saljubljen, ampak le v’ nebefhko kraljeftvo. Prav savoljo tiga je ne le sa Tvojo, ampak tudi sa Tvojih bratov dufhe Tkerbel, in verne gorezhe opominjal in profil, de naj Terzhno umerjejo sa vero JesuTovo; ponozhi zelo je po hiThah vernih hodil, in jim Terzhnoft dajal. Ravno tako je verne Toldate lepo profil, de naj nikdar ma¬ likov ne molijo. Njegova gorezha fkerb ni mogla dolgo Tkrita oftati. Neverniki To vTe svedili, ga popadli, pred oblaftnika Avfterja in Evtihja peljali, in hudo satoshili, de so- per zeTarja in bogove puntarTko uzhi. Ob¬ laftnika fta mu rekla: „Ti odpuftiva vTo to hu¬ dobijo, zhe naThe bogove moliTh.“ Tudi fta ga lepo nagovarjala, de naj uboga; pa odgo¬ voril jima je: ,,VaThi bogovi To hudizhi, sa- nizhevanja, ne zhafti vredni; pokorThina do zeTarja me ne bo nikoli napravila, de bi Je- suTa sapuftil.“ Ta reTnizhni odgovor je sra- ven ftojezhe nevernike hudo rasTerdil, gerdo, kar To mogli, To ga saTramovali in kleli; on pa jim ni nizh hudiga odgovoril, le obshalo- val je nijh Tlepoto. Oblaftnika se nifta pre- dersnila Tvetiga Viktorja umoriti , ker je bil vifoziga rodu in imenitne Tlushbe, temuzh ukasala fta ga do zeTarja gnati, kteri je takrat v tiftim meftu bil. 4 S. Viktor je pred zeTar- jem ravno tako Terzhno bo.govc sanizheval, in — i4o — Jesufa povifheval. Zefar fe ni dofti s’ njim menil, sapovedal ga je svesati, in po meftu vlazhiti, dokler bi bil vef kervav in rasmc- farjen. Meftni poftopazhi fo ga po vfih uli- zah fpremljali, sanizhevali, blato in kamnje va-nj metali. Vfiga kervaviga fo ga gnali pred poprejfhnja oblaftnika, ktera fta ga fpet slo na¬ govarjala , de naj bogove moli. Pa fhe ferzhni- fhi ko poprej jima je odgovoril: „Nifim gre- fhil ne v’ zefarja, ne v’ zefarllvo, temuzh sve- fto fim flushil; kader mi je bilo sapovedano deshelo braniti, fim rad bogal; tudi fim molil sa frezho fvojiga zefarja, neumnesh pa bi bil, ko bi fvojiga sbivljenja ne dal sa nebefhko kraljeftvo. Bolezhine, ktere fim sdaj savoljo Je- sufa terpel, me slo vefele, ker mi bodo pekel saperle, in nebefa odperle. sgubiti, ko dufho pogubiti. Slo fi bom per- sadeval po vafhim sgledu Bogu llanovitno flu- shiti, de ga bom v’ vafhi fveti drushbi veko¬ maj hvalil. XXII. dan maliga ferpana* JSveta Marija Magdalena , ali [pokorna grefhniza. Zerkev obhaja danf fpomin fpreobernjenj* pzhitne grefhnize, ktera je v’ hifhi t Simon» fftriseja per Jesufovih nogah fvoje ozhitne gre¬ he ozhitno ohshalovala. She sdavnaj je vpra- fhanje, ktera hi bila ta ozhitna grefhniza ? Eni pravijo, de je Marija, Martina in La¬ zarjeva feftra is Belanje j drugi, de je Ma¬ rija Magdalena, is ktere je Jesuf fedem Ira- dizhev isgnal, kakor pifhe k Luka 8, 2; dru¬ gi fhe drugazhi pravijo. Naj bo to v’ temi, dokler ne bo dognano: meni ni mar fe sa imena prepirati , ker sa boljfhanje pifhem. Ozhitna grefhniza ni od nobeniga evangelifta po imenu imenovana; tedaj bo tukaj popifano od nje, kakor fe najde per fvetim Luku 7, 3 j — 5 o. Eden is farisejev, imenovan ( Simon , je Jesufa profil, de bi per njem jedel. Jesuf je vedil, kakofhniga duha fo fariseji , is na¬ puha neperpravni ga fposnati, in njegove nau¬ ke poflufhali; vender je v’ hifho t Simona fa- riseja fhel, de bi njega in povabljene uzhil. Ravno per miši fo bili, kar shenfka nepovab¬ ljena pride. Ozhitna grefhniza je bila; pa od gnade fpreobernjena, je prifhla fvojiga ufmiljeniga ?:dravnika ifkat, in fe pred njim ponishat. Pernefla je kamnalo pufhizo dra- sjga mašila, f’ folsami je Jesufove noge mo* "bila, jih f’ fvojimi lafmi brifala, kufhevala, in s’ masilam masala. Farisej t Simon je to shenfko dobro posnal, sakaj ozhitna grefhni¬ za v’ mellu je bila; polmjfhal fe je nad Jesu- lam , in f am p er f e bi je djal: „Ako bi ta pre¬ rok bil, bi vfaj vedil, kakofhna je ta , ktera 10 r — 146 — fe ga dotikuje . 44 t Simon je ponishniga Jesufa po fvojim napuhu flabo fodil, in fe zhudil, de ozhitne grefhnize od febe ne fpodi. Fa- risej je oba flabo fodil: vedil je njeno grefh- no shivljenje, pa tudi vidil njeno ozhitno po- nishevanje in njene folse; Boga naj bi bil hva¬ lil , kteri ji je gnado dal, in tudi Jesufa hva¬ lil , kteri je bil s’ njo ufmiljen. Dokler je fa- risej v’ tih hudih miflih bil, mu je Jesuf re¬ kel : ,, t Simon! nekaj ti imam povedati.,, 4 Si- mon mu je odgovoril: ,.Uzhenik! povej . 44 Je¬ suf mu pravi: „Pofojevaviz je imel dva dolsh- nika; eden mu je bil dolshan petfto denarjev, eden pa petdefet. Ker nifta imela f’ zhim pla- zhati, je obema dolg odpuftil. Povej, kteri is tih dveh ga bo bolj ljubil ? 44 ( Simon je odgo¬ voril: „Menim, de tifti, kterimu je bilo vezh odpufheniga . 44 Jesuf mu rezhe : „Prav li fo¬ dil . 44 Potlej fe je k’ ozhitni grefhnizi obernil, in t Simonu djal: ,,Veliko grehov je njej od- pufhenih, ker je veliko ljubila ; komur je pa malo odpufheniga, malo ljubi . 44 K’ njej pa je ljubesnjivo rekel: „Tvoji grehi fo ti odpufhe- ni; tvoja vera ti je pomagala, pojdi v’ miru . 44 Jesuf je hotel rezhi: Vem, de ta je velika in ozhitna grefhniza, pa tudi, de is zhille ljube- sni fvoje grehe fovrashi in ohshaluje; toraj fo ■ ji vil grehi odpufheni, in to miloftljivo odpu- fhenje jo bo permoralo fhe bolj is ljubesni shalovati, in Bogu svefto flushiti. % Ozhitna grefhniza je vfa vefela fhla fpred ufmiljeniga Jesufa, in Boga hvalila sa preje- — »47 —' to dobrotljivo odpufhenje. Ako ravno je od famiga Jesufa saflifhala: „Tvoji grehi fo ti odpufheni,“ jih vender ni jenjala fovrashiti in obshalovati; ravno sato jih je slo fovrashi- la in obshalovala, ker je fofebno miloft pre¬ jela. Vfa drugazhna je bila v’ ferzu , v’ go¬ vorjenji , v’ nofhi, v’ vfim. Prej je le fker- hela fvetu dopafti, potlej le Bogu ; prej je le tvojim pozhutkam ftregla, potlej jih vedno pokorila; prej je fvojiga blishniga pohujfhe- vala, potlej v’ ozhitni pokori shivela. V’ lju- besni do Jesufa, v’ pokori, v’ vlih dobrih de¬ lih je bila ftanovitna do fmerti, in fhla v’ ne- befhko kraljeftvo, ktero je ufmiljeni Bog ne- dolshnim dufham in fpokorjenim grefhnikam obljubil. Nauk. Ozhitni grefhniki fo ozhilne pokore potrebni. Ozhitna grefhniza fe je v’ hifhi ^Simona fariseja pred Jesufam in drugimi ponishevala, ker je fvojih grehov slo shaloftna bila. 4 Se po- nishevati v’ hifhi prevsetniga fariseja, in joka¬ ti per povabljenih je bilo neperloshno ; pa per- loshno je bilo fpokorni grefhnizi , de bi bila od vflh sanizhevana, ker je hvale vfih ifkala, in jih veliko pohujfhala. Sanizhevanje je fpo- kornimu grefhniku vfhezh, pa hinavfko fpre- obernjenimu sopemo. 10 Dvanajft fto let je Lila ozhitna pokora v’ kalolfhki zerkvi; ozhitni grefhniki fo jo mog¬ li doftati, zhe fo je Lili po sapovedili vred¬ ni. Verni fo fzliafama flabeli , in fe ozhitni- ga pokorjenja Lali : eni fo namefti saflushene ozkitne pokore fLli v’ Rim, ali k’ fvetimu Ja¬ kopu na t Shpanfko, ali v’ Jerusalem fvetih krajev obifkat, ali drugam; drugi fo namefti ozLitniga pokorjenja kako zerkev ali kak klo- fhter fosidali, ali flili na vojfko soper never¬ nike ali krivoverze. Tako in drugazhi je ozhit¬ na pokora fzhafama Lila opufLena. K' temu fo tudi preobilni odpuftki permogli in doIU ' drusiga, ker mlazhni grefhniki vfe drugo ra¬ ji delajo kakor pa pokoro. Odpufhenje ozhit- ne pokore je vernim fhkodljivo; zerkev, srni- „ raj polna perriga duha, po pervih zhafih sdi- liuje, pa velika flahoft vernih hrani pravizh- nih shelj fpolniti. Tridentinfki sbor v’ 24. feji tako sapove: ,,Kdor je vprizho drusih gre- f/til , in jih pohujjhal , njemu Je more po velikoJU greha ozhitna pokora naloshiti, de s ’ njo dano pohnjfhanje popravi.“ Ravno ta¬ ko fe bere v’ Rimfkim kerfhanfkim nauku in v’ Rimfkim ritvalu. Le velika flaboft vernih, kakor je Lilo sgoraj rezheno, sadershuje zer- key, de fvojih fvetih shelj ne fpolni. Ljubi grefhnik! ne le mifel in shelje ka- tolfhke zerkve, ampak veliko bolj boshja sa- poved te podvershe ozhitni pokori, ako fi ozhit- no grefhil. t Sveti Pavel uzhi Ivojiga Ijubig® Timoteja : „Ozhilne grej/mike Jvari ozhiino , de fe bodo tudi drugi bali.“ I. Tim. 5, 2 'o. David je v’ pfalmih ozhitno fpoved Tvojih gro¬ bov in Tvoje pokore sapuftil. 4 Sveti Peter je Jesufa ozhitno osnanoval, kteriga je bil ozhit* no satajil. t Sveti Avgufhtin je nalafh fpifal Luk' ve, ki jim pravimo ozliitna fpoved, v’ kterih je Tvoje poprejfhnje flabofti in Tvojo potlejfh- njo shaloft ozhitno povedal, t Sveta Margareta is Kortone je vprizho veliko ljudi klezhe*ozhit¬ no obshalovala Tvoje pretezbeno flabo shivljenjei Ne le ti, ampak veliko drusih fpokornih grefh- nikov je tako delalo po boshji sapovedi in po opominjevanji dobre veki, Zhe li ozhitno grefhil, ali zhe je tvoj fkri- ti greh potlej rasodet bil v’ pohujfhanje dru¬ sih; li dolshan ozhitno rasodevati Tvoje sha¬ loft: in pokoro. Zhe fe, ne de bi fe ozhitno ponisheval, The predersen togotifh, kader ti le omenijo tvoj greh ; ni duha pokore v’ te¬ bi. Zlie Tvoje poboljfhanje fkrivafh , de bi te flabi kriftjani na sanizhevali, te napuh gofpo- duje; napuh pa in pokora ne moreta vkupaj biti. Ubogaj me, in delaj, kar ti bom sdaj povedal. Zhe li nedelje ali prašnike sanizhe- val, zhe niti hotel k’ fveti malhi hoditi; bodi fkerbnifhi in ponishnifhi od drusih per ozhit- ni boshji flushbi, tudi v’ 'glavnikih hodi k’ fveti malhi, ako samorelh, dalje ko drugi mo¬ li v’ zerkvi. Zhe li Tvoje ftarfhe ali oblaftni- ke ozhitno rasshalil, pred njimi fe ozhitno po- mshuj. Zhe o veliki nozhi nili hotel k’ fpove- di iti: profi fvojiga duhovniga, de naj ti od- — i5o .— pufli; obljubi zerkvi pokorfhino, in persade* vaj fi s’ refnizhno pokoro od Boga sadobiti odpufhenje fvoje grefhne lenobe. Zhe fi v’ drusih velizih grehih ozhitno sapopaden bil; framuj fe ozhitno ponishevati fe, kakor ti i bo moder fpovednik sapovedal. Zhe fi ozhi- ten grefhnik, ozhitna grefhniza; fposnaj fvo- j6 hudobijo, kader je treba, nofi ponishne oblazhila , ne fkrivaj od fpovednika sapoveda- nih pohov, in v’ vfim fe ponishuj, de ti bo Bog miloftljiv. Molitev. O ljubi Jesuf! ti fi ozhitno grefhnizo f’ fvojo gnado k’ Tebi vlekel, in ji vfe grehe do¬ brotljivo odpuftil; tudi meni pomagaj vfe fvo¬ je grehe fposnati in obshalovati, vfe grehe in grehov perloshnofti opufliti. Ako me f’ fvojo gnado obifhefh, fi bom persadeval po njenim sgledu fe fpokoriti. Dofihmat fim jo v’ gre¬ hih, pa ne v’ pokori pofnemal; fvoje grebe fim pred ljudmi fkrival, ker fim fe ne tebe, ampak le ljudi nekaj framoval; kader fo moji grehi ozhitni poftali, me je bilo fram, pa po- boljfhal fe nifim; po navadi fim shivel, in ni bilo per meni no fkrite, ne ozhitne pokore. O ljubi Gofpod! po sgledu te fpokorne grefh- nize shelim milo jokati, moje .shivljenje bo f pomozhjo tvoje gnade tebi in mojimu blishni- mu difhezhe mašilo, is hvaleshnofli kufhu- jem tvoje rane, in obljubim te nikdar sapu- — i5i — fliti. 4 Solse, pokorjenje in ponishevanje ho v’ prihodno moj vfakdanji kruh, de saflifhim ko ona od tebe: »Tvoji grehi fo ti odpufheni.“ Amen. XXIII* dan maliga ferpana. t Svela Romala deviza. t Sveta Romula je v’ Rimu shivela ob zhafu fvetiga Gregorja papesha, perviga tiga ime¬ na, kteri jo je dobro posnal, in tudi njeno shivljenje popifal. Ta fveta deviza je bila ubo¬ ga na fvetu, pa bogata per Bogu, ker mu je svefto flushila. Bila je smiraj famotna, pre- mifhljevala je vedno rasodete refnise, nobenih nepotrebnih rezhi, veliko manj flabih, ni bi¬ la radovedna, sdihovala je po nebefhkim kra- Ijeftvu, fkerbela le Jesufu dopafti. t S. Grego- ri hvali fofebno njeno veliko ponishnoft in po- terpeshljivoft. Bila je vfih dobrih del polna, vender fe je fhtela nevredno flushabnizo bosh- jo; nobena nadloga ali sanizhevanje ni ras- shalilo njeniga ponishniga ferza, temuzh mol- zhe in poterpesbljivo je vfe preterpela. Rav¬ no to je snamnje prave fvetofti. Nektere smo- tene dufhe ko nepokojne in bodezhe ofe ne dajo miru, vender smiraj godernjajo zhes ne- mirnoft drusih, fo poterpeshljive, dokler je vfe 102 po njih volji, pa majhen krish , majhno sani- zhevanje rasodene njih fJaho ferze: te fo v’ iVo- jili ozheh bogabojezhe, pa ne per Bogu. t Sve- ta Romula je bila Bogu ljuba; pa de bi fve- teji prihajala, jo je s’ dolgo bolesnijo obifkal, j v’ kteri fo vfi udje njeniga telefa opefhali. 4 Silno dolgo je bolna leshala. Vfa ponishna in po¬ korna boshji volji, je to ufmiljeno fhibo ku- fhevala , bolj fe je ponishevala, in Boga ved¬ no hvalila. Ker v’ fvoji bolesni zelo nizh de¬ lati ni mogla, je premifhljevala in molila; fofebno je premifhljevala Jesufove bolezhine, shalofl: Marije devize, terpljenje fvetih mar- ternikov in vezhne dobrote nebefhkiga kra- ljellva. Manj ko je bila njena dufha od su- nanjih fkerbi smotena , bolj je bila s’ Bogam sdrushena. Njeno poprejfhnje fveto shivlje- nje in njena popolnama poterpeshljivofl: v’ dol¬ gi bolesni je od njene refnizhne fvetofti obilno prizhevala; vender pravi f. Gregori, je Bog hotel tudi f’ zhudeshem prizhevati. Tri dni pred njeno fmertjo je v’ njeni hifhizi zhesna- torna fvetloba bila.; kader fe je njena fveta dufha od telefa odlozhila, fo njene bogabo- -jezhe tovarfhize lepo petje angelov flifhale, kteri fo jo fpremljali v’ nebefhko kraljeftvo. t Sveto truplo te fofebne flushabnize boshje je » bilo zhaftito pokopano per veliki zerkvi Mari¬ je devize. 4 S. Gregori perftavi: „Glejte ubo¬ go de vizo fvetu nesnano, pa od Boga po- vsdignjeno ! Vi bogatini fveta, kteri v’bogaftvo fvoje upaiije ftavite, fte revnifhi od te revne — 153 — devize: ona je le Boga ifkala, ga je nafhla, in ne bo od njega nikdar odlozhena. u Nauk. Od vfakdanjiga pokorjenja. Bogabojezha deviza Romula je bila smi- raj v’ ubofhtvu in v’ terpljeni, njeno sliivlje- nje je bilo vedna pokora , le terpeti is ljubes- ni do- Boga je njeno vefelje bilo ; sato je fhla v’ vezhno vefelje, kjer fvoje velike poterpesh- ljivorti neisrezheno plazhilo vshiva. Tudi ti, o kriftjan! bodi lazhen terpljenja in pokorje¬ nja, de fvoje velike dolge sbrifhefh, in li vezhno plazhilo saflushifh. Grefhnik li, ne morefh odrezhi ; is po- nislinofti fe veliziga boshjiga dolshnika fhtej, morebiti je ref, vlak dan grefhifh , malo fe pokorifh, zhe pa ravno dofli terpifh, kaj ti terpljenje bres poterpeshljivofti pomaga? Zhe v’ tebi ni radovoljniga pokorjenja, fe neum¬ no ljubifh, li enak bolniku, kteri fe grenkih sdravil brani, bres kterih ne more osdravljen biti. Ne brani fe pokorjenja, de bode sdra- vilo tvojih flaboft in sadoftilo per Bogu. Poterpj vfe, kar ti Bog grenkiga pofhi- Ija, kar od ljudi hudiga prejemafh, kar v’ fvojim kanu teshkiga najdefh. Poterpi is po- korfhine do Boga, naj bodo nadloge, od ko¬ der hozhejo. Zhe li bolan, ubog, prega¬ njanj zhe te nadloga naglo potlazhi, ti ne- — 15 4 — previdena nefrezha shivefh perkrati, ali zlie te druge nadloge sadevajo : terpi v’ duhu po¬ kore. Perloshnoki terpeti imafh vfak dan, bo¬ di smiraj poterpeshljiv, in od tiga nikdar ne odkopi. Voljno in pokorno rezi po Jesufovi > sapovedi: „Sgodi fe tvoja volja , kakor v' ne- bejih, tako na sani ji.“ Zhe ti vek kaj veliziga ozhita: ne poter- pi le voljno vfih nadlog, temuzh pokori fe tudi radovoljno. Obljubi kak pok, in ga der- shi; moli klezhe nekaj zhafa pred podobo krishaniga Jesufa; ako fi per obilni miši, sder- shi fe kakih prijetnifhih jedi; vzhafi poterpi shejo; odreži li kaj potrebniga pozhitka; kaj drusiga fhe delaj ali opufhaj is ljubesni do pokorjenja savoljo Boga. t Sofebno ti perpo- rozhim v’ duhu pokore fe sdershati vfiga, kar te lahko napeljuje v’ greh. To ni le fvet, ampak je sapoved; zhe ubogafh, bofh v’ do¬ brim rake!, fvetiga pokorjenja fe bofh perva- dil, in f’ pomozhjo gnade boshje fe bofh gofpo- doval. Ako bi rad poflufhal, ali govoril, ali svedil, ali vidil, kar tvojimu poshelenju dopa- de; ferzhno fe premaguj savoljo Boga. Ako tvo¬ je fprideno ferze, tvoji flabi pozhutki kaj nepo- * trebniga ali fhkodljiviga shele; bersh fe fpomm krishaniga Jesufa, in rezi: „Savoljo tebe, 0 , ljubi Jesuf! fe hozhem premagati in prema' govati.“ Zhe to delafh; bofh febi odmeri, in Bogu shivel, ti bo vekomaj dobro. Po leten* potu fo sveki flushabniki boshji hodili, in pr 1 ' fhli v’ nebefhko kraljekvo. Ne posabi tih nam — i55 — kov; vfak dan ti je perloshno jih fpolnovati; ubogaj, in blagor ti bo vekomaj. Mo l i t e v. O Bog! kedaj bom jeft fhkodljivoft in sa- peljivoft fvojiga hudiga poshelenja fposnal ? Kako dolgo me bo mefena ljubesen gofpodo- vala? Vera me uzhi, de v’ meni ni nizh sdra- viga: vender komaj verjamem 5 zhe tudi ne¬ koliko ver j amen, nimam mozhi fe premago¬ vati, ali isgovarjam, ali ne vidim flabofti, kte- ra me vodi po potu pogubljenja. O Golpod! kakofhna bo s’ menoj? Profim te, napolni me s’ duham Jesufovim, daj mi mozhno voljo nje¬ govih bolezhim deleshnimu biti; vodi me po potu pokorjenja, de saflushenje Jesufove fmer- ti nad menoj sgubljeno ne bo. Moje telo fe s’ vfo mozhjo pokorjenja brani, pa f’ tvojo pomozhjo ga bom dufhi podvergel, dufho pa tebi. Persadeval fi bom vfak dan fe pokoriti, in vfe nadloge voljno poterpeti, de miloft sa- dobim. 0 fveta Romula! ti svefta flushabni- za boshja, ki ii v’ dolgi bolesni vefelo terpe- la; fprofi mi duha pokore, de fe tukaj rad pokorim, in po fmerti vekomaj vefelim. Amen. i56 XXIV. dan maliga ferpana, .Sveta Jalita marterniza. c Sveta Julita, ktere shivljenje in fmert je svefto popila!* T. Basili fhkof, je Lila bogabo- jezha kerfhanfka gofpa mefta Zesareje v’ Ka- padozii. Ta je bila, ne le pred fvetam polh- tena, ampak tudi slo prijetna boshjim ozhem. Imela je veliko premoshenja, pa ga ni'neum¬ no ljubila, imela je veliko drushine, in jo uzhila po sapovedih shiveti; ubogim je rada in lahko pomagala, ker je blishniga ljubila, in ker ni fvojiga sapravljala v’ nizhemernofti, v’ igrah, v”norofti, kakor je neumniga fveta navada; ponishno, uboshno in famotno je shi- vela , de bi Bogu flushila, in fvojimu po- trebnimu blishnimu obilno pomagala. t Sveti Basili vfe ob kratkim pove: „Gofpa Julita je bila vfimu meftu sgled vliga dobrigaJv V’ le¬ tu 3o3 pod zefarjem Dioklezijanam je bilo hu¬ do preganjanje vftalo. Vernim kriftjanam je bilo ojrtro sapovedano bogove moliti; zhe .1® v’ to ne vdajo, bodo vfim hudim fhtrafnigaffl podversheni. Neverniki Ib bili tiga prega- njanja slo veleli; kar fo le mogli hudiga is- mifhljevati, fo boshjim flushabnikam delali* V’ meftu Zesarei je bil neufmiljen nevernik, kteri je fveto Julito fofebno fovrashil, tudi > 5 gerde lakomnofti ji veliko fhkode delal, t So- vrashil jo je savoljo katolfhke vere in fvetiga shivljenja; tudi fe je sanefel, de ga gofpofka ne bo krahovala. ,S’ klo ji je veliko polja , tudi shivine in doki drusiga vsel. Pa voljno je Julita vfe te krivize poterpela. Na sadnje je hotel vfo njeno hifho obropati, in vseti, kar je v’ potrebni shivesh imela. Od gerde file permorana, ga je Julita per gofpofki sa- toshila. Ker ni mogel fvoje krivize isgovar- jati, je nevernimu fodniku rekel: „Gofpa Ju- lita moli nesnaniga Boga, in zefarja sanizhu- je; poprej naj moli nafhe bogove, in potlej le naj me toshi.“ Neverni oblaknik , to safli- fhati, je Tvojim flushabnikam sapovedal bersh perneki eniga malika in kadilo, in je fveli Juliti rekel : „Pred vlim drugim ubogaj zefar¬ ja , in moli tiga boga.“ t Svela Julita, polna shive vere in niozhi, je ferzhno odgovorila: „Ra ji vfe fvoje premosbenje sgubim , in raji fe dam na drobne kofze fofekati , kakor de bi fvojiga Boga rasshalila.“ t Sodnik jo je nad- leshno nagovarjal, de naj bogove moli, in ji fmert napoveduje, zhe tega ne kori. Odgo¬ vorila je: „Tiga ne korim, in ne bom nikdar korila, ker fim Jesufova flusbabniza.“ Ka¬ der je fodnik te befede saflifhal, jo je obfo- dil rekozh : „Julita, ki je bogoVam in zefarju nepokorna, bodi shiva fosbgana.“ Rada je to krivizhno fodbo saflifhala; Boga ni vedila sadoki hvaliti, ne kaj od vefelja pozheti sa¬ voljo velike frezhe, de fe samore Jesufu v’ dar dati; hitela je na morifhe, in vfe pri- — i58 — zhujozhe 'verne gorezhe opominjala, de naj savoljo prefvetiga imena Jesufa ferzhno ler- pe. Potlej je fhla na germado, fe Jesufu v’ dar dela, in v’ ognji Tvoje shivljenje fklenila, ( Sveti Basili prizhuje, de je njeno fveto trup- ’ lo bres vfe fhkode okalo; tudi de je sraven njeniga pokopalifha kudeniz bikre vode fte- kel, P ktero To fe bolniki osdravljali, in sdra- vi jper sdravji ohranili. Nauk. Nadloge Jo vjm, fofebno pa grefhnikam potrebne. (Sveta Julita je bila od hudobniga boga¬ tina krivizhno preganjana, pa ravno to krivi- zbno preganjanje ji je perloshnoki dalo sa ve¬ ro umreti 5 zhafna fhkoda, ji je vezhno frezho napravila. Vfe nadloge bi bile dufhi dobizhik, ako bi bila prava poterpeshljivok v’ njej. Nad¬ loge fo v/im potrebne; te naf lozhijo od fve- ta, in perganjajo nevidnih dobpot nebefhkiga kraljekva ifkati. Ako bi tukaj nadlog ne bilo, bi fvet neumno ljubili, in bi posabili namen fvojiga kvarjenja. Nadloge fo vfim, fofebno pa grefhnikam potrebne, de fe fpreobernejo. Oni fo v’ fvet saljubljeni, in shele le njegove dobrote mir¬ no vshivati; nadloge fo jim grenke, pa po- trebne sdravila, po kterih jim fvet sopern pri¬ haja, v’ Boga sdihujejo, in ga ifhejo P poko- — l5 9 — ro. t Sveto pifmo prizhuje.“ „Kader Jo fe Isra- elzi fpazhili, in dobrote fveta mirno vshi- vali, Jo Boga posabili, in hudobno shiveli; kader Jo bili pa od Boga pokorjeni , Jo ga ’ ifkali, in fe fpreobernili.“ II. Esdra 9, 28. David je tudi rekel: „0 Bog! tvoje Ijubes- njivo fvarjenje mi je v' nauk. ic Pf. 17, 26. V’ refnizi fo nadloge ljubesnjivo fvarjenje, ker jih Bog is ljubesni grefhnikam pofhilja, de shaloftno fposnajo, kako je hudo njega sapu- ftiti, de fe fpokore in svelizhajo. Nepokorni fin bi ne bil k’ fvojimu ozbetu nasaj fhel, ako bi ga nadloge ne bile omezhile. Vfe fvoje pre- moshenje je bil sapravil, sanizhevan in lazhen je fvinje mogel pafti; takrat le je fvojo hudo nepokorfhino shaloftno fposnal, shelel iti, in fhel k’ fvojimu ozhetu. Gorje grefhnikam, ako fo v’ miru pu- fheni. ( Sveti Avgufhtin pravi: „Bog nar hu¬ je Jhtrafuje grefhnika, kader mu tukaj per- sanaj'ha.“ Sdravje, frezha, bogaftvo in dru¬ ge pozhutne dobrote ga huje motijo, flepe, in terdovratniga delajo. Grefhniki fo v’ duhu pijani, ker fe v’ dobrotah neumno rasvefelu- jejo, mirno fpe, hudobnifhi shive, in li huji obfojenje nakopavajo. t So ko pitana shivina, ktera je v’ mefnizo namenjena, pa ne fposna¬ jo. Nadloge tedaj fo jim potrebne, de fp od fveta lozhijo, in Boga ifhejo. Velika dobrota je grefhnikam, zhe jih nad¬ loge sadevajo; vender morejo umeti, sakaj jih bog tepe. Kaj pomaga terpeti, zhe ni fpo- šnanja , ni obshalovanja, ni poboljfhanja ? Ter- dovratniki grefhniki fo v’ dobrotah in nadlogah Bogu nepokorni: dobrote jih huje fpazhijo, nadloge jih ne poboljfhajo; v’ dobrotah fo ne¬ umno vefeli, v’ nadlogah hudobno nepoter- - peshljivi. O Grefhnik! Bog ti fvet in njega vefelje ogrenjuje, de njegovo nizhemernoE fposnafh, in zhutifh, kako je hudo in gren¬ ko Boga sapuftiti. Zhe boshjih tepeshev no- zhefh fposnati in fe boshji fhibi ne vdati, tiho gorje vekomaj. Ko te nadloge iti {kaj o, vpi- jefh v’ Boga, de bi odjenjale; vender fe pa ne poboljfhafh ne v’ nadlogah, ne v’ dobrotah. Kaj pravifh od otroka, kteri ni voljan bogati ne s’ lepo ne f’ hudo ? Odgovorifh: „Gorje tazimu nepokornimu otroku !“ Refnizbno , pa ta nepokorni otrok ii ravno ti; kaj te tedaj hu- diga zhaka, ako fe ne poboljfhafh, li fain ob- fodil. Profim, ne drashi V/igamogozhnigai kterimu je v’ oblaiti tvoja zhafna in vezhna frezha in nefrezha; vdaj fe mu, de bofh ve- , komaj frezhen. Molitev. Ufmiljeni Ozlie nebefhki! dolshan tim te y dobrotah in nadlogah hvaliti, ker mi tvoj« , nefkonzhna miloft dobrote in nadloge pofhi- lja; pa dofihmal iim ti bil v’ dobrim in v’ hu- dim nepokoren, ker fim dobro in hudo v’ tvo¬ je rasshaljenje in v’ fvoje pogubljenje obr*' zhal. Shaloftno fposnam fvojo hudobijo: zhe — i 6 x — fi mi obilnoft dal, fim te posabil, in fini ras- ujsdano shivel ; zhe fi me s’ ufmiljeno fhibo tepel, nifim fposnal, fe nilim poboljfhal, fini bil nepoterpeshljiv. Pofihmal hozhem le tebi shiveti \ v’ dobrim in hudim te bom hvalil. Vem, moji grehi ne morejo bres pokorjenja oftati, sdaj ali po fmerti ti morem sa-nje sado- lliti; toraj te prolim, sdaj me fhtrafuj, de po fmerti ufmiljenje sadobim. O fveta Julita! profi sa-me Boga, in fprofi mi od njega ne le poter- peshljivofti v’ nadlogah, ampak tudi refnizhno fpreobernjenje, de fi bom f’ Tedanjimi nadlo¬ gami vezhne dobrote saflushil, Amen* XXV. dan maliga ferpana. t Sveti Jakop apojiel. c Sveti Jakop, imenovan vezhi, de fe raslo- zhi od uniga fvetiga Jakopa, kteriga shivlje- nje je bilo pervi dan' veliziga travna popifano, je bil fin Zebedeja in t Salome, brat fvetiga Janesa apoftelna. Bil je is mefta Betfajde ob Galilejfkim morji ali jeseru Genesaretu. Oba brata, kader fta bila od JeSufa ufmiljeno po- klizana, fta ozheta in mreshe sapuftila, In sa npm fhla. Zhes nekaj m.efzov je bil fveti Ja¬ kop med apoftelne perfhtet, in namenjen evan- geli osnanovati. Jesuf jA fvetiga Jakopa fo- III. * ix 162 febno ljubil, pa f’ fvojo gnado ga je fvoje Iju- besni vredniga Itoril. V’ snamnje fofebne lju- besni ga je hotel prizho imeti fvojiga zhudni- ga fpremenjenja na fveti gori, tudi fvoje ve¬ like shalofti v’ vertu Getfemani. t Saloma, ' mati Jakopova in Janesova, je fvoja finova v’ Jesufovo flushbo rada dala: vender is pre¬ mehke materine ljubesni do nju je Jesufa pro¬ fila, de naj bi bila perva v’ njegovim kralje- Ilvu. Jesuf je mater in finova prijasno pofva- ril, in rekel, de moreta fkerbeti f’ terplje- njem fi to zhaft saflushiti. s Sveti Jakop je bil svell boshjimu poklizu, je sa Jesufam hodil, ga fkerbno poflufhal, in rad hogal. Kader je s’ drugimi apoftelni v’ Jerusalemu fvetiga Duha bil prejel, je v’ Judei in v’ daljnih de- . shelah fveti evangeli osnanoval; veliko je ter- pel sa fpreobernjenje Judov in nevernikov. Dvanajft let po Jesufovim odhodu fe je vernil v’ Jerusalem, kjer je fhe dofti terdovratnih Judov bilo. Is ljubesni do njih svelizhanja jim je Jesufa ferzhno osnanoval, tode 4erdo- vratni Judje fe refnizi nifo vdali. Ker jih ni jenjal uzhiti, je ondi pervi vfih apollelnov fvoj tek f’ zhaftito fmertjo dokonzhal, kakor ho sdaj rezheno. Kralj Herod Agripa, de bi Judam, slafti pifmoukam in farisejem, dopa- del, od kterih je bil f. Jakop satoshen, ga je ukasal v’ jezho vrezhi, potlej s’ mezhem umo¬ riti. t Sveti Klemen Alekfandrijan pifhe, de je nar huji fovrashnik fvetiga Jakopa, kteri < ga je per kralji bil satoshil, kader je njego- > i63 to ferzhnoft vidil, od gnade boshje rasfvet- ljen, njegovo nedolshnoft fposnal, in v’ Je- sufa veroval; savoljo tiga je bil tudi on obfo- jen. Kader fta oba na morifhe prifhla, je fpreobernjeni Jud fvetiga apoftelna Jakopa kle- zhe profil, de naj mu odpulli; v’ snamnje, de mu je vfe popolnama odpuftil, ga je kufh- nil, in mu rekel: j,Mir ti bodi!“ Obema fo glave odfekali malo dni pred veliko nozhjo v’ letu 44 po Jesufovim rojftvu. Truplo fvetiga Jakopa je bilo ondi bliso pokojjano, pa pot¬ lej, pravijo, v’ Kompoftelo na t Shpanfko pre- nefeno, in ga imajo v’ veliki zhafti do da- nafhniga dneva. N a U Ti. Od popotovanja fedanjiga slavljenja. t Sveti Jakop apoftel je po sapovedi Jesu- fovi po fvetu hodil evangelja osnanovat; ni¬ kjer ni Itanovitniga mefta imel, veliko je ter- pel, in f’ fmertjo fvoj tek dokonzhal. Ravno taki fo drugi apoftelni bili; nizh lallnine nifo kotli imeti, nikjer nifo bili ftanovitni, le oko¬ li fo hodili in uzbili, in v’ tem fo bili do fmert- ti. Tudi mi fmo popotniki in goftazhi, zhe imamo ravno fvoj o hifho in premoshenje, ker fmo od fmerti permorani vfe sapuftiti; sa na¬ mi bodo drugi naltopili, pa tudi ti bodo mo¬ gli drugim proftor dati. Nafhe pravo domo¬ vanje bo le v’ vezhnofti; fmert naf bo prefe- lila ali v’ lepi dom nebefhkiga kraljeftva, ali v’ flrafhno jezho vezhniga pogubljenja. ; Sve- ti Pavel pravi: „Tukaj nimamo Jianovitni - ga meJi a , iemuzh prihodniga iJhemo.‘ ( Hebr. i3, i4» Premifli, o zhlovek! kako ti je po tej revni semlji popotovati, de pridefh v’ ob¬ ljubljeno deshelo, v’ nebefa. Popotnik fkerbi pravi pot svediti, po kterim bo domu frezhno prifhel; tudi opra- fhuje, kteri bi varnifhi bil, de bi med rasboj- nike ne prifhel. Ojllri pot je popotniku Ijub- fhi od gladkiga, zhe je varnifhi. Ravno ta¬ ko ti delaj, o kriftjan! in ne daj fe od glad¬ kiga pota sapeljati, po kterim ne morefh k’ Bogu priti. Gladki in fhiroki pot je po fvoji flabi volji, po fvojim hudim poshelenji shiveti. Ne poflufhaj fvojiga hudiga nagnjenja, in ne hodi sa neumno mnoshizo, temuzh fkerbi pra¬ vi pot svediti, de po njem frezhno pridefh v’ nebefhko kraljeftvo. Pravi pot je Jesuf, on je pot, refniza in shivljenje; njega poflufhaj, in bofh frezhen. Popotnik fe ne obklada s’ nepotrebno te* sho, ampak le f’ potrebno po fvoji mozhi, de hitro hodi, in ne opefha. Tudi ti delaj tako. Apoftelni fo vfe sapultili, in sa Jesu- fam fhli; to jim je bilo potrebno, de fo ga vfih fkerbi profti po fvetu osnanovali. Tebi ni sapovedano, de vfe sapufti; pa sakaj fe s’ nepotrebno butaro fhkodljivih fkerbi preob- lagafh? Potrebne fkerbi fo ti nadleshne, ne¬ potrebne te bodo fhe huje motile in sader- i65 shevale na potu svelizhanja. Sdihujefh pod tesho potrebnih opravkov, saka j (i pa fhe vezh fkerbi nakopavafh? Is napuha ali is la- komnofli fe v’ vfe rezhi vtikujefh, v’ tih fker- beh pefhafh, Bogu ne flushifh, in tvoja du- fha fe v’ veliki nevarnofli snajde. Versi od febe vfe nepotrebne fkerbi, sladi vfe fhkod- ljive smote, de Bogii gorezhe flushifh, in v’ frezhno vezhnod pridefh. Popotnik, zhe vidi lepe mefta, ne sheli ondi oflati, in ne oftane, ker ima le do fvoji- ga doma dopadenje. Ravno tak bodi ti. Zhe imafh ali vidifh kaj lepiga, nobene rezhi neumno ne ljubi, temuzh le v’ lepoto nebefh- kiga kraljeftva bodi saljubljen, le va-nj s’ ver¬ nim ozhcfam glej; vle drugo ti bodi ko blato, ker bofh vfe mogel ob kratkim sapulliti. Popotnik £e is ljubesni do fvojiga doma ne boji terpljenja: mu je mras, mu je vro- zhe, ga fneg in desh, gerde pota in gore sa- dershujejo; pa voljno terpi, fe ne verne nasaj, vfe premaguje. Tudi ti delaj tako. Tvoja na- tora je flaba, in nerada terpi, fo fkufhnjane, fi sanizhevan od flabih, fo drugi sadershki na potu svelizhanja; pa le ferzhen bodi in ftano- viten, ne odftopi od dobriga, upaj v’ boshjo pomozb, in vojfkuj fe ferzhno, de pridefh v’ nebefhko kralj eftvo. Zhe popotnik sajde, je shalollen, opra- fhuje vedno ljudi, de mu pravi pot kashejo, ln P° njem hiti, de sgubljeni zhaf odkupi. Budi ti delaj ko on. Zhe tvoja dqfha sajde — i66 — v’ greh, zhe fi v’ temi savoljo veliziga pohuj- fhanja, zhe pota refnize ne vefh: oprafhuj Jesufove nameftnike, de ti pravi pot kashejo, I hodi shaloften vfih fvojih smot; vezh zhafa ko fi v’ lenobi shivel, s’ vezhi gorezhoftjo hiti po pravim potu vfih boshjih sapoved, de vezhna plazhilo prejmefh. Profim te, o kriftjan! de, kader koli li dobriga fyeta potreben, bogabo- jezhe modre vprafhaj. Neumnesh bi bil, ko bi flepza profil, de naj ti pot kashe : neum¬ nesh bi bil tudi, ko bi fpridene ljudi in nor- ze oprafheval, po kterim potu fe gre v’ nebe¬ la ; farni ne vedo, ali nozhejo vediti, kako bodo tebe prav uzhili? M. o l i t e v. O Jesuf! zhe le pomiflim, kako fkerbno in neutrudama je tvoj apollel, fveti Jakop, sa tvojo zhaft in la svelizhanje blishniga delal; lahko fvojo lenobo fposnam. On je bil ref po¬ potnik te revne semlje: ni ga uflrafhilo ne terpljenje, ne preganjanje, ne kaj drusiga sa teboj ferzhno hoditi; sato je prifhel v’ tvoje ( kraljeftvo, kteriga je smiraj ifkal. Jeft tudi fim popotnik , in ko derezha voda v’ morje hitim v’ nefkonzhno vezbnoft, vender malo fkerbim; veliko lizer fkerbim, pa le sa fvet; kteriga bom permoran hitro sapuftiti. O jeft, revn< zhlovek! kmalo bo fmert in fodba, vender v’ lenobi shivim ? Tebe in tvoje nameftnike ma¬ lo poflufham, nad flabinij fe rad pohujfliam» — 167 —■ in sa njimi po fjabim potu hodim; vender li¬ pam v’ nebefa priti ? O Gofpod l ho fi me v’ vinograd fvoje zerkve sa pjazhilo vezhniga sve- lizhanja dobrotljivo pohlizal, flori me fvojiga pridniga flushabnika, de v’ lenobi, v’ smo- tah, v’ grehih vezh ne shivim, temuzh ferzh- no, svefto in ftanovitno hodim po pravim po¬ tu vfih tvojih sapoved, de v’ tvoje kraljeftvo pridem. Amen. XXVI. dan maliga ferpana. JSvela Ana , mati devize Marije. t Sveta zerkev zhafli ponishno in hvaleshno ne le prezhifto devizo Marijo, mater viih odre- fhenika, ampak tudi njene fvete ftarfhe Joa- hima in Ano. Oba fta bila Davidove rodovi¬ ne, kakor fveto pifmo prizhuje; vender ubo¬ ga, ker je boshja modroft hotla f’ ponisheva- njem tih svefiih dufh ponishnoft uzhiti. Koli¬ ko fta bila uboga, prizhuje le to sadofti, de fta fvojo ljubo hzher Marijo revni mu ftenarju, fvetimu Joshefu, v’ sakon dala, kteri je bil tudi Davidove rodovine. 4 Sveti Joahim in fve- ta Ana fta bila fvojiga ubofhtva sadovoljria, fta Koga hvalila, in mu svefto Omilila. De je Da¬ vidov rod ponishan in sanizhevan, jima ni bi¬ lo mar; shelela le fta, zhefar fo vfi pravizhni i68 sheleli, prihoda odrefhenika, kteriga je Bog po fvojih prerokih obljubil v' refhenje lsraela in vfiga fveta. Te fvete shelje fo fe v’ njunih ferzih bolj in bolj vnemale, ker je obljublje¬ ni zhaf she bliso bil, in slafti, ker fta vedila, . de bo is Davidove rodovine odrefhenik. ^ve¬ ta Ana je bila she sdavnaj sarozhena: pa sa- roda ji ni bilo; kader fkoraj ni vezh upanja bilo, jo je boshja miloft obifkala, ji rodovih noft dala, in jo rasvefelila f’ hzherjo, s’ Ma¬ rijo devizo, namenjeno materjo ( Sinu boshji- ga. Ni mogozhe sapopafti ali pravili veliziga vefelja fvete Ane in nje bogabojezhiga mosha, fvetiga Joahima, ktera lia sa ta predragi dar Boga neprenehama hvalila. Veliko bolj fta bila hvaleshna ko nekdanja Ana, mati 4 Samvela pre¬ roka. 4 Sofebna fvetoft, ktero fta nad Marijo vidila, ji je fpodbadala fhe bolj Boga hvaliti, od kteriga vfe dobro pride. Defiravno malo vemo od slavljenja fvete Ane; vender ni mo¬ gozhe drugazhi mifliti, kakor de je po vfih sa- povedih na tanko shivela. Boga je is vfe du- fhe ljubila, in blishniga ko febe, in v’ vfih nad¬ logah je poterpeshljiva bila. c Svojiga pobosh- niga mosha je fveto ljubila: eden drusiga fta bolj in bolj pofvezhevala, eden drusimu s’ vfo poterpeshljivoftjo pomagala. Bogu je vfe fvo- » je terpljenje darovala, in vfe fvoje dela po¬ fvezhevala ; doma je rada bila, in nikoli fe ni vtikala v’ ptuje opravke. Mefto Nazaret, kjer je ftanovaia, je bilo zelo majhno; ven¬ der ji je veliko mefinanov bilq nesnanih, ker — 169 — ni nizb nepotrebniga ifkala, ni bila prašnih noviz radovedna, ni hodila bres potrebe po ineftu, temuzh je fkerbela doma fe pofvezhe- vati. c Sveta Ana je bila vredna hvale , f’ kte- ro { Salomon povifhuje bogabojezho sheno re- kozh: „Nje olrozi Jo vjtali, in jo memo vjih Jrezhno imenovali; tudi nje mosh jo je hvalil. Veliko hzher Ji je bogajtvo Jpravlja- lo, ti Ji vje premagala. Perljudno/i je go- lajna , in lepota je prašna; shena, ktera Je Gofpodcf. hoji, je hvale vredna .“ Prip. 3i, 28 — 3o. Vfa hifha je irezhna, kjer je bo- gabojezha shena po sgledu f. Ane. Nauk. Blagor hijhi, v' kteri Jtrali boshji gojpo- duje. jSveta Ana je bila bogabojezha shena, po- boshna mati, fkerbna gofpodinja, mirna fo- fedinja, in v’ vlim dobra, ker fe je is lju- besni Boga bala. 4 Sveto in flanovitno je fvo- jiga mosha ljubila, ravno tako je bila od nje¬ ga ljubljena; slo je fkerbela sa fvojo ljubo hzher Marijo, in ta je fvoji fveti materi vfo ljubesnjivo pokprfliino fkasovala; pridno in poterpeshljivo je gofpodinjila is pokorfliine do Boga; mirna je bila in fredniza miru nied blishnim , de bi Bog rasshaljen ne bil, m je tudi od drusih v’ miru bila pufhena; vfe ahednofti je imela, ker fe je Boga bala, in — 170 — ga v’ lerzu nofila. Prav govori modri: „Go- f podov Jirah je modrojii sazhetih.“ Prip. 1, 7. Vfe je modro, mirno, framoshljivo, per- ljudno in dobro per zhloveku, v’ kterim Go- fpodov Urah gofpoduje. 4 Srezhen f. Joahim, kteri je imel tako fve- to in modro sheno! Modri prizhuje: „Dar zhes vfe darove je Jveta in framoshljim shena.“ t Sirah 26, 19. Kdor bogabojezhe shene ifhe , jo najde, ker fo njegove ozhi zhi- fie, in fe ne dado smotiti od flepiga poshe- lenja. Kdor bogabojezhe shivi, dobi enako to- varfhizo ; ravno tako najde bogabojezha dekli- za pametniga mosha, ker ne dela neumno , am¬ pak s’ boshjim fvetam. Modri uzhi : „Dobra sirena dober dar; delesh je bogabojezhih , in bo savoljo dobrih del (dobrimu) moshu dana .“ t Sirah 26,3. Ravno to je rezhi od bogabo- jezhiga mosha. Zhe fta mosh in shena bogabojezha, fe /veto ljubita, mirno shivita v’ vti poterpeshlji- vofti, fkerbita eden drusiga pofvezhevati in svelizhati ■ fo tudi nju otrozi fploh dobri. Bog je she poprej nju pametno saveso poshegnal, in jima fvojo gnado dal; oba mu flushita, in imata veliko fkerb sa otroke, vedno sa-nje Boga profita: otrozi vidijo vfe dobro nad nji' - ma, flabiga nizh; toraj fo tudi oni dobri. Bo- gabojezhi ftarfhi fo fvojim otrokam svefti na' meftniki boshji, fkerbni angeli varhi; otrozi, v’ boshjim ftrahu srejeni, fo pomozh in vef®' lje fvojih'ftarfhev, Blagor tej hifhi! Ljube- — *7 l — sen, edinoft, mir, pomozh in vfe dobro je delesh bogabojezhih flarfhev in otrok; tudi je upati, de bo njih bogabojezhoft od roda do roda, kakor je od Tobijatove sapifano: ,,Vef njegov sarod je ojtal v dobrim shw- Ijenji , iako , de Jo bili Bogu in ljudem pri¬ jetni Tob. i4, 17. Nikoli ni prevezhkrat rezheno: „Blagor hifhi , kjer lirah bosbji gofpoduje!“ V’ tej frezhni hifhi eden drusiga ljubijo, eden dru- simu pomagajo , eden s’ drugim imajo poter- pljenje, eden sa vfe, in vfi sa vfaziga fkerbe , de bi bilo vfe po volji boshji. Vfi verni naj bi fi persadjali lirah boshji imeti, in ga ohra¬ niti; ta bi jih s’ vfim dobrim . napolnil. Mo¬ dri prizhuje: „ Blagor zhloveku , klerimu je Jlrah boshji dan; kdor ga ima], komu bo enak? (( t Sirah s5, 10. Molitev. O Gofpod! vem, blagor hifhi, v’ kteri tvoj lirah gofpoduje; pa tudi gorje hifhi, kjer tvojiga llrahu ni: ravno tako blagor ali gorje flehernimu zhloveku, kakor fe tebe ali boji ali ne boji. Zhe premiflim fvetoft, edi- n »fl, polerpeshljivolt fvetiga Joahima, fvete Ane in Marije; mi ferze od vefelja pofkaku- l e , zhutim veliko dopadenje nad njimi, in pravim: „Blagor tej fveti drushini, med kte- ro Bog prebiva! Blagor tudi vfim, ako bi fe po njih ravnali.^ Pa sdaj je malo pokorfhi- — 1 7 * — ne, edinofti, poterpeshljivofti, pomozhi, ker fe te ljudje premalo boje. Ljubesnjivi Ozhe nebefhki! napolni naf f’ fvojim ftraham , de fmo savoljo tebe eniga duha v’ savesi mini. O fveta Ana! ti li velika boshja prijatliza, in veliko samorefh per Bogu; fproii nam pravo bogabojezhoft, de vfi pa tvojim sgledu shivimo, in Bogu dopademo. Amen. XXVII* dan maliga ferpana* j Sveta Makrina deviza, jSveta Makrina je bila hzhi fvetiga Basilja in fvete Emelije, in feftra deveterih fvetih bra¬ tov in fefter. V’ tej fveti hifhi, ki ji enake ni bilo v’ Kapadozii, je fofebno fveto shivela. Nje* na fveta mati je s’ njo vedno govorila od u- fmiljeniga Boga, od ljubesnjiviga Jesufa, od Marije, od fvetnikov, od nebefhkiga kraljeftva, Mos. 20, 7. Ravno tako je trem prijatlam sveftiga Joba sapovedal, de naj fe njemu per- porozhe, rekozh: „Job moj Jlushabnik bosa vaj profil, njegove projhnje bo/n dobrotljivo pogledal Job. 42, 8. Prerok JSamvel je tu¬ di f’ fvojimi profhnjami Jsrdelzam pomagal; sato fo fe mu perporozhali: Ne jenjaj Boga sa naj projiti, de naj Filifhzhanov obvaruje J L kralj. 7 , 8 . Ravni) tako fe najde v’ novi savesi. ( S. Janes apoltel je vidil angele pred boshjim ftolam , kteri fo v’ rokah imeli pofo- de polne difhezhih kadil, ktere, kakor fam islaga , fo molitve fvelnikov. t Skr. rasbd. 5, 8. t Sveti Pavel apoftel je sa verne molil, kakor fam prizhuje rekozh : „Vaf pomnim v' Jvo- jih molitvah bres prenehanja Tef. l , 2 . On fe je tudi vernim perporozhal: „ProJim , bratje! po Gojpodu Jesufu nit pomagajte J' fvojimi molitvami A’ Bogii. ii Rimlj. i5 , 3o. jSveti Jakop apoftel vlim sapove: „Eden sa drusiga molile, de bojte svelizhani.“ 5, 16 . Zhe molitve shivih samorejo pomagati, zhe moremo mi flabi eden sa drusiga moliti : ko¬ liko bolj samorejo pomagali molitve angelov in fvetnikov! 4 Svetniki sa naf radi profijo , de bi tudi mi v’ nebefhko kraljeftvo prifhli. Bili fo pol¬ ni ljubesni do blishniga, dokler fo fhe na fve- tu bili; kako samorejo v’ kraljeltvu vezhne ljubesni bres ljubesni biti? Krivoverzi pravi¬ jo: j,Bog ve nafhe potrebe, sakaj bi fe mu tedaj po prijatlih perporozhali ? On je ufmi- Ijen, pravijo, nam bo rad pomagal, deli rav¬ no fvetniki sa naf ne prolijo. ££ To naj le kri- voverzam oftane, mi pa fe dershimo nauka fvete zerkve. Bog ve nafhe potrebe, in nam r ad pomaga; yender nam je angele in fvetni- ke dal pomozhnike. On nam je sapovedal eden drusiga uzhiti in fvariti, eden drusimu poma¬ gati, deliravno on tiga ne potrebuje, deliravno — ig6 — on le fam somore pomagati in svelizhati. Bog je to sapovedal, de eden drusimu fkasujemo Tvojo ljubesen, f’ ktero imamo saveso med Te¬ boj in f’ fvetniki. Bog rad uflifhuje proTh- nje Tvojih prijatiov, de bi po njih shiveli, ka¬ kor To oni po JesuTu, in v’ njih veTeli drushbi ga vekomaj hvalili v’ nebelih. M o l i t e v. O Bog! upam od tvoje'neTkonzhne milo¬ bi vTe prejeti , kar k’ svelizhanju potrebujem, savoljo saTlushenja JesuTove Tmerti. Is upanja v’ tvojo neTkonzhno milob te prolim, pomagaj mi. Ker lim pa nevreden greThnik, pertezhem k’tvojim Tvetnikam, in jih profim, de naj moji beTedniki bodo per tebi. O preljuba mogozhna beTedniza Marija! profi Boga sa-me nevredni- ga greThnika, de Te Tpokorim, in savershen ne bom; vli Tvetniki boshji! profite Boga sa-me, de milob sadobim. Persadeval fi bom po va- Thim sgledu shiveti, sakaj to je Bogu in vam nar bolj dopadljivo. Do sdaj lim vam prašno zhab Tkasoval, ker moje shivljenje ni bilo va- Thimu podobno; pa pofihmal hozhem P po- mozbjo gnade boshje fkerbno shiveti, kakor be vi shiveli po JesuTu KribuTu, de bom ke- daj v’ vaThi veTeli drushbi Ozheta, t Sinu in T- Duha vekomaj ljubil in hvalil. Amen. 1 97 XXXI. dan maliga ferpana. veti Ignazi Lojoljan. t ^veti Ignazi je bil rojen v’ gradu Lojoli na 4 Shpanfkim od bogatih tlarfhev v’ letu i4gi* Njegov ozhe je bil vef saljubljen v’ fvet; po fvojim flabim duhu je tudi timi Ignazj.i sre- dil. c She mladiga ga je v’ veliko metlo Madrid poflal v’ kraljevo flushbo. Mladenizh Ignazi je nekaj zhafa ondi bil, potlej navojfko fhel; t Shpanzi fo fe namrezh ravno soper Franzose vojfkovali. ( Serzhno fe je vojfkoval; pa per mellu Pampeloni je bil od kugle v’ noge sa- det, je obleshal, in fo ga domu nefli. Dolgo je leshal, lilne bolezhine je terpel, in ko mu je bilo she bolje; ni vedil kaj od dolsiga zhafa pozheti. Profil je, de bi mu bili dali kake pofvetne bukve, de bi fe s’ hranjem motil; pa tazih bukev ni bilo per hiflii, torej fo mu po¬ dali bukve shivljenja Jesufoviga in njegovih fvetnikov. V’ sazhetku jih ni rad bral, ker je bil prašen dobriga duha; fzhafama. je vefelje dobil do njih, in jih je zhedalje raji imel, na sadnje je bil vef vnet fvelnike pofnemati. Nje¬ gove flabe navade fo fe tim fvetim sheljaro slo vltavljale, pa ferzhnotl fi je dajal rekozh: „Sa- baj bi jeti ne samogel, kar fo uni samogli ? B°g mi daje te fvete shclje, mi bo torej tudi mozh dal dokonzhali. 44 Dobre in flabe shelje — ig8 — fo fe v’ njegovim ferzu dolgo vojfkovale, med Bogam in fvetam je vifel; pa gnada boshja je njegovo flabo posheljenje premagala, in terd- no je fklenil vfe dni fvojiga shivljenja le Bo¬ gu flushiti. In ref, kakor je fklenil, je tudi ftoril, ker je njegova volja bila od Boga. Kader fe je bil osdravil, je f’ polti fvoje flabo telo ojltro pokoril, sanizhevanje flabih ferzhno sanizheval, fvoje grebe s’ milimi folr sami vedno obshaloval, nefkonzhno milofl: bosh- jo smiraj hvalil , in nebefhke dobrote nepre- nehama premifhljeval. V’ tim premifhljevanji je velikokrat is ferza djal: „0 kako oltudna mi je semlja, kader nebefa premifhljujem!^ Potlej je fhel na Monferat, kjer je bil klofh- ter f. Benedikta, fe je vfih fvojih grehov od- kritoferzhno fpovedal, in per podobi Marije de¬ vize fvoje foldafhko oroshje puftil. t Svoje lepe oblazhila je dal berazhu, in po berafhko ofi- lezhen fhel v’ malo melto Manreso, kjer je bolnikam ftregel, dolgo molil, vedno fe poftil, in v’vfih dobrih delih bil. Hudizh, fovrash- * nik yfiga dobriga , ga je mnogo fkufhal ; pft s’ upanjem v’ boshjo miloft, y’ saflushenje Je- sufovo, v’ pomozh Marije, s’ vedno molitvijo in lianovitnim pokorjenjem je vfe hudizheve fkufhnjave frezhno premagoval. Po tim hu¬ dim in dolgim vojfkovanji mu je Bog fladik mir dal, v’ kterim mu je vefelo flusbit. Ondi je fvete bukve fpifal, v’ kterih kerfhanfka du- fha najde obilnoft duhovne pafhe. Ni bil uzhen, pa ljubesen do Boga in dobra veft fie mu bile — 199 ~ namedi vifoke uzhenodi. She 33 let dar, fe je s’ otrozi hotel latinfkiga jesika uzhlti. Pot¬ lej je drugam fhel, tudi v’ Pariš fi duhovfke uzhenodi perdobivat. Tudi v’ tim medu je po fvojim terdnim fklepu ojdro in fveto shivel, in sa svelizhanje drusih je fkerbel, defiravno je bil sanizhevan in preganjan. Ondi fe mu je nekaj dobrih in uzhenih mladenzhev per- drushilo: vli fkupaj fo v’ prašnik vnebovse- tja Marije devize prav v’ njeni zerkvi v’ le¬ tu i534 Bogu obljubili vfe sapuditi, in sa svelizhanje blishniga do fmerti fkerbeti. t S. Ignazi je potlej fhel v’Venedke, kjer je mafh- nikovo pofvezbenje prejel, pa is velike ponish- nodi in zbafti do fvetih fkrivnod je le eno le¬ to potlej vpervizb mafbeval v’ Rimu v’ veliki zerkvi Marije devize. V’ Rimu je otroke uzhil v’ kerfhanfkim nauku, in fkerbno delal sa svelizhanje vfih. Vfih njegovih dobrih del fo bili deleshni njegovi fkerbni tovarfhi. Papesh Pavel III. je to bratovfhino v’ letu i5.4o poter- dil, ktera je bila imenovana bratovfhina Jesu- fova, Ta je bila vsdignjena od papeshe Kleme¬ na XIV. 2 i. dan maliga ferpana v’ letu 1770 , £ Sveti Ignazi je ljudi fkerbno uzhil in opo¬ minjal, de naj Bogu svedo flusliijo. Vli fo ga r; *di poflufhali, ker je bilo fveto njegovo shiv- ljenje. 4 Svoje duhovne otroke je na vfe kraje fvela pofhiljal nevednih uzhil, in grefhnikor fpreobrazhat. Savoljo tiga je bil slo zhefhen °d vfih, pa shivel je smiraj v’ veliki ponish- nodi. Njegova ljubesen do Boga je bila neis- 1 200 rezheno velika; is te ljubesni ga je vedno hva¬ lil , in sa blishniga smiraj fkerbel. Vezhkrat je djal; „Ako bi mi Bog rekel: Kaj hozhefh, bersh v’ nebefa iti, ali na semlji okati? bi odgovoril: Raji na semlji okanem, zhe samo- rem blishnimu v’ nebefa pomagati.“ Dokler je fhe v’ Parisu bil, je flabiga in terdovratni- ga grefhnika vezhkrat fvaril in opominjal, de naj hudo perlostinok opuki. Eniga dne je ta grefhnik is meka fhel v’ navadno perloshnolt. ^Sveti Ignazi ga je she sunaj meka, v’ slo mer- sli vodi do gerla, zhakal; to je bilo po simi. Kader je liudobnik memo fhel, je fveti Jgnazi nad njim savpil rekozh: „Le pojdi, kamor fi fe namenil; pa boshja roka je nad teboj! Jeli bom tukaj v’ terpljenji savoljo tvoje dufhe, de fe fpreobernefh, in pogubljen ne bofh.“ Hudobni zhlovek fe je tiga govorjenja prekra- fhil, je fhel nasaj, in hudo perloshnok op,u- kil. Ta pergodba prizhuje od njegove kine gorezhofti sa svelizhanje blishniga. Ta velik fvetnik, poln vliga dobriga safluslienja, je v’ Rimu sbolel, in fveto umeri 65 let kar, 3J. dan tiga mefza v’ letu i556, 1 I 1 Nauk. Vfakima krijtjanu je dolshnoft in mogozhe po j'jetnikih shiveti. - 210 - nevarnoft Boga rasshaliti ne bojifh; li fo- vrashnik fvoje dufhe, in boshje pomozhi ne¬ vreden: „Iidor nevarnoji ljubi , bo n’ ne¬ varnoJii konez Jtoril t Sirah 3 , 27. Kader fo foldatje vidili jezho prašno, fo fe preftrafhili, ker nifo vedili, kaj fe je f’ Pe¬ tram sgodilo. Herod jih je ukasal umoriti; po krivim fo bili umorjeni, pa Bog ni bil kriv njih fmerti, Herod je is laftne hudobije to sapovedal. Tudi je pred njim drug Herod nedolsk e otroke umoril is fovrafbtva do Jesu- fa; pa Jesuf ni bil njih fmerti kriv, ampak neufmiljeni Herod je bil kriv njih nedolshno prelite keryi. To je sapifano, de fvoje mifb poravnafh, Boga smiraj vpravizhniga verujefh, in fe nad terpljenjem nedolshnih ne pohuj- fhafh. Zhe Bog is fkrivnih fodeb perpufti, kar rasumeti ne samorefh, pozhakaj do fod- be; takrat bofh preprizhan, de fo vfe boshje fodbe praviza in miloft. Bog je f. Petra refhil od Herodove roke, ni ga pa hotel refhiti od neufmiljeniga Nero¬ na. V’ Jerusalemu je bil po angelu refhen, pa v’ Piimu je bil krishan. To te uzhi, de bodi Bogu v’ vlim pokoren ; potlej ti bo vfe flushilo k’ svelizhanju. t S. Peter, is Jerusalenv fke jezhe rcfben, je bil Bogu hvaleshen, j e veliko ljudi fpreobernil, in fvoje dobro saflu- sbenje pomnoshil; kader je v’ Piimu is ljubes- ni do Jesufa umeri, ga je fmert v’ nebefhko kraljeftvo prefelila. Vidifh , dobrimu in p°' liornimu kriftjanu je vfe dobro : bodi v’ nad- 2X1 logah , ali is njih refhen, naj shivi ali umer- je, je vfe Bogu v’ zhaft, ker vfe po volji bo- shji dela. Herod je bil kmalo potlej od ange¬ la udarjen; od zhervov fneden je umeri, in v’ pekel fhel. Djan. ap. 12, 23 . Vidifh hcshjo roko nad hudobnim? Varuj fe greha, in dru- siga fe ne boj; le greh je edino hudo in isvir ediniga hudiga, vezhniga pogubljenja. Al o l i t e v. O Jesuf! fpomin terpljenja tvojiga apo- ftelna f. Petra, kteriga li perferzhno ljubil, nie uzhi vfe nadloge voljno terpeti. Ti, t Sin koshji, li hotel na krishi umreti, fvoje ljube namcftnike, apoftelne, /i v’ veliko terpljenje namenil; oni fo is ljubesnji do tebe veliko terpeli, in ferzhno umerli: kako fmem jeft soper nadloge ali tvoje pravizhne naredbe godernjati ? Po sgledu tvojiga fvetiga apoftel- na Petra, drusih apoftelnov in fvetnikov bom fkerbel in li persadeval tvoji fveti volji vfe- lej pokoren biti; is ferza fe tvoji modri pra- vizhni previdnofti podvershem, de tvojo be¬ to voljo v’ vlim delam. O velik apoftel, f. Peter! fproli mi od Boga pokorno voljo in Popolno pokorfhino, de mu v’ dobrim in hu- dim, v’ dobrotah in nadlogah, v’ shivljenji ln /merti sveft oftanem, in vezhno plazhilo prejmem. Amen. 14 * 212 II* dan veliziga ferpana. . . , ' , ‘ ■ &*.■ ' ' ' ' I t Sedem bratov Makabejcu in njih mati. Uefiravno ti nifo v’ novi savesi shiveli in umerli, fo vender v’ katolfhki zerkvi zhefhe- ni, ker fo ferzhno umerli sa fvete sapovedi Gofpod Boga; raji fo umerli, kakor pa kaj fto- rili soper fvete sapovedi, ktere jim je Bog po fvojim flushabniku Mosefu dal. Antioh, t Sirfki kralj, imenovan Imenitni, je nad Jeru- salem fhel, in ga s’ vojfko pofilil v’ letu 170 pred Jesufovim rojftvam; fveti tempelj je ob- ropal in ognjufil. Grosno neufmiljeno je s’ Ju¬ di delal, in to is sgoli fovrafhtva do njih fve¬ te vere; tudi jih je hudo filil malike molili, in v’ prizhevanje, de fo fe Mojsefovi pollavi in pravimu Bogu odpovedali, jih moral fvinjfbo mefo, prej malikam darovano, jedi, kar nifo fmeli. Veliko Judov je hudobnimu kralju bilo pokorno, veliko jih je pa tudi sa vero umerlo. Med timi fo nar imenitnifhi bili ri in fveti mosh Eleazar in ti fedmeri bratje f’ fvojo materjo. Kralj Antioh, kteri je is Jerusalema v fvoje veliko mefto Antiohijo fhel, je ukasal fedmere brate in njih mater pred fe perpeljat 1. Menil je, de bo te mlade fante in njih mater lahko premotil; pa oni fo s’ boshjo pomozhjo njegovo neufmiljenje premagali. Nar prej J e sapovedal te fvete mladenzhe hudo tepki, pot¬ lej pred nje fvinjfko niefo pernedi; pa nifo ga hotli okufiti, Nar ftarji brat je kralju rekel: „Kaj naf isprafhujefh, in kaj hozhefh od naf vediti ? Perpravljeni fmo raji umreti, ko od fvetih sapoved odkopi ti.“ Kralj fe je rastogo- til, je ukasal mu jesik odresati , ltosho s’ gla¬ ve potegnili, roke in noge na konzeh odfeka- ti, potlej ga na velizim rasheljenim rashnu dol¬ go pezhi. Te ftrafhne bolezhine je mladenizb voljno in ferzhno predal, in v’ njih umeri. Njegovi bratje in mati fo ga milo gledali, pa tudi is terdne vere v’ Boga eden drusimu ferzh- nod dajali sa sapovedi Gofpod Boga umreti. Kader je bil nar darji she umeri, fo dru- siga sgrabili, kosbo s’ lafmi mu s’ glave po¬ tegnili; potlej The hujfhi bolezhine mu napo¬ vedali , zhe ne bo fvinjfkiga mefa jedel. Glaf- no jim je odgovoril: ,,Tiga ne dorim ! u Ko umga fo ga po tem martrali, pa umiraj ozli je kralju fhe rekel; ,,Ti nam zhafno shivljenje lizer odvsamefh, pa kralj nebef in semlje naf bo, ko sa njegovo podavo umerjcmo, k’ vezh- ^imu shivljenju obudil.“ Sa tim fo tretjiga saframovali. KacTer fo niu ukazali, je ferzhno pomolil jesik, in po¬ dal roke, de mu jih odfekajo, ter jim rezke: »Te ude fim od Boga prejel, pa sa njegove sa¬ povedi fe jih rad snebim; on mi jih bo po- ^ernd na vemomaj.“ Vli, tudi neverniki, fo e zbudili nad njegovo ferzhnodjo, is ktere sa v e bolezhine nizh ni maral. ! - 214 — Po fmerti liga fo zhetertiga hudo m ar t ra¬ li. Kader je umirati sazhel, je kralju rekel : 1 ,,V’ fredi fmertniga terpljenja fmo frezhnifhi mi od tebe; sakaj mi upamo, de naf bo Bog k’ boljfhimu fhivljenju obudil, tebi pa ne bo vbajenja k’ shivljenju. 4 *' Petiga fo popadli in martrali. V’ kralja je ravno gledal, in mu ferzhno djal: „Defi- ravno li sdaj oblaben, in delafh kar hozhefh; li vender le zhlovek. Malo pozhakaj, bolh vidil boshjo mozh, kako bo Bog pokoril tebe in tvoj sarod. Sa tim fo fhebiga perpeljali, in ga hudo martrali. V’ fmertnih britkoflih je kralju ferzh¬ no rekel: „Ne moti fe, kralj! mi fizer terpi- mo savoljo fvojih grehov; ali nikar li ne do- mifhljuj, de bofh ti bres fhtrafnige obal, ker fe predersnefh soper Boga fe voj f ko vati.“ Tu¬ di ta je ko njegovi bratje ferzhno umeri. Nar mlajfhi je fhe bil. Kralj ga je na bran poklizal, ga prijasno nagovarjal, in mu f’ perfego obljubil, de ga bo frezhniga borili zbe uboga. Ali mladenizh fe mu ni hotel vda¬ ti. Kralj je njegovo mater poklizal, in ji be¬ to val pregovoriti mladenzha, de ji vfaj eden obane. Mati fe je k’ finu fklonila, in mu re¬ kla: ,,Moj lin! ki lim te pod perfmi nofd»> te toliko zhafa shivila, in f’ toliko fkerbjo do teh let perredila, ufmiii fe me vender. Prolim te, preljubo dete! poglej nebo, semljo in vfe; glej, vfe to in zhlovefhki rod je Bog bvaril- Torej ne boj fe tiga neufmiljeniga kralja, tc ' muzh po sgledu fvojih bratov voljno umri. In miloftljivi Bog mi te bo s’ brati vred fpet nasaj dal. Mladenizh, she prej poln shive ve¬ re v’ Boga, potlej od maternih befedi bolj uterjen je savpil nad rabeljni: „Koga zhakate? Le nikar ne miflite, de bom sapovedi kralje¬ vi pokoren; boshjo sapoved le poflufham, ktera nam je po Mojsefu dana.“ Na to fe oberne proti kralju, in rezhe: „Ti pa, kralj! ismifhljevaviz vfiga hudiga soper Jude, ne bofh ne odfhel boshji roki. Moji mertvi bra¬ tje fo sdaj pod saveso vezhniga shivljenja pri- fhli, ti pa bofh po fvoji prevsetnolli pravi- zhno terpljenje prejel/ 4 Kralj od njegovih be¬ fedi lilno rasshaljen ni vedil kaj od togote po- zheti. Vfe huje ko une ga je martral in neu- fmiljeno umoril. Kader fo bili vli mladenzhi mertvi, je ukasal tudi njih fveto mater umoriti. Ona, shenfka lizer, pa polna mofhke ferzhnofti, je is pokorfhine do Boga rada umerla. Ta¬ ko je fvoje ljube otroke in febe Bogu.v’ dar dala. II. Mah. 7. Nauk. Zerkvene sapovedi fo v' pomozh. ,Sedem bratov Makabejev, njih mati in tudi drugi fveti flare savese, kteri fo ob pre¬ ganjanji raji umerli, ko nar manji sapoved Gofpod Boga prelomili, fo vfe hvale vredni, in fo vezhno plazhilo prejeli. Pofretni mo¬ dri fe zbudijo , de fo raji umerli, bo od fvinj- fkiga mefa jedli. Pravijo: ,,Kar je Bog fiva- ril, je nedolshno, in perpufheno vshivati.“ Pief, bar je Bog ftvaril, je nedolshno: pa ne- pokorfhina ni nedolshna. Tudi v’ raji je bil prepovedani fad, in Mojsef ne govori, de je bil fam na febi fbbodljiv; tode nepoborfbina per- vih ftarfhev je bila hudobna. Bog je Judam pre¬ povedal fvinjfkiga mefa jefti, de bi fe od ne¬ vernikov lozhili, od njih odlozheni shiveli, in fe malikovanja loshej varovali. Ta sapoved jim je bila dobra, koriftna in potrebna, ker fo bi¬ li k’ malikovanju filno nagnjeni. Tudi sapovedi batolfhke zerbve fe rasujsdanim nepotrebne sde; pa dobre, fvele in koriftne in potrebne fo, bor fo vernim v’ pomozh boshje sapovedi 1'polnovati , babor bode sdaj fbasano. Zerbev ima oblafl: od Jesufa fvojim otro- kam sapovedovati in prepovedovati. Oblad bi bila prašna rezh, ako bi verni ne bili dol- shni bogati. Zerkev Jesufovo Duh boshji vo¬ di ; ona sapoveduje, ali prepoveduje kar je ver- j nim briftjanam v’ prid, de bi loshej po bosh- jih sapovedih shiveli, in fe sveližhali. Vfe sa¬ povedi batolfhke zerkve fo v’ pomozh, in dru- gazhi ni perpufheno mifliti. Kdor jih sanizhu- je, sanizbuje ne le zerkev, ampak tudi Jesu¬ fa ; kdor zerkev poflufha, Jesufa poflufha. Luk. 10, 16. Perva sapoved sapoveduje prašnike p 0 " fvezhevati, de bi verni kriftjani prav premifb- — 217 ~ o- ljeveli fkrivnofti vzhlovezhenja 4 Sinu boshjiga, j- njegoviga rojftva , terpljenja, vftajenja, in dru- ge fkrivnofti, ktere osnanujejo miloft boshjo , “ in slo pomagajo bogabojezhe shiveti. Sapto- 3- vedani prašniki fo tudi v’ zhaft Marije devize il in drufih fvetnikov, de bi verni Boga hvalili il sa gnade, ktere jim je dal, fe jim perporo- •- zhevali, in fe vneli po njih sgledu shiveti, !- Druga zerkvena sapoved sapoveduje fv. mafho vfako nedeljo in vfak sapovedan pras- i nik poboshno flifhati, ( S. mafha je fpomin i in ponovljenje daritve Jesufove na krishi. Ver¬ ni, ako fo s’ vneto dufho per f. mafhi, Bo- i ga vredno molijo, ga profijo, in fofebne gna- i de od njega fprofijo. To je velik dufhen do- i bizhik. Tretja sapov^ed zerkve sapoveduje ob od- kasanih dneh fe poftiti, tudi ob petkih in fa- botih mefnih jedi fe sdershati. Ta je tudi vernim kritljanam v’ pomozh, de fvoje telo, nar hudobnifhiga fovrashnika, pokore, ktero je veliko grehov krivo, ako ni firahovano. Mefo in vfe mefne jedi fo farne na febi ne- dolsline; ker pa nafhe telo obilno rede, in mu fhkodljivo mozh dajejo, je zerkev sapo- 'cdala fe jih nektere dni sdershati, in fe po¬ bili, de bi hudobno telo pokorili, in ga Bogu podvergli. Zheterta sapoved sapoveduje nar manj enkrat v’ letu fe zhifto fpovedati, in fveto lefbnje telo o velikonozhnim zbafu vredno prejeti, de bi fe ozhillili, in f’ zhifto dufho — n8 F ' Jesufa prejemali. To je od zerkve sapoveda- no, de bi verni bili Jesufu pokorni, kteri je zhifto fpoved in vredno obhajilo sapovedal, de bi Tvoji dufhi pomagali v’ svelizhanje. Peta zerkvena sapoved prepoveduje v’ ad¬ ventu in v’poltu vfe vefelja, ktere To fizer drug nje JesuToviga prihoda, in poli, kteri je per- pravljenje k’ velikonozhnim prasnikam. O krilljan! le to malo, kar je tukaj sa tvoje poduzhenje sapifano, ti kashe ljubesnji- vo mifel tvoje ljube in fkerbne matere, ka- tolfhke zerkve, ktera ti sapoveduje in prepo¬ veduje, kar ti pomaga boshje sapovedi do- polnovati. Ne le te, tudi druge njene sapo¬ vedi imajo enak ljubesnjiv konez. Bodi ft* noviten v’ njenih fvetih sapovedih, in ne p<>| Tlufhaj hudobnih, kteri sanizhujejo sapovedi katolfhke zerkve. zhaf perpufhene, de bi v’ molitvi, v’ pollih, v’ premifhljevanji in drusih dobrih delih bres vlih smot pofvezhevali advent, kteri je zhak- se tv ] 5 : n; ti n d s 1 ,) 1 Molitev. O Jesuf, poglavar in gofpodar katolfhke zerkve! ti jo f’ fvetim Duham vodifh, jo snM varujefh, in uzhifh sapovedovati in prep°' vedovati, kar je tebi v’ zhall in vernim v’ sve¬ lizhanje; torej jo hozhem smiraj poflufhati> de bom tudi tebi pokoren. ^Sedmeri mladen- zhi, njih mati in veliko drusih To raji umer¬ il, kakor de bi bili prelomili sapoved po Moj' — 219 — da- sefu dano; tudi jeb fe hozhem sanizlievavzam je tvojih in tvoje zerkve sapoved ferzhno vbav- de Ijati, kader koli bom od njih flabiga govorje¬ nja ali sgleda fkufhan. Vem, ljubesnjiva ma¬ lti- li, katolfhka zerkev, sapoveduje po mozhi nje- u» ne sapovedi dopolnovati, pa tudi vem, de fim 'i, dolshan raji umreti, ko is sanizhevanja njene es sapovedi prelomiti. Hvala ti bodi, o Jesuf! a- ki fi me v’ fvojo zerkev perpeljal; tebi in njej r- hozhem pokoren biti, de v’ tvoje kraljebvo pridem. Amen. a _______ i- 'I III. dan veliziga ferpana. Snajdenje trupla f. JShtefana, perviga mar - ternika. (Sveti 4 Shtefan, ferzhen vojfhak Jesufov, je hil od terdovratnih Judov okoli devet mefzov po Jesufovi fmerti kamnjan, in bliso Jerusa- lema od uzhenika Gamalijela pokopan. Nje¬ govo fveto truplo je fkrito odalo okoli 4oo let. Kader fo ga bili nafhli, in tudi potlej je Bog toliko zhudeshev boril, de je zerkev is hva- leshnobi do Boga sapovedala njega vefeli fpo- m in danafhni dan obhajati. Truplo f. ,Shte- fana, fkrito pod poderljam bariga pokopali- > je Bog pod zefarbvam Honorja hotel ras- °deti, i n pravo vero med kribjani oshiviti f’ zlnideshi, ktere je na profhnje f. 4 Shtefana de- 230 Ial. Bog je is nebef fveto dufho, uzhenika Ga- j s malijela, bogabojezhimu duhovnimu Luzjanu b< poflal mu povedat, kje fe snaidejo trupla si f. 4 Shtefana perviga marternika, Gamaljela in z njegoviga fina Abiba, in uzhenza Nikodema. t' 6 Sveti ma,fhnik Luzjan je to rasodenje v’ fpanji j 1 prejel; ker pa ni vedil, zhe je to od Boga ali f ne, je vezh dni v’ gorezhi molitvi in v’ ojftrim \ poflu bil, in Boga profil to rasodenje ponovi- 1 ti. Uflifhan je bil po fvojih sheljah. Od po- novljeniga rasodenja boshjiga poterjen in ob- 1 vefeljen je hitel v’ Jerusalem , in to povedal ' Janesu fhkofu. t Shkof fe je ravno takrat v’ 1 mefto Diofpol napravljal savoljo napovedaniga zerkveniga sbora soper krivoverze, in ni mo¬ gel fam ifkati trupla f. t Shtefana; to dobro delo je srozhil in perporozhil duhovnimu Luz¬ janu , in mu rekel, de naj mu, zhe ga bo nafhel, to bersh fporozhi. Ne le duhovnimu Luzjanu, tudi bogabojezhimu minihu Migesju je Gamaljel natanko povedal, kje je Pravizh- ni, to je, f. t Shtefan pokopan. Duhoven Luz- jan je ukasal nar prej kopati v’ kraji, ki g* je fhkof Janes odkasal, pa ni nizh nafhel. Pob lej je ukasal kopati, kjer je minih Migesi pra¬ vil; malo zhafa fo kopali, in she pred nozh- | jo tiltiga dneva grob f. { Shtefana nafhli. t She bolj fo bili preprizbani, ker je f. jShtefana ime bilo v’ fkali vfekano. Duhoven Luzjan in vfi prizhujozbi fo Bo¬ ga vifoko hvalili , kteri jim je is fofebne mi- lofti to rasodel; vender groba nifo odkrili. Luz* - 22 1 - Ga- jan je vfe to Jerusalemfkimu fhkofu Janesu anu bersh fporozhil. Ta je v’ drushbi dveh dru- ipla sih fhkofov in vezh mafhnikov prifhel; vpri- in zho veliko vernih fo grob odkrili, in od fve- ma, te groše oftermeli. Kader fo grob odkrili, fe inji je semlja Itrefla, in prijeten duh je is groba ali fhel; tudi veliko bolehnih je osdravilo. Tru- •im plo f. t Shtefana je sgoli prah bilo; kolti pa fo >vi- bile žele, in vfaka v’ fvojim mellu ali fklepu. po- ( Shkof Janes je nekaj maliga od njegoviga f. ob- trupla ondi pultil, drugo je v’ Jerusalem per- lal nefel; drugi fhkofje, duhovni in verni fo ve- v’ felo in zhaltito fveto truplo fpremljali v’ melto, ga v’ zerkev na hribu t Sijonu. Ravno takrat je 10- Bog dal rodoviten desh, kteriga je deshela lilno ro potrebovala; dolti drusih zhudeshev fe je go- tz- dilo. t Shkofje in verni blishnih in daljnih de- bo shel fo sheleli in profili dobiti nekaj od trupla iu f- t Shlefana, in Bog je na njegove profhnje ju veliko dufhnih in telefnih dobrot podelil. Ob h- zhafu zefarja Teodosja mlajfhiga je trujvlo f. z- (Shtefana prenefeno . bilo v’ Konfhtanlinopol, ja potlej pod papeshem Pelagjem I. v’ Rim , in t- zhaltito polosheno sraven trupla f. Lovrenza v’ a- zerkvi njegoviga imena. v Tukaj je perlosbno povedati velik zbu- c desh, od kteriga f. Avgufhtin pifbe , in dolti e drusih prizhuje. V’ meltu Zesareji v’ Kapa- dozii je bila mati od fvojih otrok hudo sani- i' z bevana. Is naglolti je Boga profila, de naj nje- ne otroke pokori, de bi bili vfim nepokornim olrokam Itrafhen rasgled boshjiga mafhevanja. f — 222 —« Defiravno je preshaloftna mati is naglolli to profila, jo je vender Bog uflifhal, ker fo nje¬ ni otrozi bili hude fhtrafnige vredni. Defet jih . je bilo, in vfih fe je nesnana bolesen lotila. Trefli fo fe, kakoV de bi hudo merslizo imeli; ni jim bilo ne po dnevu, ne po nozhi pokoja: fram jih je bilo med snanzi oftati, in fo fe na vfe kraje rasfhli. Dva tih, namrezh Pavel in Paladija, lla v’ Afrikanfko metlo Hipon pri- fhla, kjer je bil fhkof f. Avgufhtin. Ravno per ozhitni boshji fluslibi fo bili f. Avgufhtin in verni shrani; Pavel in Paladja lla per fve- tinjah f. 4 Shtefana molila, in vprizho vfih bil« osdravljena. 4 S. Avgufhtin je to vidil in popi¬ hal. Ta velik zhudesh, na profhnje f. 4 Shtefa- na Itorjen, je bil v’ letu 4*5* Nauk. Od fpofhlovanja do fvelinj ali ojtankov f vd¬ rli ko v. 4 Shtiri fto let po fmerti f. t Shtefana, ferzh- niga vojfbaka Jesufoviga, fo njegovo truplo sunaj Jerusalema nafhli, kakor jim je bil Bog rasodel. Veliki zhudeshi fo fe takrat in pot¬ lej godili, kteri fo prizhevali, de je oftanke fvetnikov zhalliti dobro, in Bogu dopadljivo. Neverniki fo krifljanam ozhitali, de kofti rnert- vih molijo; krivoverzi tudi flabo govore so- per katolfhko zerkev: pa ona savoljo ozhita- nja flepih fovrashnikov od tiga ne odftopp Verni, od zerkve poduzheni, ne molijo kofti fvetnikov, in ne upajo v’ njih oftanke; te- muzh jih zhafte, ker fo njih trupla bile sdru- shene f’ fveto dufho, fo bile prebivalifbe f. Duha, in bodo zhaftitljive vftale. Oftanke Cvetnikov zhaftiti je navada katol- fhkih vernih vfih zhafov. V’ djanji apoftelnov je sapifano, de fo potne rute od telefa f. Pav¬ la in njegove opafila na bolnike devali, in ko¬ lesni fo jih popuftile, in hudi duhovi fo is njih fhli. Djan. 19, 12. Vfak ve, de potne rute ali opafila f. Pavla nifo mogle bolnikov osdrav- ljati, tudi, de kofti ali pepel Cvetnikov nima¬ jo v’ febi mozhi potrebnim pomagati; pa ta zhaft gre v’ fvetnike, ali bolje rezhi, v’ Boga, kteri po fvojih prijatlih zhudeshe dela. Pervi verni nifo bili nevedni ali vrashni, ker fo le zerkev poflufhali; vender fo s’ drago ženo is rdk nevernikov odkupovali mertve trupla ali kofti fvetih marternikov, jih fkerbno otevali, ahaftito pokopavali, in zerkve na njih grobeh sidali. V’ fpomin njih Cvete navade fo sdaj pod vfakim altarjem fvetinje fvetnikov. Ka¬ der je f. Ignazi fhkof v’ Rimu od sverin ras- tergan bil, je le nekaj njegovih debelfhifh kofti cftalo ; te fo verni vseli, jih v’ zhedno fkrinjo djali, in v’ Antiohijo nefli , kjer je po- P re j fhkof bil. Navada oftanke fvetnikov zha- je po nauku zerkve in po sgledih poprej¬ šnjih vernih. Verni fe morejo varovati, kar bo sdaj re¬ šeno. Ne fmejo nobene rezhi zhaftiti, zhe - 224 - ni fkasano, in od fhkofa poterjeno, de gre tifti rezhi zhaft. To je modro sapovedano, de verni vrashni ali premajhniga uma ne delajo po Tvoji flepi vefti. Kar zerkev zhafti vredni- ga Tposna, naj zhafte, pa pametno. Nekteri bolj zhafte mertvo truplo kaziga Tvetnika, ko Jesufa v’ sakramentu f. telefa. Zhe duhoven vernim fvetinje daje kufhevati, fe s’ veliko nad- leshnoftjo do njega rijejo; med f. mafho pa, kjer Jesuf, GoTpod fvetnikov, ponavlja Tvojo fmert na krishi, To flabi in mlazhni. To pri- zhuje, de vera tih ni pametna, ni zhifta, No¬ beden ne fme oftankov Tvetih vrashno zhaftiti, ali meniti, de bo nefrezhe obvarovan, ako jih ima doma ali per Tebi, ali de bo s’ njimi salo- ge nafhel, ali vganoval fhtevilke, ali kaj dru- siga ftoril. Ti zerkev poflufhaj, in po njenih naukih elelaj : zhafti, kar ona zhafti vredniga fposna, pa ta zhaft naj bo po njenih sdravih naukih. Zhe tako ne delafh, ni tvoja vera zhifta, in perloshnoft dajefh krivoverzam zerkvi tvojo nevednoft ozhitati, ktere ni ona kriva, ampak ti, ker je ne poflufhafh. Molitev . O moj Bog! vem, de tvoje fvetnike, njih trupla, kofti in prah zhaftiti je perpufheno ij> dobro; pa potrebnifhi je po njih sgledih slu* veti. Jeft rad zhaftim, kar je tvojih prijatloV, pa po njih fvetim shivljenji ne shivim. Oni T° fvojo dufho in Tvoje telo pod pokorfhino tvo- gre , de dajo (dni- kteri , ko oven j nad- pa, "vojo ; pri- No- iftiti, > jih salo- dru- enih niga ■avih vera ■rkvi •iv a j njih o in shi' lov; ii To tvo- -— Ž2& - jih snpoved devali in imeli; jeli imam nepo¬ korno dufhb v’ fpazhenim telefu, vender nd fkerhim j in fe ne pohorim. O f. t Shtefan! ki ii bil poln gnade, f’ ktero li liano viten bil, in fe v’ fmert dal is ljubesni do Jesufa, fproli mi gnado tako shiveti, de bo moja dufha tvoj prihod ljubila, in telo zhaftitljivo vila jen je i- melo. t Sprofi mi fer zb no llanovitnoll v’ do¬ brim , de fe Jesufa in njegovih fvelih naukov nikdar ne framujem, in od njih nikoli ne od- ftopim. O Gofpod Jesuf! dodeli mi na profh- nje fvojiga ferzhniga vojfhaka, f. 4 Shtefana, pravo pokorfbino in ferzhno llanovitnoll, de mi bodo nebefa odperle, kjer te bom hvalil vekomaj. Amen. IV. dan veliziga ferpana. ‘Sveti Dominik. .^veti Dominik je bil rojen od bogatih in bo- gabojezhih katolfhkih llarfhev na ^hpanfkim v’ letu n70. Njegova poboshna mati je vfe fvo- otroke in tudi njega v’ boshjim llrahu re¬ dila,.kakor je njih fveto shivljenje prizhe- 'al°. Dominik, fhe otrok, je nad feboj imel 'id snamnja dobre dufhe in fofebne fvetolli: ) e bil framoshljiv, ponishen, pokoren, mi- ’ en > famoten, in k’ vlimu dobrimu perpra- III. 1 5 326 -— 1 ven. t Starfhi fo ga bili vefeli, in fo Boga hva¬ lili, kteri mu je obilno gnado dal, in profili, de naj ga v’ nedolshnodi ohrani. Srozhili fo fvojiga ljubiga fina Dominika njegovimu dri- zu, bogabojezhimu in uzhenimu mafhniku, per kterim je bil v’ poboshnofti uterjen; pot¬ lej fo ga poflali v’ medo Palenzo, de bi fi vi- fokejfhi modrod in uzhenod perdobil. Mia- denizh Dominik je bil vfim tovarfham dober sgled: rad fe je uzhil, in nedolshno je sbi- vel; fefebno rad je bral in premifhljeval f- pifmo, sladi pifma f. Pavla apodelna, v’ kte- rih je njegova gorezha dufha obilno pafho nafhla. Od fvetiga branja, premifhljevanja, molitve in ljubesni je vel' vnet bil Bogu shive- ti, in sa svelizhanje blishniga fkerbeti. De bi fvojo dufho v’ nedolshnodi in fvoje mlado telo v’ zhidodi ohranil, je priden bil v’ vfih fvojih dolshnoftih: lenobe fe je bal in varo¬ val, pogodo fe je podil, veliko let ni vina pil; tudi fe je vedno perporozheval prezhifti devizi Marii, in vfiga fe je fkerbno varoval, kar samore hudo poshelenje drashiti. Prid- nod, pod, molitev in pomozh Marije ga J e do fmerti zhidiga in nedolshniga ohranilo. Mla¬ di fofebno naj dobro premiflijo fveto in p rid- fe no shivljenje f. mladenzha Dominika; po njem ravnajo, in le tako bodo Bogu f’ zhidim in nedolshnim shivljenjem dopadli- t S. Dominik je bil ubogim perferzhn 0 ufmiljen. Njegovo ufmiljeno ferzc fe je f°' febno rasodevalo ob zhafu hude lakote. S - 227 - vfo mozhjo je potrebnim pomagal: kar fo mu njegovi bogati ftarfhi pofhiljali, je ubogim dajal; kir je to fine premalo bilo, je prodal fvoje blago, tudi pofteljo in bukve, in njih ženo ubogim dal. Kar bo sdaj rezheno, fhe bolj prizhuje od njegoviga ufmiljeniga ferza. Eniga dne je shaloftna shena k’ njemu prifhla, in ga profila, de naj ji pomaga refhiti njeni- ga brata is fushnolli nevernikov. 4 S. Domini¬ ku, kader je to saflifhal, fe je hotlo ferze raspo- zhiti; majhno je pomiflil, potlej sheni milo odgovoril: „Ti ne morem dati ne denarja, ne blaga; zhe me pa gofpodar tvojiga brata namefti njega v’ fushnoft vsame, fe rad dam v’ refhenje tvojiga ljubiga brata. u Shena, ka¬ der je to govorjenje saflifhala, je oftermela, fe nad njegovo veliko ljubesnijo zhudila, pa ni mogla v’ to dovoliti; lepo fe mu je sahva- KU in fhla. Bogabojezlie shivljenje, ufmiljeno ferze m vifoka uzhenoft f. Dominika je njegovimu fvetimu fhkofu Diegu slo dopadlo; korarftvo mu je dal. Ta zhaft ni bila njegovi ponish- nolli fhkodljiva, ker je bil v’ ponishnofti uter- l en ; ponishnifhi je shivel, in svelleje Begu flushil. Njegov fhkof je savoljo fofebnih opra- V, 1 na Pranzofko , potlej v’ Piim fhel, in je ho- kl per febi imeti f. Dominika, ker fe je na n j e govo modroft sanefel. Is Rima fta na Fran- z ofl in naf je v’ tej veri f’ fvojo gnado uterdil. ' Peter je shelel na gori Taboru smir»j prebivati, in ondi Jesufovo zhaft vshivati. { Skerbel je Jesufu, Mojsefu in Elijatu fhotore napraviti, on pa bi pod milim neham bil ve ' fel; tode ni vedil, kaj govori. Peter in dra¬ gi uzhenzi fo sheleli pred terpljenjem velik 0 plazhilo vshivati; pa Jesuf jim je fvojo zhaft rasodel jih v’ terpljenji ferzhne ftoriti, in l e potlej bi bili v’ nebefhko zhaft fhli. Zhlo* — 243 —* vekova natora je vfelej taka, le po refelji hre¬ peni, terpljenja fe boji; pa bres terpljenja ni mogožhe v’ nebefa priti. Peter je vfaj zhi- lliga vefelja ifkal, vender je nefpametno go¬ voril; veliko bolj fo nefpametni, k.teri v’ grefh- nih vefeljih shive, in upajo v’ irebefa priti. Jesuf je prej terpel, in le potlej v’ fvojo zhaft fliel; po njegovim sgledu moremo mi terpeti, in le tako upamo v’ njegovo zhalt iti. I. Petr. 2 , 21 . Ko fo uzhenzi fvitli oblak vidili, in glaf is oblaka flifhali, fo fe lilno preftrafhili. Ta¬ krat fta Mojsef in Elija sbe bila odfhla, de bi le preltrafheni uzhenzi ne motili, in ne me¬ nili , de je nebefhki Ozhe komu drusimu re¬ kel: j,Ta je moj ljubi 4 Sin, nad kterim imam dobro dopadenje; njega poflufhajted 1 ’ ReP$ le Jesuf je 4 Sin boshji; Mojsef, Elija in dru- g 1 fvetniki fo flushabniki boshji. To terdno vcru j, pa tudi premifli , zhe sapoved nebe- fhkiga Ozheta dopolnujefh, ki ti sapove Jesu- poflufhati. Zhe nauke Jesufove f’ popolno pokorfhino žhaftifh, zhe fvoje shivljenje po njegovih naukih v’ vfim ravnafh, ga poflu- Ibafh; zhe ne, ga sanizhujefh in bofh sa- v ershen. Jesuf je fvojim uzhenzdm sapove- dal od njegoviga zhudniga fpremenjenja ne 'govoriti, preden od fmerti ne vftane, ker fo uzhenzi fhe premalo bili rasfvetljeni, in dru¬ gi neperpravljeni od te fkrivnofti flifhati. A- polielni fo potlej to osnanovali, in verovali 0 > kterim je Bog gnado vere dal. O kri- — 244 — kjan! premiThljuj te fkrivnoki, sakaj fo bile, in moli: Molitev. O Jesuf! terdno verujem, de li ti ( Sin boshji, uzhenik vlih, odreThenik Tveta in Go- Tpod vlih kvari; Tposnati pa tudi morem po- nishno, de hm te premalo poliufhal, in po tvojih sapovedih nefkerhno shivel, defiravno mi je nebefhki Ozhe to sapovedal. 'T i li ne¬ kaj zhaki Tvoje boshje natore rasodel, uzhen- zam in drusim dopovedati, kako veliko pla- zhilo jim je namenjejo, kteri te pofluThajo; pa kako malo fkerbim v’ tvojo zhaft priti! 0 ljubesnjivi Gofpod! daj mi f’ Tvojo gnado ve- Telje do nebeThkiga kraljekva, de li vTe dni Tvojiga shivljenja slo persadevam va-nj priti. Vem, oko ni vidilo, uho ni Tlifhalo, in ferze ne sapopade zhikih, zhesnatornih in vezhnih dobrot tvojiga kraljekva; vender daj mi nio- zhne shelje po njem, de vedno k’ tebi sdihu- jem, vTe greThne Tladnoki Tovrasbim, Tvoje miTli smiraj imam v’ nebelih, in li slo persfl- devam va-nje priti. Zhe to gnado od tvoje milobi sadobim, bom ko Peter na gori Tabo¬ ru, rekel: Tukaj mi je dobro biti! tukaj bom frezhen vekomaj! Amen. VIL dan veliziga ferpana. t .Sveti JDonat J'hkoJ' in mariernik. Od shivljenja in fmerli f. Donata vifoko u- zheni kardinal Baroni tako pifhe. 4 Sploh mi- fel je, de je bil Rimljan; refnizhno vfaj fe ve, de je bil v’ Rimu med zerkvenimi flushab- niki pod pokorfhino bogabojezhiga duhovna Epigmenja, kterimu fo ga bili njegovi dobri ftarfhi srozhili. V’ letu 3o3 pod zefarftvam Dioklezijana in Mahfimijana je neufmiljeno preganjanje soper zerkev bosbjo vftalo. Nje¬ govi fveti ftarfhi in njegov duhovni ozhe, f. Epigmeni, fo bili savoljo vere umorjeni. Do- n at je is Rima sbeshal. ker fe is ponishnolli ni v’ fvojo mozb sanefel, in je fhel v’ Tofh- bano na liribe bliso inefta Areza. Sapultil je desbelo, mefto, shlahto in premoshenje, fvojo vero in shivljenje perhraniti. V’ Tofhkanfkih hribih je bogabojezhiga pufhavnika Hilarina nafhel, in ga angela varha imel; v’ molitvi, v delu, v’ pokorjenji, v’ vlili mogozhnih do¬ brih delih je per njem shivel. Hitro je dofe- gel popolnama pravizhnoft, kolikor je zhloveku niogozbe, in Bog mu je dal dofti zhudeshev delati. Defiravno je katolfhka zerkev pod že¬ parjem Kbnfhtantinam dofegla mir; vender f. Honat ni hotel v’ Rim iti, raji je v’ famoti shivel. t S. 4 Satir, flikof v’ mellu Arezu, je sve- “ 246 —s? (Jil njegovo fofebno fvetod, ga med zerkvene flushabnike rsel, in tudi kmalo mafhnika she- gnal, de bi s’ sgledam, s’ nauki in P fvetimi sakramenti ljudi pofvezheval. V’ letu 346 je f. t Satir umeri, in vli fo njega isvolili fvojiga fhkofa. Ker le ni mogel te teshke flushhe ubraniti, fe je vdal, in fbel v’ Piim k’ pape- shu f. Julju, od njega fhkofov shegen prejet. Potlej je fhel v’ Arezo nasaj. Vli kridjani fo ga velelo ko angela 'boshjiga fprejeli; pa ter* dovratni neverniki, kterih v’ meliu ni malo bilo, fo ga zhertili, ker fo vedili, de slo fo- vrashi njih bogove. t S. Gregori papesh pifhe, de je f. Donat v’ medu veliko zhudeshev fto- ril, in s’ njimi veliko nevernikov fpreobernil, t Se ne more na tanko vedi ti, koliko je ta fve- ti fhkof dobriga ftoril; ve fe pa lahko, de je, vef vnet sa z ha 11 boshjo, neisrezheno fker- bel pravizhne pravizhnifhi delati, in grefhni- ke, sladi nevernike fpreobemiti. Zhes vezh let je Juljan, kteri je pravo vero sapudil, zefar podal. Ta hudobnik je katolfhko vero fovrashil, kridjane preganjal, in slo fkerbel sa zhad lashnjivih bogov; tudi je v’ kerfhanfke meda ferdite nevernike p°" j fhiljal obladnike, de bi fveto vero pokonzhak V’ letu 362 je neverni obladnik Kvadrazjan v’ medo Arezo prifhel, in sapovedal f. fhkofa Donata pred fe perpeljati. Ko ga je pred fe* boj vidil, mu je ferdito rekel: „Sakaj ti s’ sa- peljivimi nauki odvrazhujefh ljudi od flusbbo mogozlinih bogov, ktere vfe Rimfko zefardr° 1 — 347 — In nafhi zefarji molijo? Tudi ti jih moli; zhe ne, bofh shiv foshgan. 44 ,S. fhkof je fodniku ferzhno odgovoril: „Sanizhujeni tvoje Logo¬ ve, de Bogu sveft oftanem; velika frezh« mi bo terpeti, in kri preliti is lj.ubesni do fvojiga Boga. 44 Oblaftnik je Tvojim flushabnikam uka- sal ga po uTtih tlezhi, de bi vezli tako ne go¬ voril. t S. Donat je ufta vfe kervave imel; ven- der je Jesufa hvalil, in bogove sanizheval. ( Sod- iiik ga ni mogel vezh poflufhati, v’ jezho ga je sapovedal vrezhi. Verni, kterih je bilo do¬ ki v’ meftu, To fvojiga fvetiga fhkofa obifko- vali, in mu ftregli. Defiravno je bil v’ jezhi uklenjen, Te vender ni niah bal; Jesufa je os- nanoval, in v’ njegovim imenu velike zhudeshe delal. Neverni fodnik fe je punta bal! torej je ponozhi eniga Tvojih flushabnikov v’ jezho poflal, fvetimu fhkofu napovedat, de naj ali malike moli, ali pa bo umorjen. Odgovoril mu je: „Rad umerjeni sa Jesufa, ker je tudi on sa me rad umeri na krishi. 44 t Slushabnik ga je salo s’ mezhem umoril. Njegova fveta | fmert je bila ravno ta dan v’ letu 362. Never¬ ni oblaftnik, de bi kriftjani ne pokopali, in ne zhaftili njegoviga fvetiga trupla, je sapo¬ vedal fhe pred dnevam ga zhes osidje med fkalovje vrezhi; pa verni fo ga nafhli, in zha- dito pokopali sunaj mefta per zerkvi Marije ; devize sraven trupla poprejfhnjiga fhkofa f. (Satira. Tudi po fmerti fo fe po njem veliki zhu- deshi godili; savoljo tih fo ga veni vifoko zha- in fe mu gorezhe perporozhevali. — 2 / ( 8 — Nauk. Katolpiha vera je dobrim prijetna, hudobnim t grenka. t Sveti Donat je mirno in vefelo sliivel v’ IVeti katolfhki veri; tudi je rad terpel in umeri sa njo, ker je vedil, de je farno ta fveta in svelizhavna. V/I bogabojezhi kriftjani shive radi po fveti veri, in Bogu vefelo flushijo v’ upanji obljubljeniga vezhniga plazhila. Ref je, kar f. Pavel pifhe: ,,Pravizhni is vere slu- vi.“ Hebr. xo, 38. Katolfbka vera je flabim grenka in soperna, ker jim prepoveduje, kar njih hudo poshelenje sheli. Salo fe hudobni vsdigujejo soper fveto vero in njene sapove- di, ker je njih fpazhenofti jarm vere prete- shak. Neverniki fo kriftjanam ozhitali: „Sakaj ojftrimu Bogu flushite, kleri vam vefelje pre¬ poveduje? Bodite nafhe vere, in bodite vefeli s’ nami.“ Verni fo jim djali: „Vi fte sdaj ve¬ feli, potlej bofte terpeli vekomaj; mi fmo sdaj shaloltni, potlej bomo vefeli vekomaj.“ O * 11 fo govorili in shiveli po f. evangelji, pa fp a ' zhena natora nozhe tiga flifhati. Sato je sa- pifano: „Projtoren je pot, kteri pelje v' p°' gubljenje , in veliko jih je, kleri po njem b°' dijo. (( Mat. 7 , i3. O kriftjan! premifli, kako ljubesnjiva je fveta katolfhka vera, v’ kteri po fofebni m 1 ' lofti boshji ahivifh. Da ti zhesnatorno fvetlo- bo pfaviga Boga fposnati, u?hi te mu dop«' — 249 — It;, in pomaga ti v’ nebefa priti, de ga bofh vekomaj vshival. Vera te uzhi, de je vfiga- mogozhni Bog ufmiljen ozhe Tvojih Ilvari, de jim rad pomaga, in vfe v’ njih vezhno frezho obrazhuje. Uzhi te, de je Bog pravizhen, in tvoje nar manji dobre dela, zhe To is ljubesni do njega korjene, plazhuje. Zhe ga molifh, fe hudiga varujefh, nadloge voljno terpifh, ii blishnimu ufmiljen , in drugo dobro delafh, ne more to bres plazhila okati. ( S. Janes pri- zhuje : To govori Gofpod : Glej , pridem lersh, in moje plazhilo je v’ menoj , de vj'a- himu plazham po njegovih delih. 1 " Skr. ras- od. 22, 12, Premifli tudi neisrezhene do¬ brote, ktere v’ katolfhki veri imafh in vshi- vafh, fvete sakramente, zhike nauke in veli¬ ko drusiga. Glej Jesufa Krikufa is ljubesni do tebe krishaniga ! Kar je on saflushil, je tvoje; in verhi tiga ti daje Tebe v’ sakramen- lu T. refhnjiga telefa, de mu poln mozhi in vefelja gorezbe flushifh. Ljubesnjivo ti po¬ maga kanovitnimu okati; zhe pa grefhifh, ti pomaga Tvoje grehe fposnati, jih opukiti, in ti deli odpufhenje , ako jih obshalujefh. Ker k Hab, ti pomaga f’ Tvojo gnado, ti fveti f’ h'ojim sgledam, ti je dal angele varhe in fvet- mke v’ pomozh, de pridefh v’ nebefhko kra- ijekvo. Si morefh kaj boljga mifliti, ' ko je to? Porezbefh: „Vender je teshko v’ katol¬ iki veri shiveti, ker je natora flaba, fovrash- n ikov doki, in sapoved veliko.“ Ti odgovo- 25o rim: Ref je to, pa glej, de fi teshe ne ismifh- Ijujefh v’ sapovedih fvojo nepokorfhino isgo- varjati. in de ne povifhujefh fvoje flabofti fe v’ hude ii nedolshniga delali. t Slab fi, in fam ne samorefh po sapovedih shiveti; pa ufmilje- ni Bog ti pomaga P fvojo gnado savoljo Jesu- fa, s’ njo pa vfe samorefh. Zhe fe ravno mo- refh vojfkovali in terpeti, je vfe to le malo memo veliziga plazhila, ki ga bofh v’ nebelih prejel, in vshival vekomaj. Glej fvete marter- nike Jesufove, kaj in koliko fo terpeli, in fra- muj fe fvojo flaboft isgovarjati. Bodi vefel v’ terpljenji, in oftani sveft Bogu, in s’ Davidam rezi: „Bom najden , kader fe ko tvoja zhajt perkasala.“ Pf. 16 , i5. Tudi: „Pravizhni bodo nafiteni od obilnojti tvojiga prebiva¬ lif'ha , in ti , o Bog , jih bofh. J' poiokam vefelja napajal Pf. 35 , 9 . Ako li fushnik fvojiga gerdiga posheljenja, ti je fveta vera grenka in soperna. Hvaliti bi mogel Boga neprenehama , ki ti je s’ rasode- to vero pomagal, bres ktere ni svelizhanja; pa godernjafh soper njene sapovedi, kterih dopolnjenje ti nebefa saflushi ? Tertulijan jo I nevernikam pravizhno ozbital: „Vi fovrasbito katolfhko vero, ker rasujsdano shivite, in ho- zhete shiveti.“ Ref, fveta vera ne more bil' hudobnim vfhezh, ker sapoveduje fvoje Ha - he pozhutke krishati, in jih premagovati. R® s ' ujsdani kriftjani bi radi dofegli, kar pravizb- noft saflushi; pa pregrenko fe jim sdi po Re¬ ti veri pravizhno shiveti. Ti jim ne bodi enak: ljubi, kar ti vera sapoveduje; Tovrashi, kar ti vera prepoveduje; bodi hvaleshen sa raso- dete refnize; vedno proli gnado v’ fvcti veri fveto shiveti in umreti, de prejmefh, kar je Bog Tvojim svellim Tlushabnikam obljubil. Molitev. 0 Jesuf! reTnizhno li ti govoril, in Tvo¬ jo zerkev ali vero shenitnini permeril; kakor na obilni shenitnini fo tvoji dobri flushabniki v’ katolfhki zerkvi s’ vfim dobrim nafiteni. Na shenitnini mogozhniga kralja je vfiga dobriga telefniga obilno, v’ tvoji Tveti veri je obilnoft vfih dufhnih dobrot: pa bojim fe, de fim per tej zhesnatorni shenitnini bres TvatovTkiga ob- lazhila, bres ljubesni, in bres ljubesni je ve¬ ra prašna, in upanje predersno. O Gofpod! fposnam Tvojo lenobo in hudobijo: maloprid¬ no fini v’ Tveti veri shivel, fim sanizheval tvoje dobrote; pa shelim Te poboljPhati, in tebi svefto shiveti. Odpufti mi vfe grehe, in daj mi gnado po vfih sapovedih Te ravnati, de te v ’ nebelih vshivam vekomaj. O Tveti Donat! bodi ti moj pomozlinik per Bogu po JesuTu Kriftufu, in Tprofi mi obilno gnado, T’ ktero premagujem hudo, delam dobro, de Te od ^°ga nikdar ne lozhim. Amen. 252 I VIII. dan veliziga ferpana. t Sveti Ormisda marternik. t Sreti Ormisda je bil rojen v’ Persii okoli le¬ ta 370, kakor uzheni fhkof Teodoret pifhe. V’Persii je bilo veliko kriftjanov, ktere je kralj t Sapor neufmiljeno preganjal. V’ sazhetku kra¬ ljevanja njegoviga naftopnika Isdegerda fo bi¬ li v’ miru pufheni; pa v’ letu 420 fe je pre¬ ganjanje soper zerkev boshjo ponovilo, in ver¬ ni fo bili ftrafhno fkufhani, ali f’ pomozhjo mogoz.hne gnade boshje jih je veliko sa vero ferzhno umerlo. Med timi je f. Ormisda bil, kteriga je danf hvalni fpomin v’ zerkvi. Bil je flovezh savoljo veliziga premoshenja in vi- fokih flusheb, pa veliko bolj savoljo zhifte ve¬ re in fvetiga shivljenja. To je hvale vredno, uno nizh ne pomaga. Kralj je svedil, de je on kriftjan, fe je rasferdil, ga pred fe pokli- zal, in mu ojfiro rekel: „Ormisda, bersh fe Kriftufu odpovej, in moli fonze.“ Krotko in modro, pa tudi ferzhno je kralju odgovoril: „Ni dobro ne tebi, ne tvojimu kraljeftvu, dc fe tiki, kteri Boga ftvarnika nebef in serrdje molijo, is flabofti mu odpovedo; kdor ni Bo¬ gu sveft, kako bo tebi? Kdor fe Boga ne boji, fe tudi tebe ne, ki fi, defiravno mogozhen j kralj, vender le zhlovek. Kdor je tebi nesveft, je fmerti vreden; fhe huji fhtrafnige je vreden, 253 kdor Boga sapufti.“ Kralj ni hotel preminiti, kako veliko modroft sapopadejo befede f. Or- misda: od njega nepokorniga je fhel, drusi- ga ni pomiflil; vef je l>il rastogoten, vfe ve¬ liko premoshenje, tudi flushbo mu je vsel, in ga obfodil vojfkne kamele pafti. s S. Ormis* da je to krivizhno fodbo voljno saflifhal, ker je ref bil ubog v’ duhu, kakor Kritluf sapove. Rad je sgubil vfe, de je le vero ohranil, in rad fe je podvergel ponishni flushbi, delivav- no je bil prej lilno mogozhen in bogat. She vezh let je f. Ormisda to niško flush¬ bo poterpeshljivo opravljal, pod milim nebam je bil na deshji, na mrasu, na fonzu; fkoraj ga ni bilo posnali. Ravno bliso kraljeve hifhe je eniga dne bil: kralj je fkosi okno gledal, ,n ga vidil prepadeniga, premenjeniga in rasterganiga, komaj ga je posnal; fmilil fe mu l e 5 m lepo obleko mu je poflal. Zhes nekte- re dni ga je kralj pred fe poklizal, in ker je roenil, de ga je dolgo terpljenje in podano ob- lazhilo omezhilo, ga je prijasno nagovarjal, de naj fonze moli. ( S. Ormisda je kralju odgo- y° r il: ,.Zhe menifh, de me obleka, ki li mi 1° dal, sainore Bogu nesveftiga Ilorili, jo tu- l fi lakomniga in krivizhniga ferza. Per la¬ komniku ni zhifte pravize; prepovedane do- bizhke, grefhne fvijazhe, druge golufije is- govarja. Le kader kako fhkodo ali krivizo ! er pi s je slo shaloften in jesen. c Skerbi fvo- ) e ferze fposnati. Premaguj lakomnoft. Lakomnik fe tesh- , , {0 fposna, in teshko premaguje. Lakomnoft ) e saderga hudizheva, pa je f’ temo obdana 5 256 lahko /e va-njo pride, pa refhenje je tesli- ko. Druge flabolti fzhafama pefhajo; lakom- noli ne pefha, in she bliso fmerti zhloveba ne sapufti. De fe lakomnofti varujefh, in jo premagujefh; delaj, kar ti bom pravil. Go- rezhe prod Boga, de naj ti da gnado , f’ kte- ro fvoje ferze povsdigujefh k’ Bogu , fposnafh vrednoft zhesnatornih dobrot, in sanizhujefh posemeljfko. Premifhljuj fmert, fodbo in vezh- noft; to potrebno premifhljevanje ti bo dufhne ozhi odperlo bofh fposnal, in opuftil lakomno!!. Kaj ti bo obilno!! v’peklu pomagala, in ubofh- tvo v’ nebelih fhkodvalo ? Premaguj lakomne shelje, shivi po zhifti pravizi, bodi uhosiga duha v’ bogallvu, poterpeshljiv v’ ubofhtvu, fkerbi li saloge vkupej fpravljali sa nebela, popravi vfe ilorjene krivize, pomagaj ubogim, I in tako bofh bogat vekomaj. M o l i t e v, O Jesuf! ti li s’ sgledam in s’ nauki uzhil, de bodimo ubogi v’ duhu; ti, Gofpod v liga, li bil rojen v’ revnim hlevzu, in li potlej smi' raj v’ radovoljnim ubofhtvu shivel; ptize ima¬ jo gnjesda, in lefize jame, ti nifi imel kani fvoje glave nafloniti: jeli pa, nevredni grefh- nik, po obilnolti hrepenim, in moje shelje ni- fo nikdar lite blaga , ktero bom permoran ob kratkim sapuftiti. Oh, ko bi bil toliko fkerbel sa nebefhko kraljeilvo, in toliko terpel sa sve- lizhanje fvoje dufhe, kolikor fina sa fvet; k e ' daj bi bil slie velik flusliabnik tvoj! Kar bi mi nikdar odvseto ne bilo, v’ nemar pufham; kar bom permoran hitro sapulliti, neumno lju¬ bim. Vfe to lim vedil in vem; vender me vidne ftvari sapeljujejo in vlezhejo. Pomagaj mi toraj Tvojo veliko flaboft premagovati, in flori me ubogiga v’ duhu, de mirno in pridno delam sa Tvoje svelizhanje. 0 f. Ormisda! ki ti raji vfe sapuftil, ko Boga rasšhalil, fprofi mi gna- do vfo lakomnofl premagovati, de tukaj ko sdershen popotnik shivim, in pridem v’ boshje kraljestvo, ktero je ubogim v’ duhu dobrotljivo obljubil. Amen. i . IX. dan veliziga ferpana. t S. -Afra mar ter niza. (£5veta Afra je bila rojena na Nemfhkim v’ veli¬ kim me/lu Avkfburgu od nevernih ttarfhev. j Tudi ona je nekaj zhafa bila v’ tej flepi ve- 11 j in je malike molila; filno gerdo in nefram- 1,0 je shivela, preden je praviga Boga fposna- kjj vfiniu metlu je bila v’ pohujfhanje. Bog P je is fofebne milotli mogozhno gnado dal; s njo Te je popolnama poboljfhala, Tvoje gre- ke vedno fovrashila in pokorila, tudi Tvoje sbivljenje dala sa vero. Pravijo, de je Nar- Z) k, meftni fhkof, njo in vfo hifho fpreober- III. 17 258 nil. Kader je f’ pomozhjo gnade tesho Tvo¬ jih grehov Tposnala in obshalovala, je hitela odpravit s’ grehi perdohljeno bogaftvo; ubo¬ gim je ohilno pomagala, in ob kratkim vfe rasdala, kar je krivizhno perdobila. To je bi¬ lo ne le hvale vredno, ampak tudi potrebno, ker je s’ grehi perdobljeno blago krivizhno, in le ga prav fpreobernjeni grefhnik hitro sne- bi. Kdor je dal denar ali kaj drusiga sa pre¬ povedane rezhi, je nevreden ga nasaj dobiti; kdor ga je vsel, de bi grefhil, ga ne fme ob- dershati: to gre ubosim , kakor je f. Afra ito- rila, bleso od f. fhkofa Narzifa in od Tvoje ve¬ hi nauzhena. PopiTovanje njeniga shivljenja tudi prizhuje, de je veliko ubosih vernih, kterim je denar ali blago ponudila, Te branilo ga vseti, ker To vedili, de ga je s’ grehi sa- Tlushila; komaj jim ga je pofilila, in Tleher- nimu gorezhe narozhila: „Ufmiljeniga Boga prbli, de naj mi grehe odpufti . 44 Neverni zeTar Dijoklezjan je verne po vlim zefarftvu slo hudo preganjal; pa njegova ne«' Tmiljena lila je rasodevala neisrezheno modi gnade boshje nad fvetniki. Tudi v’ mehu Avld- burgu je bilo oklizano, in ojftro šapovedano malike moliti. Metini oblaftnik je bil neufm 1 ' Ijen malikovaviz Gaj. Ta je bersh sapovedal f. ATro pred-Te perpeljati. OpraTheval j° ) e vezh rezhi, potlej nagovarjal, de naj malike moli. „Zhe jih moliTh, ji je rekel, boTh Trner- ti odThla; zhe ne, boTh umorjena . 44 Odg°' vorila mu je: „ t Sim she prevezh Tvojiga b°' — 2 % ^ ga rasshalila; nozhem poprejThnjim greli a m s’ drusimi teshe perdevali 5 raj umerjeni, de mi j- v’ Tvoji kervi oprani, Bog odpufti, kar Tim f’ Tvojim teleTam hudiga Ttorila. 44 4 Sodnik ji je rekel: ,, 4 Sim TliThaL praviti, de Ti ne- zhifto shivela; zhe je to reT, Bog kriTtjanov sa te ne mara, in ti je prašno va-nj upati. 44 t S. Afra mu je odgovorila: ,,Moj GoTpod JesuT KriftuT je djal: t Sim priThel na Tvet savoljo grefhnikov. Ozhitna greThniza je per njego¬ vih nogah Tvoje grehe obshalovala, in odpu- Thenje doTegla; tudi meni bo miloftljiv, in mi ho grehe odpuftil. 44 4 Slepi Todnik jo je nago¬ varjal Tpet ko prej, de naj v’ grehih shivi, de bo dofti prijatlov imela, in obogatela. 44 Mu je rekla: ,,Kar Tim s’ grehi perdobila, Tim ubogim rasdala; kako bom Tpet Tlabo shivela, hi neperpuThene dobizhke Tovrashini? Jeli ni- Tmi kerThanTkiga imena vredna, pa bosbja mi¬ lo A; je vezhi od mojih grehov; tudi upam, de mi ho moje danaThnje prizhanje perpo- moglo odpiuThenje grehov sadobiti. Moje upa¬ nje je le JesuT, hteri je na krishi deTnimu nasbojniku grehe odpuftil. 44 Oblaftnik Gaj je T. ATri hude holezhine napovedal, ako ne bo ubogala, in perftavi!: 5>Vprizho vliga mefta boTh saTramovana, zhe nepokorna oTtaneTb. 44 Mu je odgovorila : „Le Tvojih grehov Te Tramu jem, drusiga nizh. 44 t Sodnik Te je veT rasTerdil, in ji rekel: j,Kaj Te hozhem vezh T’ teboj prepirati ? kratko ti tezhem f moli malike, ali boTh umerla. 44 „U- — 260 — mreti shelim , mu je ferzhno odgovorila, de me fmert v’ vezhni mir prenefe.“ 4 Sodnik je nad njo zavpil: „Ubogaj, zhe ne , bofh shi- va foshgana 1“ t She ferzhneje odgovori: „Naj moje grefhno telo bolezhine terpi, de le du- fha od Boga ne odftopi.“ Na to jo je never¬ ni fodnik obfodil rekozh: „Afra, nepofhtena shenfka, ki nafhe bogove sanizhuje, bodi shira foshgana .“ t Slushabniki neverniga fod- nika fo jo bersh peljali k’ fmerti, k’ ftebru pervesali, in germado okoli nje nanefli. ( S. Afra je tako molila: „0 Gofpod Jesuf Kriftuf, kteri ii grefhnikov k’ pokori ifkal, odpufti mi moje velike grehe! Is vfe dufhe ti dam froje shivljenje v’ dar, in te profim, de ta ogenj, v’ kterim bom sdaj umerla, me obvaruj v’ vezhni ogenj. Amen.“ Neverniki fo germa¬ do sashgaji, in v’ boshji hvali je Afra vefelo umerla. Tri njene dekle, poprej v’ grehih, potlej v’ pokori tovarfhize , fo njeni tudi fp>' e_ obernjeni materi vfe to povedale, in ponozhi oftanke njeniga f. ferupla pokopale ; pa savoljo tiga ufmiljeniga dela je fodnik tudi nje uka* sal umorili. To fe je godilo v’ letu 3o4 P° Jesufovim rojftvu. . ;' ' ' I Nauk. Nezhijtojt je velik greh. , ' ■ , v t S. Afra je poprej nezhifto shivela; pa f e ' mu fe ni tolikanj zhuditi, ker je bila od never. liih ftarfhev, je med neverniki prebivala, pra- viga Boga ni posnala, sapoved ni vedila. Ka¬ der je bila od fvete vere rasfvetljena; je ne le pofhteno, ampak tudi fveto shivela, Tvoje gre¬ he vedno fovrashila, in raji umerla, ko gre- fhila. O kriftjan! morebiti fi po njej flabo shi- vel, in fushnik bil fvojiga gerdiga posbeljenja; pa je ne pofnemafh v’ pokori. Ona je bila v’ neveri, ti pa li v’ fveti veri Jesufovi, vefli in smiraj flifhifh, de je nezhiftoft velik greh; vender Te ga malo bojifh, ali ga isgovarjafh. Ref, nezhiftoft je velik greh, slafti pa per krift- janih, ker To Jesufovi udje. t S. Pavel pravi: ,-NezJiifioJi ne bodi zelo imenovana med va¬ mi, kakor Je fveti m fpodobi.“ Ef. 5 , 3 . Sdaj je vef fvet poln tiga greha in neframniga go¬ vorjenja ; tudi nedolshni otrozi To pobujfhani, l i 3 . „Kdor je tovarfh Je- sufov v’ terpljenji, bo tudi v’ povefeljenji.“ II. Kor. x, 7. Od tiga li velikokrat flifhal, in tudi terdno verujefh vezhno povrazhilo, ka¬ kor je Kriftuf govoril: „Blagor vam, kader vaf bodo kleli in preganjali, in vfe hudo soper vaf lashnjivo govorili savoljo mene, vefelite fe, in od vefelja pofkakujte, ker je vafhe plazhilo obilno v’ nebelih.“ Mat. 5 , 11. 12. Zhe terdno verujefh, zhe prav upafh, zbe gorezhe ljubifh, zhe ponishno fposnafh fvoje grehe, zhe shelifh Jesufa in njegove fvetni- ke pofnemati, zhe hrepenifh po nebefhkim kraljeftvu; fe ne bofh branil terpljenja; bofh hoje krishe kufheval, in Boga hvalil, kteri te s ’ njimi flori podobniga fvojimu ljubimu t Sinu Jesufu Kriflufu. Porezhefh: „Imam zhudne krishe in nad¬ loge, ktei-ih ne morem preterpeti.“ Rtere? te v prafham. „Imam nepokorne otroke , mosha P9 a nza, sheno hudobno, in dofti taziga. Ka¬ ko bom preterpel, kar Boga shali?“ Ti odgo¬ vorim : Te in druge take nadloge fo dobri dufhi soperne, tudi morejo biti, ker ljubesen sa pove fovrashiti, kar Boga shali; pa fkerbno premifli, zhe fe po ljubesni ravnafh. Is lju- — 270 — besni do Boga fovrashi greh, is ljubesni do Boga ljubi blishniga, is ljubesni fkerbi grefh- nike poboljfhati, is ljubesni prelerpi grefh- nike, zhe fe ravno ne poboljfhajo; pa smiraj fovrashi njih grehe, ker fo ti boshje rasshalje- nje. Le glej , de ne fovrashifh greha le salo, ker je tebi nadleshen ali fhkodljiv, temuzh sa- voljo Boga in is ljubesni do njega fkerbi grefh- 1 nike poboljfhati; naj te smiraj pezhe, kar Bo¬ ga shali; vender ne fovrashi grefhnikov, in jim ne pomagaj hudobnifhi prihajati. Te ne morem kratko uzhiti, kako fe s’ njimi sader- 1 shi; pa ljubi Boga in blishniga, in fam vefh kaj in kako delali, kakor fo ljudje vifhji od tebe, ali tvoje enakoki, ali podloshni, ali majhni ali odrafheni, domazhi ali ptuji, to- gotne ali mirne natore, po okolifhinah in grehih. Opomnim te pa, in ne posabi tiga nauka: Varuj fe blishniga hudobnifhiga dela¬ ti. Ne bodi neufmiljenim in togotnim ljudem enak, kteri togotno, neperloshno in bodezhe govore, in f’ tim veliko vezh grehov napravi¬ jo. Kako samorefh is ljubesni do Boga greh fovrashiti, zhe blishnimu perloshnoft dajefh ' grefhiti, Poterpi nadloge, ktere is-hajajo is | grehov, fovrashi greh, in ljubi grefhnike. Ttljiv moji revni duThi, zhe je ravno tvoje Tvelofti nevredna. Ljubesnjivi GoTpod! kakor li prej bolnike osdravljal T’ Tvojo vfigamogozhno vo¬ ljo, osdravi mojo duTho T’ Tvojo vfigamogozh¬ no gnado. Upam v’ te; jeft pridem k’ tebi, pridi ti k’ meni , de miloft, gnado, mozh m vTe dobro od tvoje nesaTlushene milofti p re J' mem. 44 Obudi Ijubesen. Zhe JesuTa Kriftufa i s vfiga Terza ne ljubiTh, boTh per T. obhajili Tvoje obTojenje prejel, ker to viToko Tkrivnoft sanizhujeTh; zhe ravno JesuTa ljubiTh, obudi Ijubesen do njega pred T. obhajilam, sakaj t° je sakrament ljubesni. JesuT je vedil, de g a ne ho malo nevrednih, hinavzov, mlazhnih in drusih Tlabih prejemalo; vender je on, lju- besnjivi Gofpod, savoljo isvoljenih in is lju- besni do njih hotel ta f. sakrament poftaviti, v’ kterim ho v’ katolfhki zerkvi do konza fveta. O neisrezhena mozh Jcsufove ljuhesni! Ljubi memo vfiga ljubesnjiviga JesuTa, in To- febno pred fvetim obhajilam obudi ljubesen tabo: „0 prefladki JesuT! ti fi Tvojim vernim neisrezheno ufmiljen , ker jim Tam Te dafh v’ jed in pijazho. Defiravno fi vfigamogozhen , !e vender niti mogel vezh dati; defiravno fi moder, le vender nifi vedil kaj holjiga dati, ber Tam Te Tvojim vernim dajeTh, de bi v’ mozhi tiga nebeThkiga kruha Trezhrio priThli do tebe v’ nebeThko kraljeftvo, in te odkritiga vshivali, ker te sdaj perkritiga prejemajo. Nik¬ dar te ne samorem hvaliti in ljubiti po vred- nofti in viTokolli tvoje neTkonzhne milofti; ftva- ri v’ meni novo Terze, napolni me s’ljubesnijo, daj mi goreti od ljuhesni tvoje, de te v’ lju- besni prejmem, de v’ njej raflem, umerjem, m v’ kraljeftvo vezhne ljuhesni pridem.“ Obudi shalojt in poTiishnoJi- Ravno to, bar je bilo rezheno od neTkonzhne ljuhesni JesuTove do tvoje duThe, ti more Terze s’ og- n jenim mezhein Tladke ljuhesni preTuniti, in te napraviti, de Tvoje grehe milo obshalujeTh, bi fi bil nehvaleshen otrok Tvojiga nar boljiga °zbela. t Svoje grehe, velike in majhne, vid- ne in nevidne , Tovrashi perTerzhno is ljubes- ni do JesuTa j ravno is le ljuhesni imej ftano- — 284 — vitno voljo, ga ne vezh rasshaliti. Premifh* ljeraje Tvoje grehe , Te lahko ponishujefh, in Te morefh ponishevall ne le pred fpovedjo in v’ fpovedi, ampak tudi pred f. obhajilam in vTelej. PremiThljuj veliko JesuTovo ponishe- vanje v’ tim sakramentu. Dokler je na fvetu Lil, je njegova boshja natora pod zhlovefhko fkrita bila; v’ tim prefv. sakramentu fte obe fkrite, de ga lahko pod podobami kruha in vina prejemafh. O velika ponishnoft Jesufova! Ponishuj Te, o grefhnik! rekozh: „0 Jesuf! Tvojo veliko nevrednoft pred teboj ponishno Tposnam, in is Terza obshalujem. Angeli, zhifti duhovi, te v’ trepetanji molijo; kako bi Te jeft ne bal, in Te ne ponisheval, ki Tim velik greThnik ? Angeli, defiravno zliifti du- liovi, te niTo popolnama vredni; kaj pa jeft, ki lim Tlab zhlovek in nevreden greThmk? Ref je to, pa is ljubesni do tebe Tovrashim vfe Tvoje grehe , in Te savoljo Tvoje nehvaleshnofti ponisham; daj mi zhedalje bolj Tvoje grehe Tposnovati, Tovrashiti in opuTtiti. S’ gnado, ktero sdaj upam prejeti , me Ttori boljig»; TerzhnejThiga in sveftejThiga, de v’ tvoji fveh flushbi shivim in umerjeni. 44 Obudj shelje Jesiifa prejeli. Ne le pred f. obhajilam, ampak vTelej bodi lazhen tiga preTv. sakramenta; zhe JesuTa ne sheliTh, nizb dobriga ne sheliTh, ker je on sapopadik vlig* dobriga. Imej reTnizhne shelje do JesuTa, ka¬ kor jih ima dober prijatel do dobriga prijali*’ Dobriga prijatla sheliTh vidili in objemali, 1* 1 a85 te shelje fe v’ tebi mozhneje vnamejo, kader ga vidifh; ravno tak bodi do Jesufa, pa is zhifte ljubesni do njega. Zhe ga is zhifte lju- besni ne slielifh prejeti, ti podoben Judeshu sdajavzu, kteri ga je kufhnil bres ljubesni. Bodi enak pravizhnimu ^Simeonu, kteri je smi- raj skelel Jesufa viditi; fofebno pa fe je nje¬ govo ferze vnelo, kader ga je v’ tempeljnu nafhel, objemal, in Boga bvalil. Tudi ti obu¬ di pred f. obhajilam zhifte shelje tako: „0 Jesuf! ti shelifh is velike ljubesni do moje du- fhe priti v’ moje ferze, de bi ga f’ fvojimi darmi napolnil, in mi dal saftavo zhaftitljiviga vtlajenja; pridi, pridi, o Gofpod ! pod ftreho fvojiga nevredhiga hlapza. Moja dufba te she- li, hrepeni in omedljuje po tebi; kakor je trudni jelen shelen hladne vode, tako lim jeli: tebe, o ljubi sdravnik moje revne dufhe ! da bom odobroten in svelizhan.“ Ljubi kriftjan! delaj po tih naukih, de per f. obhajilu obilnifhi gnade prejinefh ; ne le pred obhajilam, tudi med fvelo mafho in druge krati obuduj vero, upanje, ljubesen, sbaloft, ponishnoft in shelje do Jesufa. t So- febno pa fkerbi, de bode vfe to refnizhno. Kar v’ fvelih bukvizah fvetiga berefh , te ne pofvezhuje, tudi te ne poboljfha in ne per- pravlja k’ fvetim sakramentam, ampak ti po¬ laga in te uzhi, de fkerbifh s’ boshjo gnado v ’refnizi tak biti. 4 Sofebno fkerbi Jesufa vredno prejeti per f. obhajilu; premifhljuj njegovo ne- ikonzhno ljubesen, in moli : 286 — Molitev. O Jesuf, moj Gofpod in Bog! velika in ljubesnjiva fknivnofl je prefv. sakrament tvoji- ga telefa in tvoje kervi. Ta je bolji od mane, ktero fo ozhaki v’ pufhavi jedli: njo fo jedli, in umerli; kdor pa tebe vredno vshiva, ima saftavo zhaftitljiviga vltajenja in nebefhkiga kra- ljeftva. Ta f, sakrament je prizhevanje tvdje nefkonzhne ljubesni do Tvojih otrok: per vred¬ nim prejemanji drusih sakramentov dajefh bo¬ jo gnado; v’ tim pa dajefh Tebe in Tvojo gna- do, de bi mi f’ teboj in ti s’ nami popolnama sdrusheni bili. O Gofpod! ponishno te profim, kori me vredniga Tvoje boshje mise, varuj me nevredniga obhajila, obleži me T’fvatovfkim ob- lazhilam gorezhe ljubesni, de te ljubesnjivo ob¬ jamem , in Te nikdar od tebe ne lozhim. 0 zid¬ ka in ljuba boshja prijatliza, f. Klara! fproli mi od ljubesnjiviga Jesufa gnado ga vlelej vred¬ no prejeti, de sdaj in ob sadnji uri prejmem popotnizo v’ Trezhno vezhnok. Amen. XIII. dan veliziga ferpana* t S. Evpli marternik. eliko flovezbih marternikov je bilo na oto¬ ku t Sizilii po zefarkvam Dioklezjana in Makfi' — 287 •— mijana; pa nar imenitnifhi je bil f. Evpli, du¬ hoven fheftiga shegna, kakor prizhuje refnizh- no popifovanje njegoviga tcrpljenja in njego¬ ve fmerti. Neverniki vliga zefarftva fo fker- beli verne kriftjane svediti, ker fo bili vneti sa zhaft fvojih lashnjivih bogov. V’ £ Sizilii je bilo ravno to, fofebno pa v’ permorfkim me- ftu Kalanji, kjer je bil oblaftnik neufmiljeni Halvisjan. Neverniki liga metla fo vfe hifhe preifkali, de bi kaziga kriftjana nafhli. Na- fhli fo f. Evplija ravno v’ branji f. evangelja, fo ga popadli, in gnali pred neverniga oblaft- niha. C S. Evpli je vef pot govoril: „ s Sim kriftjan, in tim perpravljen savoljo prefvetiga imena Jesufa umreti.“ Ko je oblaftnik Kal- visjan njega in evangeli v’ njegovih rokah vi- dil, mu je rekel: „Sakaj imafh v’ rokah bukve, ki fo od nafhih zefarjev prepoveda- ne?“ t S. Evpli mu je odgovoril: „Nafhli fo me v’ njih branji. a Oblaftnik: ,,Beri is njih haj.“ Je odperl bukve, in bral, ravno te be- fede: „Blagor jim, kleri preganjanje terpe savoljo pravize; sakaj njih je nebefhko kralje¬ stvo. Kdor hozhe sa menoj priti, naj sadene Svoj krish, in naj gre sa menoj.“ Kaj je to?‘ £ ga je oblaftnik vprafhal. t S. Evpli mu pravi: „To je sapoved nafhiga Gofpoda Jesufa, 4 Sinu shiviga Boga/* Oblaftnik je djal: „ Ker fvo- jo vero ozhitno na snanje dajefh, bofh hu¬ do pokorjen/* Neverni flushabniki fo ga svesali, tepli J n rasmefarili. Kader je bil vef kervav, ga 283 je Kalvisjan vprafhal : „I5ofh li The ko poprej neumno govoril ?“ Mu je odgovoril: „Kar fini poprej rekel, rezhem, sdaj: 4 Sim kriftjan, in berem f. pifmo.“ Oblaftnik: „Sakaj mi nifi prepovedanih bukev poprej v’ roke dal ?“ ( S. Evpli: „Sato, ko lim kriftjan; sapovedano mi je, de naj raji umerjeni, kakor de bi pa to ftoril. Kdor fveto pifmo nevernikam v’ role da, de bi ga foshgali, fe nebefhkimu kraljellvu odpove. 44 Oblaftnik, vef rastogoten , ga sapo- ve fhe huje martrati; pa f. Evpli ni v’ velizih bolezhinih drusiga govoril kakor: „Sahvalim te, o Jesuf Kriftuf! ohrani me ftanovitniga, ker is ljubesni do tebe terpim. 44 Potlej je fod- niku rekel: ,,Molim Jesufa, fovrashim malike; delaj s’ menoj, kar hozhefh, in fhe huji bole- zhine mi perdevaj, kriftjan lim in bom. 44 Ob¬ laftnik ga je le nagovarjal, de naj bogove moli; pa f. Evpli mu je odgovoril: Molim Ozheta, 4 Sinu in f. Duha; vfi maliki naj bodo pokon- zhani. Jeft lim kriftjan. Ne molim bogov, i' 1 jim ne darujem, pa lebe dam v’ dar Jesufu Kri- ftufu. Saftonj li s’ menoj persadevafh, kriftjan lim. 44 Potlej je molil: „0 Jesuf Kriftuf; sahva- lim te sa vfe, kar lim is ljubesni tvoje terpel; pomagaj mi, ker savoljo tebe terpim. 44 Ta ferzhni voifhak Jesufov je od velizih tepeshev in bolezhin na telefu oflabel, in 111 mogel glafno govoriti; pa njegova dufha. j e zhedalje moghneji prihajala. Oblaftnik Kal¬ visjan vidi ti, de s’njim nizh ne opravi, ga j e obfodil rekozh: „Evplija kriftjana, sanizh 0 ' — 289 — vavza nafhih bogov, s’ mezhem umorile.“ Ne¬ verniki fo mu na vrat obelili bukve fveliga evangelja, fo ga peljali v’ fmert, in fo vef pot vpili: „Evplj kriftjan in fovrashnik nafhih bo¬ gov 1“ Evpli pa je vefel fhel v’ fmert. Kader je na morifhe prifhel, je pokleknil in molil: „0 Gofpod Jesuf! sahvalim te sa mozh, ktero fi mi dal tvoje prefveto ime pred neverniki prizhati ; dopolni, kar lx v’ meni dobriga sa- zhel, de bodo tvoji fovrashniki oframoteni. £< Prizhujozhim vernim je tako govoril: »Pre¬ ljubi bratje! flushite Bogu, in ljubite ga is vfe dufhe, ker jih on ne sapufti, kteri ga lju¬ bijo.“ Potlej je pokleknil, in fvojo glavo od- fekati dal. Kriftjani fo njegovo fveto telo vse¬ li; in ga zhaftito pokopali. Nauk. Boshja befeda Jlabim ne dopade. t S. Evpli je rad bral in premifhljeval f. ev 'angeli; v’ tim branji in premifhljevanji je smiraj bil, ker je shelel in li persadeval po n jem shiveti. Neverni zefarji fo vlim kriftja- ^am ojftro prepovedali f. pifmo per febi ime- J*5 pa pravoverni fo raji umerli, ko neverni¬ cam v’ tim pokorni bili. Neverniki fo f. pifmo fovrashili, ker prepoveduje po fvojim poshe- en ji shiveti; kriftjani flabiga sbivljenja ne fo- 'rashijo lizer f. jtifma, vender jim rasodete r efnir,e nifo vfhezh, ker fo fushniki fvojiga — 2 9 0 — hudiga poshelenja. Kar je vezbna modroft sa- povedala ali prepovedala, flabim ni prijetno, ker fvojo fpazhenoft ljubijo. „ModroJt je grejhnikam gnjnjoba 4 Sirah i, 26. Porezhefh : „Befeda boshja je dobrim in flabim bodezha in teshka.“ Ref, befeda bo¬ shja je flabi natori ojftra, ker je befeda bo¬ shja zhifta, natora zhlovefhka pa fpazhena. C S. Pavel pravi : ,,Shiva je befeda boshja in mozhna, in ojjtreji ho na obe Jirani re- shejozh mezh, 'in Jeshe do lozhenja dnfhe in duha.“ Hebr, 4, 12. Ako bi nauki do- padli flabi natori, bi ne bili od Boga rasode- ti. Nauki fo osnanjeni, de bi flabo natoro po njih poboljfhali. Tudi dobrim fo teshki; pa dobri prolijo Boga, de naj jim ufmiljeno pomaga po rasodetih naukih svetlo shiveti, ker vedo, de zhSovek, ako fpazhen oftane, ne more svelizhan biti. c Sveti nauki fo flabim ljudem soperni, ker fe jim nozhejo podvrezki. Isaija prizhuje od njih hudobniga ferza re- kozh: „Olrozi, kleri nozhejo pojiave boshjt Jlifhaii, pravijo: Govorile nam dopadljive rezhi, vidite sa naj smote, vsemite od naj do¬ bri pot, odvernite od naj ravno Jieso .“ I® 8, 3 o, 10. li. Varuj fe is tih biti; ti pa, zhe mehko shivifh, zhe ljubifh, kar ti Bog pre- poveduje. Ljubesen do greha ti lashnjivo veli napravi, jarm Jesufov ti je pretcshak, rasla- gafh sapovedi po fvojim hudim poshelenji, nor- ze rad poflufhafh, in Jesufu nafproti delafh, kteri le tvoje pofvezhenje in svelizhanje hozbe. — 2 gi — „Vender je ref, pravijo nekteri, de du- kovni preojftro uzhe, prevezh ftrafhijo.“ Ti naj premiflijo Jesufove nauke in shivljenje, in ne bodo duhovnov obdolshevali. Je li Jesuf uzhil po fpazheni volji, v’ rasujsdanih ve- feljih mehko shiveti? Ne, temuzh fvojo voljo premagovati, fvoje flahe shelje krishati, v’ pokorjenji shiveti. Kaj fo pa apoftelni uzhi- li? Ravno to, kar Jesuf, in kar sdaj duhovni uzhe. Kako fo fvelniki shiveli? Po naukih Je- sufovih in apoftelnov fo shiveli, in vaji umer- li, ko od njih odftopili; ravno tako more vfak shiveti, zhe hozhe v’ nebefa priti., O kriftjan! kaj bi rad od duhovnov flifhal ? „Shivi po po- shelenji v’ lakomnofti, v’ poshrefhnofti, v’ pi- jonofti, v’ nezhikofti , v’ fovrafhtvu, Vender kofh v’ nebefa prifhel? u Hozhefh flifhati: „Pot je prodoren in gladek v’ nebefhko kraljekvo?“ Raj bi djal, ako bi tako pridigo flifhal? Bi djah ,,Nikoli nifim tiga flifhal, to ni boshja hefeda.“ Prav, pa saka j ti je zhika befeda bo¬ dlja preteshka? Sato, ker je tvoj um sadershan, m tvoje ferze od mnogih viharjev gnano. Vfe tvoje mifli fo v’ lili befedah sapopadene; fe hojifh pogubljenja, shelifh v’ nebefa, pa pre¬ malo premagujefh fvoje hudo poshelenje. Pre¬ maguj fvoje hude shelje, ukroti fyojo flabo Oatoro, in tako ti bodo rasodete refnize pri¬ jetne, in bofh s’ Davidam refnizhno rekel: 5 iKako Jladke Jo mi, o Bog, ivoje bejede! Jiajjhi Jo ko med mojim njiam.“ Pfalm m8, io3. * *9 2 9 2 Molitev. O moj Bog, Itvarnik in ozhe! ti me po fvojih flushabnikih uzhifh fveto shiveti, in Tvojo dufho svelizhati; pa moji Tpazheni na- tori fe to sdi preteshko. O Jesuf! ti me s ! sgledam in s’ befedo uzhifh po voskim potu hoditi, pa jeft le po fhirokim rad hodim. Bo¬ jim fe tvojiga terpljenja deleshen biti, vender upam v’ tvoje kraljeltvo priti. Kako bom k’ tebi prifhel, alco po drugim potu hodim ? 0 ljube,snjivi Gofpod! daj mi rasfvetljenje in mozh s’ gnado fvojo: s’ njeno fvetlobo bom vedno premifhljeval tvoje fvete sapovedi; s’ njeno mozhjo hozhem po njih shiveti, ker fo kluzh nebefhkiga kraljeftva. O f. Evpli; ki fi ojftre Jesufove nauke ljubil, po njih shivel, in sa-nje umeri, fproli mi veliko dopadenje do vliga, kar mi Bog sapoveduje de vfelej lju¬ bim in delam, kar mu dopade. Amen. XIV« dan veliziga ferpana. t Sveta Radegunda krdljiza. tShivljenje fvete kraljize Radegunde jih je vezh pifalo, fofebno pa f. Venanzi Fortunat, fhkof v’ meftu Poitiers, kjer je veliko let pi" e ' r — 2 9 3 — bivala. Okoli leta 52 9 je Klotar I. Franzo- Tki kralj s’ vojfko v’ Turingijo fhel nad kra¬ lja Bertarja, ga premagal, in tudi njegovo defet let ftaro hzher Radegundo odpeljal. Bi¬ la je v’ malikovanji srejena; pa njen gofpo- dar, kralj Klotar, jo je po duhovnih preu- zhil, fprejela je kerfhanfko vero, in v’ njej bogabojezhe shivela. Ni ji bilo sadofli po sa- povedih boshjih shiveti, tudi po fvetih Jesu- fovih je fkerbno shivela: ljubila je ponishe- vanje, pokorjenje in vfe, kar je Jesufu vfhczh bilo; febi je pertergovala, de je ubogim obil- nifhi delila; ifladnolti Treta fo ji bile soperne; f’ krishem obloshena je sa krishanim Jesufam bodila, in tudi shelela Tvojo kri sa Jesufa pre¬ liti. Kralju Klotarju je bila Radegunda vfhezh, in fklenil jo je sa Tvojo sheno vseli. Ta no- viza bi bila drugi neisrezheno veTela, njej pa ne, ker je shelela v’ deviThtvu in v’ ponishe- vanji do Tmerti biti; TkuThala je ubeshati, pa * ni mogla, in permorana je P kraljem ozhitno bila porozhena. t S. Radegunda, prej Tushna, potlej mo- gozhna kraljiza, je le ponishna oftala, in Tker- kela Te bolj in bolj poTvezhevati. Ne le v’ Ter- z u, tudi v’ unanjim je bila ponishna; Tra- moshljivo je bila oblezbena, v’ Tamoli je rada shivela, Tveto govorila, Tlabe Tvarila, bolni¬ ke obiTkovala, in jim ftregla, sa potrebne in nedolshne per kralji govorila, in smiraj Tker- kela, de bi bilo vTe po ljubesnjivi pravizi. lojena ToTebna poboshnoft je kralju dopadla, — 2 9 4 — dcfiravno on ni bil bogabojezh. Nevofhljivi- zi fo jo per njem sanizhevali rekozh: ,,Kralji- za je nuni podobna, ne ve med fvetam, ka¬ kor fe fpodobi, shiveti , in vifokofti fvojiga ftanu nezhaft dela; kmalo bo kraljevo hifho v’ klofhter premenila.“ Tako in drugazhi fo nevofhljivi in fprideni fvetovavzi soper f. kra- Ijizo Radegundo govorili; pa kralj , defirav- no v’ boshji flushbi mlazhen, jo je fpofhtoval. t S. Radegunda je dobro vedila, kaj flabi ljud¬ je per kralji hudiga govore; pa perkupova- la, kolikor je bilo perpufheno, fe mu je, in ga tolashila, de bi oba v’ pravizhnim miru shivela. Kralj Klotar je fzhafama v’ ljubes- ni do fvoje f. kraljize pefhal, ker ga je hudo poshelenje do drusih motilo; zhedalje mlazh- nifhi je do nje bil, fofebno pa, ker ga je is ljubesni do njegove dufhe fvarila. Pohlevno lizer ga je fvarila, pa tudi pohlevno fvarjenje mu je bilo bodezhe in neprijetno. Ker je vi- dila, de per njem nizh ne opravi, ga je pro¬ fila, de naj ji perpufti v’ klofhter iti. Lahko je to perpufhenje dofegla, hitela v’ mefto No- jon k’ fvelimu fhkofu Medardu, in pred njim obljubila vfe dni fvojiga sbivljenja- od fveta odlozhena shiveti. ,S. kraljiza, sbe v’ nunfko oblazbilo pre- oblczhena, je f’ kraljevim perpufhenjem v •meflo Poatjer fhla, ondi fosidala velik klofh¬ ter, imenovan fvetiga kriška, bogabojezbe de¬ vize va-nj fpravljala, in med njimi shivela, ka¬ kor bi bila vlih dekla. Nobena je ni fmela ras- lozhiti ali zhaditi; nar vezhi rasshaljenje ji je Lilo, zhe fo ji kraljiza rekle. Kralju je potlej britko bilo od nje odlozhenimu biti , in jo je .shele! is klofhtra fpraviti; pa gorezhe je pro- goviga fklepa odvernila, kar je dofegla od ufmiljeniga Boga. Hvaleshna je bila Bogu, kte- ri je njene profhnje uflifhal, in ferze kralje¬ vo nagnil; v’ velikim miru je shivela, in Bogu fkerbno flushila. t Silno ojdro je bilo njeno shivljenje: ne le delala je ko druge nune, te- muzh tudi pridnifhi od vfih je bila, in sladi v’ niskili opravilih ; nikoli ni beliga kruha ali niefa jedla, in vina pila; vedno fe je podila, malo fpala, in srniraj fkerbela, kako bi ojftre- je pokorila fvoje telo, de bi bila krishanimu Jesufu podobna. V’ lih in vlih drusih dobrih delih je fkerbela le Bogu dopadi; salo je ve¬ dno molila, in mu darovala fvoje terpljenje, pa nikoli ni ifkala fvoje zhadi. Vfa ponishna je bila, in ponishnod je perporozhevala, ker bres nje ni Bogu nizh prijetniga. Defiravno je vfa fveta bila, fo jo vender nekteri opravljivi jesiki gerdo obdoishili. Pa molzhala je, in sa fvoje fovrashnike molila. Medni fhkof, f. Ve- nanzi, je od njene nedolshnodi prizbeval; Bog fhe bolj, ker ji je dal zhudeshe delati, kteri fo hudih uda samafhili. Zhaf je boshjiga po- vrazhila prifhel: ta f. kraljiza je 68 let dara, trinajdi dan tiga mefza v’ letu 5gy, vefelo u- *nerla. ' — 2 9 6 — Nauk. Js njeniga slavljenja. 4 S. Radegunda je ubogim, sladi bolnim, slo ufmiljena bila. Lepo snamnje je to dobri- ga in ljubesnjiviga ferza. De je ona, bogata kraljiza, ubogim rada pomagala, fe ni zhu- diti; pa tudi fkerbela je svediti uboge, sladi framoshljive, kteri fo memo drusih obilnifhi pomozhi potrebni in vredni. Njena dobra in ponishna dufha fe je fhe bolj per bolnikih ras- odevala; te je kerfhanfko uzhila , jim obilno pomagala, in f’ Tvojimi rokami ljubesnjivo dregla ko Jesufu. O kridjan! tudi ti delaj po njej, kolikor ti je mozh. To ni fvet, ampak j e sapoved Gofpod Boga, v’ dari in novi sa- vesi velikokrat ponovljena. Nefrezhna fodba te zhaka, ako fi neufmiljen. Ubogim, sladi framoshljivim in bolnim, pomagaj, pa is do- briga ferza savoljo Boga. Pomifli, de fo ubo¬ gi tvoji bratje, ker fo otrozi bosbji; zbe li prO' moshen, ti je Bog pofebno sato premoshenje dal, de bi potrebnim pomagal. Ako bi ti sa uboge odlozhil, kar bres vfiga prida saprav- ljafh; bi ubogim obilno pomagal, in fofebno ufmiljenje od Boga prejel. Dajaj rad, ne sa¬ voljo nadleshnodi ubosih, ker dobrovoljniga darovavza Bog ljubi. Premifli te befede: „Kdor Je ubosiga ufmili, Gofpodu pofojuje in on mu bo povernil.“ Prip. 19, 17. Kaj ti bo r — 297 — Gofpod dobriga povernil ? Kriftuf ti odgovo¬ ri: ^Blagor miloJtljivim, miloji bodo doJegli“ Mat. 5 , 7. * t S. kraljiza Radegunda je bila smiraj po- nishna; sato fe je povifhanja bala, v’ vifo- kofti je ponishno shivela, po ponisbevanji smi¬ raj hrepenela, v’ obdolshenji poterpeshljiva bila. Vti fvetniki iizer fo bili in fo ponishni, ni nobeniga prevsetniga fvetnika ali fvelnize v’ nebefih, in nobeden tak v’ nebefa ne pri¬ de 5 pa per f. Radegundi in per nekterih dru- sih fvetnikih je bila ponishnoft pofebno ozhit- na. De fo imenitni fveta napubnjeni, ni prav, vender je to po zhlovekovi flabolti loshej pre- nefti; de fo pa reveshi prevsetni, tiga ni mo- gozhe polerpeti, Bogu in ljudem fo oftadni. Glej, loshej je najti ponishnoft per mogozh- nih, ko per drusih, ker jim v’ obilnofti vli- ga ni mar fe povifhati; ko fe pa revesh v’ majhnih rezheh od drusih samore raslozhiti, she meni, de je, kdo ve, kaj. O revni zhlo- y ek! sakaj fe povifhujefh? Kaj imafh, vefh ali premorefh, de bi ne bil od Boga prejel ? Kar imafh dobriga, imafh od Boga; kar je hudiga nad teboj, je is tebe: zhe fe hvalifh , h hudoben, li pijan v’ duhu. Ravno sato te modri fvari: „Kaj fe povifhujefh , hi /1 perji * n pepel t Sirah 10, 9, in fe savoljo njih ojllro pokorili. Zhe ti v flabih delih shivifh, in fe ne fpokorifh, kam pojdefh? Premifli fvoje shivljenje, in ga hi¬ tro poboljfhaj, de nagla fmert tvoje pokore ne prehiti, in savershen ne bofh. M o l i t e v. O Jesuf, uzhenik ufmiljenja, ponish n0 ' hi, pokorjen ja in vfiga dobriga! kako deledi je moje shivljenje od tvojiga sgleda. She voljo fvoje natorne flabohi, f’ ktero me ] e pervi greh napolnil, bi mogel v’ ponishnolh i v’ molitvah in v’ pokorjenji shiveti; potlej s’ radoyoljnimi grehi huje fpridil fvojo sl 16 ' pokaš flush fodbi tebe be s ment imej de f< zberi dem niza po 1 fu 1 ne : liti . v’ t’ h mi od nji be bri bo »okor- ' Oni ven- oblo- ljenje ;a bu- shi- :onez uifli- i po ,Jko po¬ miga i bil no- pot- ali, i v’ {»m hi- ore no- >zh sa¬ je t>> m te- — 299 — pohasheno natoro, in fi velike fhtrafnige sa- fiushil: vender le mehko shivim. Kaj ho per fodbi? kako fe bom isgovarjal? kaj bom od tebe saflifhal? Vem, de fim vreden od te¬ be saflifhati: ,,Poberi Je, ti prekleti, Jpred mene v’vez/mi ogenj.“ Ufiniljenje , o Gofpod! imej s’ menoj; pomagaj mi, pozhakaj me, de fe (pokorim. t S. pomozhjo tvoje gnade ho- zhem po tebi shiveti, de te prijasniga naj¬ dem. O fveta Radegunda! bodi moja pomozh- niza per Bogu, in fprbfi mi od njega gnado po tvojim sgledu shiveti, kakor fi ti po Jesu- fu Kriftufu krishanim shivela. Shelim bolezhi- ne in umiranje Jesufovo na Tvojim telefu no¬ hti , in febi odmreti, de Jesufu shivim, in ga v’ tvoji drushbi vekomaj hvalim. Amen. XV. dan veliziga ferpana. Vhebovsetje Marije devize. K »%-atolfhka zerkev obhaja ta dan vefeli fpo- min vnebovsetja Marije devize, matere vfih °drefhenika Jesufa, vabi angele , in perga- verne Boga hvaliti, kteri je Marijo v’ ne- befa vsel, in zhes vfe ftvari povifhal; vfi do¬ bri otrozi fo vefeli vefelja fvoje matere. Vne¬ bohod Jesufov in vnebovsetje Marije nifta ena- 3oo ka, befede flore raslozhik. Jesuf je is fvoje mozhi v’ nebefa fhel, Marija je bila od Boga v’ nebefa vseta. Je li tudi njeno fveto telo bilo v’ nebo vseto ? Poboshno fe to meni. Ka- daj in kje je Marija umerla, fe ne more go¬ tovo rediti. Ne pohujfhaj fe, ki pravim, de je Marija umerla, ker je tudi Jesuf hotel u- mreti. s Smert Marije je - bila fladko fpanje; filno je shelela umreti, in per Jesufu biti, ter je vefelo umerla. Jesuf je fhtiridefet dni po fvojim vdaje- nji v’ nebefa fhel, pa fvoje ljube matere Ma¬ rije takrat ni hotel v’ nebefa vseli. Pravizh- ni flare savese fo sa njim fhli, tudi defni rasbojnik; Marija pa je na fvetu fhe nekaj zhafa oftala, defiravno je bila od vlih drusih vrednifhi v’ nebefa iti. Zhudno je to; pa Je¬ suf, vezhna modroft, je hotel tako imeti, de bi bila Marija pomozh in sgled pervim ver¬ nim. Defiravno je she sdavnaj Marija v’ ne¬ befa fhla, imamo vender nad njo rasgled vliga dobriga; kaj pa je rezhi od pervih vernih, ki fo Marijo shivo vidili, jo govoriti flifhali? k e jo viditi fo fe vnemali po Jesufu shiveti, ker je bila nar popolnifhi podoba Jesufa Kriftuf a> V’ pomozh fvoje ljube zhede je tedaj Jesuf, dobri paftir, fvoje fveto mater Marijo nekaj zhafa na fvetu puftil. Marija je fvojiga boshjiga ( Sina Jesufa per- ferzhno smiraj ljubila, in filno rada bi bila sa njim v’ nebefa fhla; pa vfelej pokorna fl u ' shabniza boshja fe je fklepu Jesufovimu p°' pol lju bes Kl¬ ini Bi ji' l do P ve di 1 ) d C v 1 1 1 polnama podvergla. Defiravno mu je Lila is ljubesni pokorna, je vender ravno is te Iju- besni smiraj shelela s’ njim sdrushena biti. Kralj David je is shelj do nebefhkiga kraljeflva milo jokal, in djal: „Mo;o dufho sheja po Bogu; kedaj bom tje prijhel, in Je pred bosh- jim oblizhjem perkasal? i( Pf. 4 1 , 3. Tudi: „Moja dujha skeli in omedluje po Gojpo- dovi hifhi. jrezhni Jo, kteri v’ tvoji hi - fhi, o Go(pod, prebivajo ; hvalili te bodo na vekomaj Pf. 83, 3. 5. Tudi f. Pavel in drugi fvetniki fo sdihovali po nebefhkim kra* ljeftvu; kako pa je Marija po njem sdihovala, de bi bila s’ Jesufam na vekomaj sdrushena ? Ona je veliko bolj ko drugi po Bogu sdiho¬ vala , ker ga je veliko bolj ko drugi ljubila. Taka je bila Marija, smiraj Bogu pokorna, m smiraj Boga sheljna: is pokorfhine je bila na semlji, is ljubesni je fvoje mifli le v’ ne- befih imela; is pokorfhine je shfvela, is lju¬ besni je smiraj umikala, in ravno ta neisre- zhena ljubesen, ktera jo je slo, pa fladko pekla, je odlozhila njeno fveto dufho od zhi- fliga telefa. Njena fmert je bila fladko fpanje, vefela je umerla, in med angelfkim petjem prenefena bila v’ nesapopadljivo zhafl boshjo. Tli isvoljeni fo jo zhaftito fprejeli, vli prebi- vavzi nebefhkiga kraljeflva, angeli, ozhaki, preroki in yfi fo fe je vefelili, in jo mater 'lih odrefhenika Jesufa zhallili. Marija je bi¬ ta od Boga zhes vfe angele in fvetnike povi¬ šana, ker jo je s’ gnado napolnil, ker ga je bolj ljubila bo vfe tlvari, ber je prezhifla de- viza in prezhudna mati fonza pravize Jesufa Kritiufa. Marija, Bogu nar blishji, njegova nar ljubfhi prijatliza, nafha mogozhna befed- niza, vsiliva nesapopadljivo boshjo zhaft, in jo , bo vshivala na vebomaj. Nauk. Kako sa Marijo v' nebefa priti. Marijo po veri zbaftiti je dolshnotl vfih, jo hvalili in povifhevati je vefelje vfih ver¬ nih , v’ njene mogozhne profhnje upati je vfim prijetno ; pa po njej shiveti ni vfim do¬ padljivo, defiravno je to nar potrebnifhi. Ma¬ rii nihzhe enab ne more biti, pa njej po¬ dobno shiveti je vfih dolshnoft. S’ Jesufovim duham je bila napolnjena, po njegovi fveti volji je smiraj shivela, in to ji je bilo ravni pot v’ nebefa. Premifli poglavitne zhednofti Marije, de fi persadevafh po njej shiveti, in sa njo v’ nebefa iti. Gnada boshja je bila sazhetib prezhudne fvetofti Marije. Angel Gabriel ji je tabo g 0 " voril: ,,Zhefhena fi Marija! gnade polna.“ To je : Marija ! zhefhena fi , ber te je Bog s’ gn®' do fvojo napolnil. Tudi Marija je bila gnade boshje potrebna; pa bila je gnadi boshji vfe' lej svetla, in je s’ njo po vfi volji boshji n® tanho shivela. Hvali ufmiljeniga Boga, bteri je Marijo f’ fvojo gnado napolnil in povifhal; P a 3o3 tudi ti persadcvaj zhedalje obilnifhi gnade pre¬ jeti, in s’ boshjo gnado vfe sapovedi svetlo fpolnovati. Zhe gnado boshjo sanizhujefh, bofh sanizhevan in savershen. Sato pravi f. Pavel i „Te opominjam, de ne prej mej h sajtonj gna- de boshje.“ II. Kor. 6, i. Marija je Boga is vfe dufhe ljubila. Tu¬ di fvetniki fo Boga is vfiga ferza ljubili, pa Marija je mozhneje od vfih ljubila Boga. Vfa fvetoft je sapopadena v’ ljubesni, ker is nje is-haja dopolnjenje vfih sapoved. Kdor lju¬ bi, je Bogu sveti; kdor bolj ljubi, mu je sve- fteji. Ljubesen je notranja fladka mozh vfe delati po volj hoshji; ta prerodi zhloveka, ga povsdigne zhes vfe vidne Ilvari, ga s’ Bo- gam sdrushi, in ga njegoviga kraljetlva vred- niga ftori. Proti is ferza ljubesnjiviga Boga , de naj ti ljubesen v’ ferze vlije; premifhljuj, bar koli ljubesen obuduje in ohrani, in per- sadevaj li slo v’ ljubesni ratli. Zhe to delafh, Marijo pofnemafh , in bofh frezhen. Marija je zhitlotl in nedolshnotl ljubila in obranila. Nobena Hvar ni bila, ni in ne bo tabo zhitla in fveta ko Marija, ktero je nebe- fhki kralj pofvetil, in ti fvojo mater isvolil. Ona je vtelej bila zbitlo prebivalifhe f. Duha, ker je prezhitlimu Bogu f’ zhitlo dufho in f’ zliitlim telefam svetlo flushila. t S. evangeli pri¬ kuje , kako je bila pred angelam varna, ka¬ ko pa pred drusimi. O kritljan! kako shivifh 0 po sgledu prezbifte devize Marije? Premifli ^'oje fkrilo shivljenje pred Bogam, fvojemifli, — 3 o 4 — befede, djanje. Zhe fi neframnih mifel, ger- dih befedi, nezhikiga shivljenja; Itako samo- refh Bogu in Marii dopaki? Marija je smiraj bila framoshljiva, tudi pred angelafh je trepe¬ tala; ti morebiti perloshnok dajefh, ali jih ifhefh lepo zliikok sgubiti. Kako bo neframna dufha prezhiki devizi Marii dopadla ? Pre¬ mini , kaj f. Pavel pravi: „Ne mehkushniki, ne nezhiftniki ne bodo kraljeftva boshjiga po- fedli.“ I. Kor. 6, 10. Marija je bila nar ponishnifhi. Od an¬ gela refnizhno hvaljena, in polna veliziga sa- flushenja, fe je ponishala in smiraj ponislie- vala. Marija, prezhika deviza, mati vfih odre- fhenika Jesufa, od angela in od vfih povifhe- vana, fe je nifko ponishevala; saka j fe ti po- vifhujefh ? Ti poln hudih fkufhnjav, grehov in hudiga saflushenja fvoje hvale ifhefh ? ^ve¬ to shivljenje in globoka ponishnok je fofebne bofhje hvale vredno; nafproti fo grefhno shiv¬ ljenje in shelje po lashnjivi hvali Bogu in lju¬ dem oftudne. c Sveto shivi, in le Boga hvali) tako bofh njemu in Marii dopadel. Poflufhaj f. Pavla: ,,Kdor fe hvali, naj fe hvali v Gofpodu; sakaj ne kdor fe fam hvali , t e ' muzh kogar Bog hvali , je pravizhen. u H* Kor. 10, 17. 18. Marija je Bogu vfelej pokorna bila, i ft po vfih njegovih sapovedih . na tanko shivela: duhovfki in deshelfki oblaki je bila savoljo Boga pokorna, fvojih ljubih karfhev ni nikoh shalila, fhla je k’ ozhifhevanju, defiravno nl 3o5 bila ozhifhevanja potrebna, in v’ vfim je po fveti volji boshji shivela, Premifli, koliko je savoljo Jesufa terpela, slafti, kader je s’ njim v’ Egipt beshala, veliko vezh, kader je bil pre¬ ganjan in krishan. Pod krisham fvojiga ker- vaviga in umirajozhiga 4 Sina je ferzhno Ha¬ la, in v’ nefkonzhnih britkokih Bogu pokor¬ na bila. Zhe je ravno tolikaj terpela, ven- der ni godernjala, temuzh fe je Bogu pod- vergla, tudi kader je Jesuf v’ nebefa fhel, njo pa na fvetu puftil- Vidifh Mariino pokor- fhino, kakofhna je pa tvoja? Tvoja terdovrat- na in prevsetna volja fe Bogu in oblaftnikam vftavlja; tvoja volja ti je nar vifhi sapoved, fvojo voljo delati ti je nar bolj vfhezh, in sa njo fe nar huje vpirafh. Boshja volja naj tvojo gofpoduje; tako bofh po sgledu Marije shivel, in sa njo v’ nebefa fhel. M o l i t e v. 0 prezhifta deviza, mati Jesufova in mO- gozbna pomozhniza Marija! pred Bogam in pred teboj fe morem ponishati, in fposnati fvojo nevredno!! in nesveftobo. Boga in tebe povifhujem s’ befedo, pa nepokorne dela me rasodevajo obeh flabiga flushabnika. O Ma- r>ja! fim menil do tebe nar bolj i dopadenje 1 meti, in ti flushiti; pa moje fiushba do tebe f° bile le kake flabo opravljene molitve, dru- s 'ga fkoraj nizh. Tebe fim s’ befedo zhaflil, 0( 1 tebe vifoko govorili rad poflufhal : v’ fvo- III. 20 3o6 jim Tevžu pa fim tvojiga ljubiga t Sina in fvo- jiga svelizharja Jesufa brishal. Kakofhna je bila moja zbali do tebe, bo fim bo fovrashnik boshji shivel? Ne morem biti tvoj prijatel, zhe ne fberbim Bogu Tlushiti. O ufmiljena mati in mogozhna pomozhniza Marija! Tproli mi od Boga po Jesufu obilno gnado, P btero po vlih sapovedih shivim, de le po tvojim sgledu Bogu popolnama podvershem, in sa' teboj pridem v’ nebefhbo kraljeflvo. Amen. XVI. dan veliziga ferpana* t Sveti Rok. t Sveti Rob je bil rojen od bogatih in shlaht- nih Itarfhev v’ velikim permorfbim meftu Montpelier na FranzoTbim, Bil je The mlad, bo fo mu flarfhi umerli. t Se ne ve veliko od njegoviga shivljetija; pa njegova velika ljubesen dq Boga in blishniga, is btere je bushnim bolnibam fberbno ilregel, prizhuje obilno, de je bil v’ vlih dobrih delih ftanovi- ten. 4 Slab brilljan ne pollavi fvojiga shivlje- nja sa Tvoje brate 5 le bogabojezhi samore to ftoriti, in flori is zhille berfhanfbe Jjubesni. Ob njegovim zhafu je bila lilno flrafhna kuga na Lafhbim. t S. Rob je to svedil, in deliraV' no je bil mlad, Te ni bal sa Tvoje bolne brate — 3o7 — umreti. s Strafhna bolesen in ojflra fbiba bo- shja je kuga, to vfak ve; pa veliko bol j is, kdor jo fkufi. jStarfhi fe otrok, in otrozi ftarfhev boje; ni vezli savcse kervi ali ljubesni, ker fe vfak fmerli boji, in is tiga flrahu fe brani bol- nikam drezhi, kteri fo fofebne pohiožbi po¬ trebni; tudi merlizhe pokopovati fe boje, iri fe branijo, kteri Boga in blishniga malo lju¬ bijo. t S. Rok je od ljubesni bdshje in blishni¬ ga vnet, fvojo hifho in deshelo sapullil; ih v’ Rim fhel kushnim bolnikam llrezh. Njegova ljubesnjiva flreshba je Bogu slo dopadla, iri mu je dal mozli zhudeshe delati; veliko ne¬ varno bolnih je s’ šnamnjem f. krisba osdra- vil. Ne le ftregel bolnikam v 5 telefnih potre¬ bah, tudi uzhil jih je lepo, pomagal jim f. sakramente vredno prejemati, in frezhrio um¬ reti. Tudi druge meda je obhodil, in enako delal bolnikam v’ pomozh. V’ rnellu Plazen¬ ji, pravijo, fe ga je kuga prijela. Kader je snamnje te bolesni nad feboj zhutil, je hitel is mefta v’ gojsd, de bi drugi od njega ne dobili bolesni. Nihzhe ni vedil, kam je prefhel; pa Bog, kteri fvojih dobrih flushabnikov ne sapufti, ga je zhudno preredil, kushek knesa Gotarda mu je vfak dan malo kruha v’ gobzu pernefel. Bog ga je osdravil, in tudi kuga v ’ desheli je jenjala. Takrat je fhel v’ fvoje toefto nasaj, je smiraj bogabojezhe shivel, iri fveto umeri okoli leta i33o, Vli verni imajo G Roka mogozhniga pomozhnika per Bogri šoper kugo iri kushne bolesni. 20 3 o 3 Nauk. Dufhne kuge fe varovati. t Sveti Rok fe je dufhne kuge slo varoval, to je, greha in perloshnoA v’ greli; sato je ne- dolshno shivel, in fveto umeri: telefne kuge pa fe ni bal, in je bolnikam ferzhno Aregel, ker je shelel v’ delih ljuhesni umreti. Delal na tanko je po befedah f. Janesa, kteri tako pifhe : tim fmo fposnali ljubesen bosli- jo, ker je CJesuf) fvoje shivljenje sa mf pojtavil; tudi mi moremo sa brate shivlje¬ nje poJtavili“ I. Jan. 3 , 16. Kako pa ti, o kriAjan ! delafh ? Morebiti vfe narobe? Telef¬ ne kuge fe slo bojifh, dufhne pa nizh. Zhe fe greha in nevarnih perloshnoA v’ greh ne bojifh, A vezhno fmert vofhifh in nakopavafh. Ako bi bil tvoj tovarfh kushen , bi fe ga ogi¬ bal; ako bi bila kaka hifha kushna, bi ne fhel va-njo; morebiti bi is Arahu pred fmertjo fvo- jo blishno shlahto v’ kushni bolesni bres Aresh- be neufmiljeno puAil: sakaj pa fvoje dufhe vfaj enako ne ljubifh ? sakaj pa A rad per ta- zih, kteri te f’ fmertnim Arupam nepolnuje- jo? Pravizhniga isgovora ne bofh imel pe r fodbi, in tudi sdaj ga nimafh. Prav je Tobi- ja rekel: ,,Kdor grej/ii, je fovrashnik Jvo- je dufhe. il Tob. 12, 10. Ravno to je rezki od fleherniga zhloveka, kteri fe perloshnoft greha ne boji. „Kdor nevarnojt ljubi , bo v nevarnojti konez vsel.‘ ( t Sirah 3 , 27. — 3og — Bog ti sapove hudih perloshnoft fe varo¬ vati, in ta potrebna sapoved je v’ f. pifmu velikokrat ponovljena. Sdaj premifli le, kar Jesuf govori, in ti bo sadofti: ,,Ako te tvoje defno oko pohnjjha, isderi ga, in versi ga od febe; ako te tvoja defna roka pohnjfha, odjekaj jo, in versi jo od JebeA Mat, 5, 29 . 3o. Zhe ti je zhlovek, ali blago ali kaj dru- siga potrebno ko defno oko ali defna roka ; beshi od njega, in varuj fe ga. Kaj ti bo pri- jatel ali prijatliza, flushba, dobizhik, vefe- lje ali kaj drusiga pomagalo, ako dufho po- gubifh? Papesh Inozenzi XI. in s’ njim vfa zerkev je prepovedala grefhnika odvesati, kteri nevarne perloshnofti v’ greh opuftiti nozhe. Sakaj to, je ozhitno: Kdor nozhe nevarne per¬ loshnofti opuftiti, ljubi greh, in ni vreden od- pufhenja; vfe njegove opravljene fpovedi in obhajila fo nevredne. Tedaj ne posabi Jesu- fovih befedi, in po njih delaj, de Tvoje dufhe ne savershefh. t Skerb, ki jo imafh sa Tvoje telo ali sa Tvojo sliivino, te obTodi, ker vTaj toliko ne fkerbifh sa Tvojo edino neumerjozho dufho. Kushne kolesni fe bojifh, in fe je varujefh; vojfke fe bojifh, ker je nevarna; zhe je shivi- na bolna, jo odlozhifh od sdrave; Tvoje sdrave shivine ne pafefh, kjer Te je bolna pafla: tako fkerbifh obvarovati fe zhafne fhkode, koliko pa sa sdravje in svelizhanje fvoje dufhe fker¬ bifh? Neframnifhi ko fo ljudje, raji fi per njih; huje ko fo rasujsdani, perferzhnifhi pri- —r 3 10 jq.tli ali prijatlize fo ti. Tifte ljubifh , in tudi plazhujefh, kteri te uzhe , in ti pomagajo v’ jjekel; kushne hifhe, gobovi ljudje, to je, sa- peljivi grefhniki, fo tvoji neodlozhljivi prijatli; to prjzhuje, de y’ tebi ni shive vere, ne sdra- viga uma. Ti li vef flab, im per flabih rad, tedaj je is tebe tvoje pogubljenje. Poflufhaj; kaj modri t Sirah govori: „Terdovralnimu fer- zu bo na sadn/e hudo, in kdor nevarnofi ljubi , bo v' njej konez vsel.“ ,Sirah 3, 27. £ Se isgovarjafh: ,,Velikokrat fim bil per flabih, fim flabo govorjenje ppflufhal, fim s’ mladimi drusiga fpola prijasno govoril, per njih pil, plefal, fe fmejal 5 pa nilim nizh hu- diga miflil ali delal.“ Obshalujem tvojo zhud- no nedolshnoft, ker ni nedolsbnoft, ampak fle- pota. { S. Bernard pravi : „V’ nevarni perlosh- nofti radovoljno biti, pa ne grefhiti, je zliud- nifhi, ko merlizbe oshivljati.“ t Si li ftanovit- 'nifhi od Egiptovfkiga Joshefa, kteri je sbeshal, de bi ne grefhil , li li bolji od Davida, kteri- ga je le pogled hudo sapeljal; fi li modreji od jSalomona, kteriga je ljubesen do drusiga fp°' la od Boga odvernila; fi li fveteji od f. Hiero¬ nima, kteriga fo poprejfhnje perloshnofti do fivih laf nadleshevale , defiravno je bil v’ p«' fhavi, v’ folsah, v’ poftih, v’ terpljenji; fi l l frezhnifhi od f. Teresije, ktera je bila v’ ne- varnofti od Boga odllopiti, ker je poflufhala pofvetno govorjenje ene fpridene tovarfhize; li li llanovitnifhi od vfih fvetnikov, kteri fo f e hudih perioshnoft fkerbno varovali, vender , — on — v’trepetanji vedno shiveli? O ti oflepljeni krifl- jan! ne fvet, ampak flep fi, in veft te ne pe- zhe, ker je vezh ne zhutifh. Kako samorefh ti, ki fi flab zhlovek in bres ftrahu boshjiga, v’ radovoljnih perloshnoflih nedolshen oflati ? Bog je le ponishnim, ne predersnim gnado obljubil. Ti fi poln nezhifliga ognja, prav sato ifhefh nevarnofti; vender menifh, de bofh v’ fredi ognja bres vfe fnkode. Sato pravim: Ne fvet, ampak flep fi. Kriftuf ve, kako fle ti in drugi flabi, sato je sapovedal : „Zhujte in molile, de v' fkufhnjavo ne pndele'“ Mat. 26 , 4i. Varuj fe vfiga, kar te v’ greh napelju¬ je; zhe ne ubogafh , fi fam kriv fvojiga pogub¬ ljenja. Zhe tudi varno shivifh, najdefh per- loshnofti in fkufhnjave; veliko vezh fi jih na- koparafh, zhe varno ne shivifh. Zhe fi po- nishen in fkerben, ti Bog pomaga fkufhnjave premagovati; zhe fi pa predersen, ti ne ho hoshje pomozhi, ker je Bog le ponishnim fvo- jo gnado obljubil. I. Petr. 3, 5. t Sposnaj po- nishno fvojo flaboll, beshi, kolikor je mozh, pred nevarno perloshnoftjo, shivi ponishno, in le tako upaj v’ boshjo pomozh. Molitev. O moj Bog! daj mi fposnati fvojo veliko flabofl, de ponishno in varno shivim. Jefl fim flab, drugi fo flabi, vef fvet je poln fkufh- n jav, in vfaka rezh je nallava moji veliki fla- bofti; vender fi fkufhnjave in nevarnofl, ra v- 3l 2 no kakor bi jih premalo bilo, fhe nakopavam, j ^Svetniki fo bili smiraj v’ fkerbi; jeft fina v’ fe 1 predersno upal, ker fim nevarnofti premalo i fposnal, in tudi fhe sdaj premalo fposnam: 1 rasfvetli moje dufhe ozhi, daj mi fkerb fvojo ] dufho svelizhati. e S’ tvojo gnado obljubim fe ] varovati vfih grehov in nevarnih perloshnolt va-nje, fofebno pa fkufhnjav, ktere mojo fla- * bolt loshej premagajo. O f. Rok! profi sa-me per Bogu, de fe s’ njegovo pomozhjo dufhne kuge fkerbno ogibam, in obvaruj f’ fvojimi profhnjami meme in deshelo tudi telefne ku¬ ge. Amen. XVII. dan veliziga ferpana. t Sveti Liberat apat in iovarfhi, marlernild. C^b zhafu krivoverniga kralja Unerika v’ letu 4b3 je hudo preganjanje vltalo soper katol- fhke verne. Ne le v’ velikim mehu Karlagi , ampak tudi po vfim kraljeftvu neufmiljeniga Unerika fo verni filno veliko terpeli: gnani fo bili v’ nesnane deshele, bres vfe pomozhi p 11 ' fbeni, zerkve fo bile obropane in saperte. Ob tej perloshnofti fo bili vjeti, in v’ Kartago p e iz¬ peljani f. Liberat in njegovi tovarfhi, klerik fpomin zerkev danf obhaja. Ti fo bili bog»- bojezhi minihi v’ desheli Bizanzeni; v’ sheles- 3i3 je sakovani fo Lili od krivoverzov gnani v’ Kartago, in vfi fo f’ zhaflito fmertjo dokon- zhali fvoj tek. t Slushabniki neufmiljeniga kra¬ lja fo jim rekli: „Ubogajte kralja, kteri vaf bo obogatil, in bofte njegovi prijatli.“ ' 8 mlad, ufmili fe fvoje mladofti, raj hodi pri- 11 jatel nafhiga kralja, de dolgo in vefelo shi- v ' vifh; ne poflufhaj fvojih neumnih tovarfhev; P uni fo norzi, pa ti bodi moder. ££ t S. Makfim s jim je ferzhno odgovoril; ,, s 5e ne finem in j nozhem odlozhiti od fvojih fvetih tovarfhev; r fkupaj fmo v’ klofhtru shiveli, fkupaj bomo 1 umerli. ££ Krivoverzi, od njegovih ferzhnih be- ^ fedi premagani in oframoteni, fo ga puftili v’ fmert iti. Kader fo bili vfi fveti marterniki v’ ladii, in jo s’ drevmi napolnili, nifo krivo¬ verzi nikdar mogli drev, ali ladije sashgati. Ta zhudefh je od njih nedolshnofti ozhitno prizheval; pa krivoverni kralj le ni vdal, te- muzh fhe bolj fe je rasferdil, in sapovedal jih je umoriti, in njih trupla v’morje vrezhi. Tako je bilo ftorjeno, pa njih mertve trupla fo ko lilije verhi morja plavale. Verni fo jih vseli, in po mozhi zhaftito pokopali. t Serzhno fo umerli sa fveto vero drugi dan maliga fer- pana v’ letu 483, pa zerkev obhaja ta dan njih vefeli fpomin. 3i5 , Na uk. Od lajtnojt fklepa ne vezli grej'hiti. 4 Svet Liberat in njegovi fveti tovarfhi fo raji umerli, ko od ene farne refnize katolfhke njre odftopili. Tudi Mak (im, nar mlaji smed veih, je ftanoviten oftal, in je raji mlad umeri, pa nedolshen, ko shivljenje (i sdaljfhal s’ ne- sveftobo. Krivoverzi fo fe jim pofmehovali, in jih norze imenovali; pa ti fveti moshje fo li nar bolji del is volili, kteri jim ne bo nikdar vset. Blagor zhloveku, ki je ftanoviten v’ Go- fpodovi flushbi! Sato je sapifano : ,,Bodi Jta- noviten na Gospodovim potu .“ t Sirah 5, 12 . „ Kdor bo do konza ftanoviten , on bo sve- lizhan.“ Mal. 24 , i3. Eni fo she bliso ne¬ bel bili; pa fo odftopili, in fe pogubili. (Serzhno voljo imej raji vfe terpeti, ko Boga rasshaliti. Ako f’ pomozhjo gnade bosh- je fposnafh veliko hudobijo greha , te to fpo- snanje obvaruje neftanovitnofti. Zbe fposnafh, kako je nehvaleshno , hudobno in ftraflino Bo- ga s’ greham sanizhevati; bofh ferzhnoft fve- bh marternikov imel, bofh dopolnil obljubo ■■Bi fklep , ki ga pred Bogam in fpovednikam s befedo ponavljafh: ,,Raji hozhem v/e ter- peti in umreti, ko Boga rasshaliti Tvoja v °lja, zhe je refnizhna, je tudi mozhna , de- kavna in ftanovitna, in nobena rezh te ne ho lozhila od Boga, kakor je f. Pavel od fcbe go¬ voril. Rimi. 8, 38. 3g. 3i6 Troj fklep ne vezh grefhiti more biti ja- voljo Boga. Le zhe is ljubesni do Boga greli fovrashifh, imafh dobro in ftanovitno voljo ne vezh grefhiti. Le ljubesen poboljfha grefh- niba po dopadljivi in fveti volji boshji; le ljubesen daje zhesnatorno mozhno vefelje do pravizhnofti; le ljubesen daje neisrezheno mozh vfe terpeti, in sa zhafi: boshjo fe vojfkovati do fmerti; le ljubesen vfe premaguje, tudi fmer- ti fe ne boji, ker ji je dobizhik sa pravizo umreti. Ljubi grefhnik! varuj fe smote, kte- ra je lahko is fkrite mefene ljubesni, is hi- navfhine, is nevednofti. Zhe ti le ubofhtvo brani po navadi pijanzhevati 5 zhe le savoljo ftarofti od fvojih norofi; odjenjafh; zhe ti le bolesen ali bolehanje brani rasujsdano shi- veti; zhe te le fhko,da, ali sanizhevanje, ali kaj drusiga taziga napravlja pofhteno sbiveti: tvoje poboljfhanje ni pravo, je le savoljo ne- mogozhnofti , ali lakomnolli, ali prasne zha- iti, ne pa is ljubesni do Boga. Ni malo hi- navzov, kteri fe hudobije greha nizh ne bo¬ je, pa fe boje, le kar greh saflushi, fhkode, sanizhevanja, framote. Le premifli, je lit 11 fklep savoljo Boga? Lahko vefh, de ne; to¬ rej fe dobro premifli, in persadevaj fi is lj u ' besni do Boga greha fe varovati. t Sirah pravi - - „Nekterimu pomanhanje brani grefhiti, 111 ako ravno Je sdershi, ohrani shelje (' 1 ° greha).“ e Sirah 20, 23 . Ref, vli, kterih lj u ' besen do Boga ne fpreoberne, ohranijo dopO’ tlenje do greha; pa to jim je fkrito, in sato grosno nevarno. Tvoj fklep more hiti vfih grehov in per- loshnoB v’ grehe fe ferzhno varovati. Zhe lju- besen do eniga famiga greha ohranifh, niti pravizhen. Kaj hi miflil od fpreobernjenja ilepiga rnalikovavza, kteri hi fvoje malike od febe smetal, eniga pa hi ne hotel, in bi ga fhe molil ? Ravno tak bi bil ti, ako bi do eniga famiga greha ali do ene farne grefhne perloshnoBi dopadenje imel. t S. Jakop pravi: „Kdor koli vfo pojiavo Jpolnuje, grej hi pa d enim, je vfe kriv.“ Jak. 2, 10. t Spre- oberni fe po sgiedu Davida, kteri je refnizh- no d j al: iJeft po v Jih sapovedih shivim, ih vjdk krivizhen pol Jovrashim.“ Pf. 118, 128. Ne morefh biti pravizhen in krivizhen, Boga in greha ljubiti ; tedaj opuBi in fovra- shi vfe grehe. c Sofebno li persadevaj tifte fovrashiti, do kterih fi mozhneji dopadenje imel, ker imajo ti globokeji korenine v’tvo¬ jim ferzu. Ravno tako je rezhi od hudih per- loshnoft, ktere flajfhi llreshejo tvojimu po- glavitnimu poshelenju. Zhe tiga ne Borifh, je tvoja pokora lashnjiva, in tvoje, obhajila fo nevredne. Tvoj fklep more biti flanoviten. Zhlovek je premenjenju podvershen, vem; pa gnada hoshja vfe samore. Uzhenzi, ki fo ojltre Je- sufove nauke poflufhali, fo savpili: „Kdo ho mogel svelizhan bili? Jesuf jim je odgovo- ril: Ljudem je leto nemogozhe, Bogu pa je 3i8 vje mogozhe Mat. ig, 2 5. 26 . t Savel, nar ferditifhi Tovrashnik vere Jesufove, fe je s’ gna- do boshjo Tpreobernil, in potlej ftanoviten oftal; sate je hvaleshno djal: „Gnada hoshja ni bila prašna vi meni; lemuzh Jim vezh delal ko v fi drugi , ne pa jejt, ampak gra¬ da boshja s ’ menoj “ I. Kor. i5, jo. Grefh- nik, od gnade boshje fjjreobernjen, fe ne boji Thkode, ne mara sa dobizhik, de Bogu sveft ollane. Kaj pravifh od Tebe, ki fe vfaziga zhloveka, vfake befede in rezhi bojifh? Je li tvoja volja ne vezh grefhiti refnizhna? Glej fvete marternike, in premiTli njih flanovitnolt: ti fo do sadnje kapljize Tvojo kri raji prelili, ko od Boga odftopili; tebe pa prašna befeda odverne, in upafh v’ njih drushbo, v’ nebefhko kraljeftvo priti? t Sposnaj Tvojo greThno neftano- vilnoll, persadevaj fi v’ GoTpodovi Tlushbi Ha- noviten oflati, profi: M o l i t e v. O moj Bog, flvarnik in GoTpod ! kedaj bom tvoj ftanovitni Tlushabnik ? Smiraj obe¬ tam, in obljube ponavljam Tvoje shivljenje p<>' boljThati, reTnizhniga poboljThanja pa vender ni. Pravim: Is vfiga Terza te bom ljubil, J'»j l hozhem vTe terpeti, ko te shaliti? pa raji te ska¬ lim, kakor de bi majhne rezhi poterpel, ker te is vfiga Terza ne ljubim. Kedaj bo konez mo¬ je nehvaleshne in greThe neftanovitnofti ? O Go- fpod! ti fi neisrezhend uTmiljen, in defirarnd — 5ig — /im vezhniga pogubljenja vreden, fi mi ven- der odpuftiti perpravljen, ako fe fpokorim; she sdavnaj bi bil pogubljen, ako bi bil po saflusheni prejel, pa tvoja nefkonzbna miloft me fhe sbivi in zhaka: vezh ti ne bom nehva- leshen, tebi, nar boljimu Ozhetu, pomagaj mi fe fpokoriti, in v’ tvoji flushbi ftariovitnimu oftati. O Jesuf! ki /i me ftanovitno ljubil, vli¬ vaj v’ moje mlazhno ferze zhedalje vezh zhes- natorne ljubesni; ne sapufti me nevredniga flu- shabnika, de ne bo tvoja prefveta kri nad me¬ noj sgubljena. O fveti Liberat in tovarfhi mar- terniki! fprofite mi ftanovitno voljo, ktere fte vi polni bili, raji vfe terpeti, ko od Boga od- ftopiti, de ga tudi jeft v’ vafhi vefeli drushbi hvalim vekomaj. Amen. XVIII. dan veliziga ferpana. t Sveta Helena zefariza. ■Sveta Helena zefariza je flovezba v’ katolfh- hi zerkvi, ker je po vfih sapovedih svefto shi- v ela, ker je bila mati Konfhtantina, perviga verniga zefarja, in ker je snafhla fveti krish, na kterim je Jesuf umeri. Bila je od nevernih J n nepremoshnih ftarfhev rojena v’ desheli Bi- tinji, okoli leta 247. Konfhtanzi Klor, foldafh- hi oblaftnik pod zefarftvam Dioklezjana in Mak- 320 Timijana, jo je sa Tvojo slieno vsel, t Silno bo¬ gat je bil, ona pa nepremoshna; pa njene fofebne dufhne in telefne laltnofti To bile bo- gatiga, in dobriga mosha vredne. Oba fta bi¬ la malikovavza, in nifta praviga Boga fposna- la; vender tla bila pofhtena in mirna, koli¬ kor je mozh v’ flepi malikovavTki veri. Njen mosh Konfhtanzi, savoljo fofebne ferzhnofti in svetlobe zefar poftavljen, je bil kriftjariam dober, in vfim pravizhen; vfi, verni in ne¬ verni, fo ga ljubili. V’ letu 5o6 je umeri. Helena zefariza je dolgo zhafa v’ malikovanji shivela, namrezh do fpreobernjenja njeniga finu, zefarja Konfhtantina. Poprej je le nator- no dobroto in ufmiljenje imela; kader je bila od fvete vere rasfvetljena, je bila Bogu hva- leshna in njegova svetla flushabniza. s Skoraj 64 let je v’ nevednotli praviga Boga shivela, pa njena potlejfhnja gorezholt v’ boshji flush- bi in sa rasfhirjanje katolfhke vere ji je ne le odpufhenje vfih grehov, ampak tudi fofebne gnade od ufmiljeniga Boga dofegla; hitro je v’ fvetolli rattla, fkerbela sa fpreobernjenje ne¬ vernikov, in vfim vernim dober sgled dajala bogabojezhe shiveti. t S. Helena je fofebno fkerbela sa uboge, vdove, sapufhene otroke in vfe potrebne; j e lepo ofnashevala in ofkerbovala zerkve ne le po mettih, ampak tudi po vafeh, de bi bosh- ja flushba bila fpodobna in zhallitljiva; je dol¬ go molila, fe rada poftila, in v’ vfih dobrih delih obilna bila. Njena velika ponishnoil je 321 fofebne hvale vredna. Ta fe je rasoderala v’ vfim, slalli pa per boshji flushbi: ponishno eblezhena je hodila v’ zerkev; ne raslozhena od drusih, ampak med vernim ljudltvam je hotla biti per ozhitni boshji flushbi, ker je fkerbela ne febe, ampak le Boga hvaliti in zhalliti. Ref, tudi zefarji, kralji in mogozh- ni fo mcmo Boga majhni; vender je shiva ve¬ ra in prava ponishnoli imenitnih fofebne hva¬ le vredna. t S. Helene bogabojezhi fin, zefar Konfhtantin, je slo fkerbel sa fveio vero in tudi sa unanjo zhaft boshjo; ne le perpufho- nje je vernim dal zerkve sidati, tudi s’ denar¬ jem jim je obilno pomagal. Is hvaleshnolti do Jesufa, kteri mu je v’ vojfkni lili zhudno pomozh dal, je sapovedal v’ Jerusalemu na hribu mertvafhkih glav, kjer je Jesuf sa vfe zhlovefhtvo ljubesnjivo umeri, lepo zerkev fo- sidati. Njegova mati, fveta Helena; je hotla figa dobriga dela deleshna biti: she 80 let fta- ra :> v’ letu 326, je fhla v 5 Jerusalem fvetih krajev obifkat, je ondi frezhno nafhla f. krish, m perganjala na hribu kalvarii zhaftilo zerkev fosidati, kakor je bilo popifano 3. dan veli- Z1 ga travna. Tudi na oljfki gori in v’ Betle¬ hemu je dve lepi zerkvi is fvojiga poltavila; povfod. je sa feboj puftila snamnja shive vere, velike gorezhofti in fofebne ponishnofti. Od Jerusalema fe je vernila v’ Konfhtantinopol* ln ondi fe fkerbno perpravljala k’ fmerti. Ka¬ der je telefna flaboft ji napovedovala blishno bnert, je fvojiga ljubiga fina, zefarja Ko n- -- 322 fhtanlina, k’ Tebi poklizala, mu fofehne nauke dala, in potlej v’ njegovih rokah, 81 let flara, mirno um eri a v’ letu 327. Nauk. ktere premagati ni mogozhe, isgovarja zhlo- veka, ako per tem ferze oftane nedolshno. Bodi tedaj ferzhen , in vftavljaj fe mofhko hu¬ dobnim fkufhnjavzam, kakor Bog po modrim sapove: „Sa Jvoje dufhe. voljo potegni fe s ’ vfo mozhjo sa refnizo , in bojuj fe sa ref m- zo do fmerii s Sirah 4 > 33. 34i Molitev. O Jesuf! ki li me nevredniga grefhnika flanovitno ljubil, in is ljubesni sa-me umeri, daj mi flanovitno ferzhnoft raji umreti, ko tebe rasshaliti. Nili poflufhal Petra, temuzh ojftro fi ga pofvaril, ko te je hotel is natorne ljubesni do tebe od namenjeniga terpljenja odverniti; tudi nili poflufhal hudih fovrash- nikov , ko fo ti rekli, de ftopi f’ krisha, te¬ muzh fi hotel na krishi umreti: flori tudi me¬ ne flanovitniga v’ tvoji fveti flushbi. Cvetni¬ ki fo fe po tvojim sgledu ferzbno vojfkovali, mladenzhi in deklize fo raji umeidi, ko tebi nesvefli bili, sakaj imam pa jeft tako malo fta- novitnofli? Salo, ker te premalo ljubim. V’ prihodno fe hozhem ferzbno vojfkovali soper fovrashnike mojiga svelizhanja ; zhe bom fo- vrashen , sanizhevan ali preganjan savoljo tvo¬ jih fvetih sapoved, bom obilnifhi plazhilo od tebe prejel. O f. Bernard! fprofi mi potreb¬ no ferzhnoft soper fvojo in drusih flabofti , de v’ fredi fkufhnjav in naftav Bogu sveflo flu- shim. Amen. *— 342 — XXL dan veliziga ferpana. t S. Joana Franzifhka Fremiot. 4 ^veta Joana Franzifhka, f’ primkam Fremiot, je bila rojena na Franzofkim v’ desheli Bur- gundii v’ velikim medu Dijonu od bogatih ftar- fhev v’ letu 1672. Kerfhanfko je bila sreje- na, in she v’ pervih letih je imela snamnja fofebne fvetofti nad feboj. Pravijo, de fe je she takrat ferzhno vdavila mogozhnimu krivo- verzu, in je darilo, ki ji ga je bil polilil, v’ ogenj nefla rekozh : ,,Tako bodo krivoverzi v’ peklu goreli, kteri nifo Jesufovim naukam po¬ korni.^ Komaj je nekoliko odradla, ji je ma¬ ti umerla. Preljubo devizo Marijo li je Joana sdaj fvojo fkerbno in mogozhno mater isvoli- la, in fe ji gorezhe perporozhevala. Polna ognjenih shelj le Jesufu in Marii dopadi, je sa- nizhevala vfe dobrote fveta, in je od febe ferzh¬ no fpodila pofvetno deklo , klera je f’ flahimi befedami fkufhala njeno dufho sapeljati. Ozhe jo je bogatimu gofpodu, knesu s Shantalu, v’ sakon dal, Podvergla fe je ozhetovi volji, pa fkerbeia je tudi fvoje dolshnodi svefto fpolno- vati: domazhe, sladi flusbabnike, je kerfhan- fkiga nauka uzhila, in pridno gofpodinjila; sa vfe je fkerbeia, de bi pridno, mirno in po- nishno shiveli; ufmiljena je bila do ubosih, ka¬ kor de bi bila mati fleherniga uboshza. — 343 — Tej bogabojezhi gofpej fe je grosna ne- frezha pergodila. Njen mosh je na lov fhel, in tamkej je bil od fovrashniga zhloveka umor¬ jen. Kako je f. Joana shaloftna bila, ni mo- gozhe praviti : ve n d er fe je Bogu podvergla , in je savoljo njega fovrashniku is ferza odpil¬ ili! a, v’ snamnje refnizhniga odpufhenja tudi zelo kotla njegovimu otroku botra biti per ker- ftu. Mosh ji je tri otroke in veliko premoshe- nje sapuftil. Bila je takrat komaj dve in dvaj- fet let Ilara. Mlade vdove fo vzhali neumni- fhi od mladih deklizhev, ona ne; nikoli fe ni dala pregovoriti, de bi fe bila vdrugizh omo- shila, in to is Ijuhesni do zhiltolti in fvojih otrok. Nektera vdova is Ijuhesni do drusiga mosha savershe fvoje perve otroke, f. Joana pa je vfe delala po volji hoshji. Poprej je po- boshno shivela, potlej je fkerbnifhi flushila Bogu: njene oblashila fo bile ponishne, nje¬ ni pofti vedni, njene molitve dolge, njeno u- hniljenje do ubosih veliko. Lenobo je fmert- no fovrashila; vedno je Bogu v’ zbaft ali de¬ lala, ali molila, ali otroke, drushino in dru¬ ge uzhila, ali ubogim Itregla, ali v’ zerkvi Boga ozhitno molila. Vfi fo per njej dufhno in telefno pomozh nafhli. Njen grad, kjer je P fvojimi olrozi shivela, je bil perbeshali- fhe in prebivalifhe ubosih in bolnikov. Tudi je fvoje bogabojezhe flushabnike pofhiljala po hifhah reveshev in bolnikov svedit, ktere je v’ fvojo hifho fpravljala , in. s’ vfim ofkerbela. Ne le po flushabnikih, farna tudi je bolnikam — 344 — llregla, jim poftelje poftiljala, rane obesovala, sdravila dajala, nezhedne oblazhila prala in safhivala. Njena nar vezhi fkerb pa je bila sa njih duflie, de bi bili poterpeshljivi, de bi f. sakramente vredno prejemali, in frezhno umerli. Ni fe bala ne nesnane, ne kushne bolesni, temuzh vfakimu je ljubesnjivo Itreg- la ko fvojimu edinimu otroku , ko Krilluiu. Eniga dne ji ja bilo rezheno, de nesnan berazh sa plotam bolan leshi, Bersh je ukasala ga v’ bifbo pernefti. Drugi fo fe bali ga v’ fvojo hi- fho vseti, tudi memo njega iti savoljo velizi- ga fmradu, in de bi fe njegove bolesni ne na- lesli; f. Joana pa mu je farna flregla, ga zbe- dila, in v’ tej ljubesnjivi ilreshbi bila do nje¬ gove fmerti ilanovitna. Drugi fo ji branili, pa ona je odgovorila: ,,Le greh je gerd, in fe ga bojim, drusiga ni nizh gerdiga.“ c Se lahko ve, de je f. Joana, ktera je is ljubesni do Boga tolikanj fkerbela sa blisbni- ga in tudi sa nesnane berazhe, slo fkerbela sa domazhe , slalti sa fvoje otroke. Vedno je fvoje otroke uzhila, ne le, de fo Boga, Jesu- fa in Marijo po imenu posnali, in vedili po* glavitne refnize katolfhke vere, temuzh fker¬ bela je in fi slo persadevala jim v’ ferze vliti pravo bogoflushnoft. Pogollo jim je govorila od ljubesnjiviga Boga; od ufmiljeniga odrefhe- nika Jesufa, od fpazhenolli zhlovekove natore, od potrebe gnade boshje; raslagala jim je sa- povedi in dolsbnoili kerfhanfkiga zhloveka, jih opominjevala le po voskim potu hoditi, — 545 — fvet sanizhevati, nebefhkiga kraljeftva ifkati; kader je nad njimi kako flaboft vidila, jih je uzhila fe fposnati in poboljfhati; vedno je Boga profila, de naj njenim otrokam obilno gnado da. Ko otrozi njene pomozhi sbe vezli nifo bili potrebni, je f’ fvetam f- Franzifhka 4 Salesja fvet sapuftila, in v’klofhter fhla. Otro¬ zi in shlahla fo ji branili, pa fe ni dala pre¬ govoriti, Bila je duhovna mati veliko bogabo- jezhih nun, in je med njimi v’ popolnamafti shivela, kakor je bila od fvojiga duhovniga ozheta f. Franzifhka nauzhena. Terdno je Bo¬ gu obljubila vfe delati, kar koli bo fposna- la, de mu bolj dopade. Tej obljubi je bila svefta , in fi je neisrezheno plazhilo per Bogu saflushila. Ta svefta flushabniza boshja je 69 let ftara, trinajfti dan grudna v’ letu 1641? mirno umerla, in na njene profhnje fo fe ve¬ liki zhudeshi godili, f’ kterimi je Bog njeno fofebno fvetoft rasodeval. Nauk. Kdo je per Bogu refnizhno pravizhen ? 4 S. Joana je bila per Bogu refnizhno pra- vizhna, ker je po vfih sapovedih svefto shive¬ la is ljubesni do Boga in f’ pomozhjo njegove gnade. Bila je pofhtena dekliza, pametna she- n a, ponishna vdova, kratko, bila je fveta v’ v fifi ftanovih. Pofhten zblovek in /vet kriftjan ni eno; ni malo pofhtenih ljudi, ki jo fkufhnja suzhila, kako prašno je v’ fvet upa¬ ti, in njemu flushiti. Ref, vfe dobrote fveta fo prasne in srnota, sa feboj pufhajo mersloto ali shaloft, hitro sginejo, in doki grehov zhlo- veku nakopljejo. Blagor zhloveku, kteri po f. veri ftanovitno shivi, in je smiraj perprav- Ijen pred boshjiga fodnika iti. Umbelina je bila mlada in bogata. Te dve mozhni fkufh- njavi fte jo v’ posabljivofti boshji sadershevale. Njeni fveti bratje fo fhli v’ klofhter, in ji vfe fvoje veliko premoshenje sapuftili: ona ni dru- siga miflila ko fvet in njegove dobrote vshi- vati; fe je s’ imenitnim in bogatim mladem zhem omoshiia, in ji ni bilo drusiga mar, ho po fvoji volji shiveti. Sgubljena ovza je bila; pa ljubi paftir Jesuf jo je potlej k’ fvoji flush- bi miloftljivo poklizal. t S. Bernard in njegovi bogabojezhi bratje fo svedili flabo shivljenje fvoje fellre Umbeli- ne. Shaloftni fo bili slo; nozh in dan fo Bo¬ ga profili, de naj jo fpreoberne, in to tudi dofegli. Umbelina she sdavnaj ni vidila Ro¬ jih dobrih bratov, in je fklenila jih obifkati. c vShla je v’ famoto Klaraval. Pa njeniga priho¬ da nifo njeni bratje bili vefeli, ker fo svedi¬ li, de je v’ veliki drushbi in polna nizhemer- nofti prifhla. t S. Bernard ni hotel ne govo¬ riti s’ njo, ne je viditi; drugi bratje fo ftori- li ravno tako. Andrej, eden njenih bratov, kteri je savoljo potrebniga opravka ravno me- mo nje fhel, jo je ojkro pofvaril rekozh: „1 1 — 3 7 g — ne posnafh Jesufove ponishnolti, in vfe troje prevsetne oblazhila nifo drusiga ko mresha gnju- fobe.“ To je isgovoril, in bersh fhel. Umbe- lina je bila fkosi ferze od vfiga tiga prekinje¬ na, je na vef glaf jokala, in rekla: „Fief, ve¬ lika grefhniza fim; pa Jesuf Kriltuf je umeri sa grefhnike. De Bernard sanizhuje inoje ni- zhemerno telo, je pravizhno; pa boshjimu flu- shabniku fe ne fpodobi moje dufhe sariizhevati. Naj pride, in naj mi sapove, bogala ga bom v’ vfim.“ t S. Bernard in njegovi bratje, kader fo njeno govorjenje svedili, fo k’Tvoji feftri fhli, jo prijasno uzliili, in gorezbe opominjali, de naj sazhne drugazhi sbiveti , in fe pokoriti. ,S. Bernard ji je na sadnje rekel : ,,Ker fi omoshena, in le ne fmesh od mosha lozhiti: opufti vfaj vfo nizhemernofi; in vfe vefelje fve- ta; shivi ponishno, famotno in bogabojezhe, kakor fe kerfhanfki gofpej fpodobi, in kakor fo shiveli nafha bogabojezha mati Aleta.“ Um- kelina je terdno obljubila vfe to dopolniti. Bratje fo fe nad njo vefelili, ji vfe dobro vo- fbili, in potlej fhli Boga gorezhe profit, de “aj ji mozh in fianovitnoll da. Umbelina je vfa shaloftna, pa tudi pove- feljena domu fhla, in vfe llorila, kar ji je f. Brat Bernard bil ukasal. Ponishno je oblezhe- bila, v’ famoti rada shivela, dolgo molila, f e pogofto podila, in v’ vlili rezheh fe ponish- in fkerbna kriftjapa rasodevala. Vfak fe j e nad to mlado in bogato gofpo zbudil; tudi “jen mosh fe ni malo zbudil nad njenim nag- 38o Um fpreobernjenjem. On je bil dober , je bil tega velel, in je Boga hvalil; tudi ji je perpufhenje dal fe od njega lozhiti, in ili, kamor hozhe, v’ lamo to Bogu flushit. Kader je f. Umbelina od jarma sakona proda bila, je fhla v’ klofhter Tuli, in je ondi do fmerti v’ pokori bila. V’ pokorjenji, v’ molitvi, v’ folfah in v’ vlih dobrih delih je neprenehania Bogu flushila, in mu slo dopadla. Ob kratkim je fofebna boshja flushabniza podala, zhedalje obilnishi gnade prejemala, in vlim dober sgled dajala. { S. Bernard in njeni bogabojezbi brat¬ je fo bili njeniga fvetiga shivljenja slo veleli. 4 Sedemnajd let je v’ ftanovitni pokori bila, pot¬ lej sbolela, in she bliso fmerti bila. Kader je f. Bernard to svedil, je hitel do nje, jo le¬ po uzhil v’ boshjo miloli, v’ saflushenje Jesu- fovo upati, in sraven njega je mirno umerla, 5o let dara, v’ letu 1141. Na u h. Grefhnike is ljubesni sanizhevatL ,S. Umbelina, mlada, sdrava, bogata, v* fe in v’ fvet sal juhi jena , ni vedila, kako de- lezh je bila safhla; potlej je vedila, kader je pravo fposnanje od Boga prejela. 4 S. Bernard jo je perferzhno ljubil, jo obsbaloval, in s® njo molil, vender jo je is ljubesni do njene flepe dufhe sanizheval; ravno tako fo jo s®' nizhevali njeni drugi bratje. Od njih sani* 7,li fv( fir Pie ni fe ni ni ) e °) 0 ( k ti f. v. li I n 0 f 1 j« . i e iti, der ila, erti v’ ma im Jje ed at* Ji. af¬ er e- »j e l t zhevana je fposnala, obshalovala in opuftila fvoje grehe. Terdoba f. Bernarda je bila neu- fmiljena vidi ti , pa je bila ufmiljena in is zhi- fte ljubesni. To uzhi ravno tako delati s’ grefh- niki, kader je perloshno in dobro. Le varuj fe grefhnikov is napuha sanizhevati, ker to nikdar ni perpufheno; sanizhuj jih is ljubes¬ ni, pa kolikor je prav, de fe framujejo, fvo¬ je grebe fposnajo, in jih opufte. Ta modra ojllroft in to pametno sanizhevanje naj bo le od sunaj ; v’ ferzu bodi ponishen in ufmiljen, ker fi tudi ti grefhnik. Nad f. Bernardam fe tiga lahko nauzhifb. On je fvojo nizhemerno feflro, de bi jo ponishal, is ljubesni sanizhe- val, je is ljubesni sa njeno fpreobernjenje mo¬ lil, in po njenim fpreobernjenji is ljubesni Boga hvalil. ( Samvel prerok te tudi enako uzhi. Kralju 4 Savlu je grefhno nepokorfhino ozhital, ga ojftro fvaril, pa tudi gorezhe pro¬ fil njegoviga fpreobernjenja. I. Kralj. i5. Ne^bodi f’ hudobnimi prijatel; zbe ne, jim bofh hitro enak. Per kushnih bolnikih fe njih kolesni lahko nalesefh, defiravno fe bo- jifh: per flabih fe njih hudobije lahko navsa- mefh, zhe ravno nozhefh: ker fe tvoja dufha nevidno ali nezhutno fpridi; fzhafama sgine krah boshji, in ne, bofh vedil, kako in kedaj pm enak poftanefh. Zhe rasujsdani vprizho tebe grefhno govore, fvari jih; zhe te na fla- ho napeljujejo, odreži jim ojftro; ne bodi ne f’fmeham, ne s’ befedo , ne drugazhi njih gre¬ hov deleshen. Od ozhitnih grefhnikov fe ozhit- 382 no lozhi, pa profi Boga njih poboljfhanja, Zhe te sanizhujejo, ker nozhefh njih grehov, njih noroll deleshen biti, sanizhuj njih grefh- no sanizhevanje. ( S. Janes uzhi: ,,Ako ima kdo sapeljiv nauk, ga nikar v ’ kijlio ne vse- mite, tudi ne posdravite ga.“ II. Jan. 10, v. Ljubesnjivi Janes je ljubesen vedno sapovedo- val; pa tudi to je is ljubesni sapovedal, de fvojo dufho ohrani nedolshno, in grefhnikam pomagaj fe poboljfhati. Porezhefh: „Zhe tako delam, me flabi sanizhujejo in preganjajo.“ Ta tvoji isgovor te ne opravizhi, temuzh rasodene flaboft: tvoje mehke dufhe. Povej, ti je li fhkoda ali dobi- zhik, zhe fi od flahih sanizhevan ? Zhe fe njih rasujsdanju mofhko vftavljafh, fvoji in njih dufhi pomagafh ; zhe pa v’ njih hudobijo do- volifh, gref hifh, in jim predersnoft dajefh hudobnifhi biti. Ne morefh biti s’ njimi in s’ Bogam prijatel; le verjemi, de ne ljubifh Bo¬ ga , zhe fe sanizhevanja hudobnih bojifh. Ta¬ ki , kteri drusiga ne vedo govoriti ko od ne- zhiftofti ali soper blishniga, in drugi ozhilm grefhniki bi fe hitro poboljfhali, ako bi safhi- sheno sanizhevanje prejemali. Ljubi Boga> fovrashi greh , in ne boj fe delati po prejetih naukih. Poflufhaj f. Pavla: kteri ho - zhe j o poboshno shiveti v’ Krijiufu Jesufu> bodo preganjanje ter peli.^ II. Tim. 3, i 2 * Tedaj zhe fe sanizhevanja ali preganjanja ho- jifh ; ne morefh v’ Kriftufu Jesufu pravizhno , shiveti, ker fe hudobnih bolj bojifh ko Boga* i 583 Molitev. O Jesuf! odpufti mi mojo veliko Tlaboft, osdravi mojo maloTerzhno dufho, in daj mi ljubesnjivo, pa Terzhno modroft, de bom ve- dil kako fe f’ Tvojim blishnim sadershati. Do sdaj Tim bil vef drugazhen, ko tvoj Tlushab- nik f. Bernard in njegova feflra f. Umbelina: niTim Tkerbel sa zhaft tvojiga preTvetiga ime¬ na, ker Tim s’ mehkobo, f’ perlisnjenim Tme- ham ali drugazhi tvojim sanizhevavzam pre- dersnoft dajal; zhe me je pa kdo is ljubesni fvaril, Tim hudo sa dobro vrazheval. 4 Svoje sapeljivze Tim fhtel Tvoje prijatle, dobrotnike pa Tvoje Tovrashnike, ker nitim ljubil ne te¬ be, ne Tebe, ne drusih. PoboljThati Te ho- zhen in ti, o T. Umbelina! mi TproTi od Boga prav Tposnati, kako naj Te s’ greThni- ki sadershim; TproTi mi tudi krotkoft Tvare- zhe beTede ponishno poTluThati, de grehov drusih ljudi ne bom deleshen, in Tvoje opu- ftini. Amen. XXVII, dan veliziga ferpana* iS. Zesari fhkof in zerkveni uzhetlik. ,Oveti Zesari je bil rojen na FranzoTkim v’ m eitu .Sbalonu v’letu 470. Njegovi katolThki in — 384 — bogiibojezhi ftarfhi fo ga fkerbno uzhili, in rad jih je hogal. 4 She otrok je bil ubogim filno ufmiljen, in njegovo ufmiljenje mu je fofebno gnado od Boga fprofilo. Le fedem- najft let ftar je bil od fvojiga fhkofa, f. ( Sil- veftra, med dubovfhino vset, ker je 1 bil fofeb- niga bogabojezhiga shivljenja. Dve leti potlej je fhel v’klofhter Lerin, kjer je v’pokorfhini, v’ ponishnofti in v’ pokorjenji fveteje shivel, Savoljo nepermerjeniga pokorjenja je v’ klofh- tru sbolel; ko fe je pa malo bolje pozhutil, je bil od apata Porkarja v’ melloAiie poflan, de bi fe ondi popolnama osdravil. Bogabojezhi Eoni je bil v’ tem meftu fhkof. Ta ga je fpo- snal, in mafhnika shegnal, de bi bil v’ duhov- fkih opravilih njegov pomagaviz. 4 Shkof Eoni je nevarno sbolel, in pred fmertjo rekel: ,,She- lim, de bi bil Zesari moj naftopnik.“ Zesari je po njegovi fmerti v’ nesnane kraje is ftra- hu te vifoke flushbe sbeshal; pa Bog ga je rasodel, nafhli fo ga, in v’ mello Arle peljali- Vfi fo ga sheleli fvojiga fhkofa imeti, in je bil shegnan v’ letu 5o2. Le dve in tridefet let je f. Zesari tiftikrat bil ftar; pa bil je poln rasfvetljene modrofti, vifoke uzhenofti, fofebne fvetofti in fvete ferzhnofti, tedaj perpraven zhe- do Jesufovo pofvezhevati. Perva fkerb tiga fvetiga fhkofa je bila od- loshiti nadleshno butaro pofvetnih opravkov savoljo prihodkov fvoje fhkofije. Odbral fi ] e v’ to svefte moshe, de bi on le sa fvoje in fvo" ‘jih svelizhanje neprenehama delal. Vfako nede- in im j« m- iil- ib- !ej >1) h- I, le ii ii — 385 — ljo, vfak sapovedan prašnik, in kader mu je perloshno bilo, je boshjo befedo gorezhe osna- noval. Njegove pridige fo fploh bile od ollud- nofti greha, od lepote kerfhanfkih zhednotl, od nizhemernotli fveta, od nebefhkiga kra- ljekva, od pokore. Ker je na tanko preifko- val flaboki Tvoje zhede, je med njo veliko vrash nafhel. Vedil je, de fo te grosno fhkod- Ijive, de vera savoljo njih pefha, in veliko hudiga nakopovajo; sato jih je fkerbel popol- nama odpraviti, de bi Te njegovi le vtigamo- gozhniga Boga bali, in le va-nj upali, ne pa v’ vrashne perpomozhke, ktere fi je hudizh ismiflil. Ravno tako je fkerbel druge hudo¬ bije, grefhne navade, in kar Boga shali, f’ korenino isrovati, de bi njegove ovzhize ve- lizimu pakirju Jesufu vfhezh bile, in fe sveli- zhale. Njih veliko ga je rado poflufhalo in bogalo, pa eni fo v’ fvoje huji obfojenje ter- dovratni okali. Defiravno je bil f. Zesari vef fvet, je bil vender hudo satoshen per kralji Alariku, de bozhe njegovim fovrashnikam metlo Arle v’ ob¬ lak dati. Kralj je bil krivoveriz, toraj je ka« tolfhkiga fhkofa krivo obdolshenje rad verjel, ] n ga je v’ drugo metlo poflal. t Sveti fhkof je fvojirp ovzhizam svekobo do kralja perpo- f oz hal v’ vtim, kar ni soper boshje sapovedi, ln je fhel, kamor je poflan bil. 4 Sam Bog je l^ojiga fvetiga flushabnika opravizbil pred kra¬ ljem in drusimi, ker mu je dal velik zhudesh koriti. Kralj je to svedil, in era nasaj v’ fhko- III. -25 386 fijo poklizal. Ob perloshnofti hude rojfke je fveti fhkof fpet per kralji, ravno ko poprej, satoshen bil. Krivoverzi fo radi verjeli, ga popadli, fovali, tepli, in v’ temno jezho verg- li. Malo zhafa je bil v’ jezbi, ker fo mefini sdajavzi bili rasodeti, in on refhen. Ob zlia- fu te vojfke je revnim obilno pomagal: vfe fvoje premoshenje je rasdal, in ni drusiga premogel ko veliko upanje v’ dobrotljivo pre- vidnoft boshjo. t Skerbel je fvoje ovze pofve- zhevati in svelizhati, pa njegovi hudobni fo- vrashniki mu nifo pokoja dali.- v’ tretjizh fo ga satoshili per kralji Teodoriku, de liozhe meflo fovrashnikam sdati. Kralj ga je k’ febi poklizal; pa kader je tiga fvetiga fbkofa pred le priti vidi!, je is veliziga fpofhtovanja do njega vftal, ga prijasno fprejel, fe s’ njim le¬ po pogovoril, in ga zhaliito nasaj poflal. Kralj je potlej djal: „Bog odpufti njegovim hu¬ dobnim toshnikam; ni mogozbe od tiga fveti¬ ga fhkofa hudiga mifliti.“ Potlej je f. fhkofu poflal veliko freberno fkledo in v’ njej trifto slatov rekozh: „Kralj, tvoj otrok, te profi, de to malo vsemi v’ snamnje ljubesni. u ( S. Zesari je vsel to, pa vfe med uboge rasdelii. Kralj je to svedil, ga pohvalil, in fhe bolj fpofhtoval. t S. Zesari je fbe veliko vezh dobriga flo¬ ri], fofebno pa neisrezheno fkerbel sa fpre- obernjenje flepih krivoverzov, kteri fo is grefh- niga napuha uzhili, de zhlovek is fvoje mo- zhi samore kaj dobriga sa svelizhanje delali- — 38 7 — Kar nevarnifhi nauk je ta, sato li je on, sve- fli uzheniz fvetiga Avgufhtina in pokorni o- trok katolfbke zerkve, slo persadeval ga po- konzhati. She fhtiridefet let je bil fhkof, in je prifhel zhaf vezhniga plazhila; sbolel je, in fveto umeri ravno ta dan v’ letu 542. Zhu- tlesbi, ktcre je delal, fofebno pa njega zhilti nauki, gorezhoft, terpljenje, ufmiljenje in dru¬ ge dobre dela bodo v’ vednirri fpominu v’ katolfhki zerkvi. , Nauk. Opravljanje je grefhno in Jhkodljivo. Kdor le pomifli fofebno bogabojezhe shiv- Ijenje f. Zesarja, lahko vidi neisrezheno hu¬ dobo njegovih toshnikovj pa prekanjeni oprav- Ijivzi dofti hudiga najdejo tudi, kjer ni podo¬ be hudiga, ker je njih ferze polno hudiga. Koliko fo nevofhljivi fariseji vedili soper ne- dolshniga Jesufa hudiga govorili! Tudi njego¬ ve zhudefhe fo flabo raslagali rekozh: imenu Belzebaba , vi/l riga hudizhev, hudizhe l sganja. li Opravljivzi fo polni nevofhljivofli, sato fo hudobni in prekanjeni; oni vedo ta¬ ko govoriti, de hudizha flore beliga, fvetni- ka pa zherniga. Kavno od tih govori f. Pa¬ vel: „Njih gerlo je odpert grob , J' Jvojim J?sikam Jo golujno ravnali , pod njih shnab- h je modrajov jirap.“ Rimi j. 3, i3. Mo¬ dri pravi: ,, Preklet je podpihovaviz in dvo- 388 jesizhnik; saka j on jih ho veliko med feboj mirnih sdrashil t Sirah 28 , i5. To ti dofti prizhuje od opravljivza hudobe. Opravljanje samore biti refnizhno, lash- njivo, pohujfhljivo, fbkodljivo. Zbe rasode- nefh , bar rasodeti ne frnefh, li opravljiviz, zhe ravno refnizo govorifh. Zhe je potreb¬ no govoriti, refnizo, govori, pa is dobriga fer- za, kterimu in koliko gre govoriti. 4 Slushab- niki, kteri fo gofpodarju hifhnikovo krivizo is potrebe in savoljo veki r.asodeli, nifo gre- fhili, in nifo bili opravljivzi; hifhnik je bil odkavljen, pa je bil fam fvoje fhkode kriv. Vzhafi je dolshnoft rasodeti krivizhno ali ne- pofhteno shivljenje drusih ; pa fe more is do¬ briga ferza govoriti, kader, koliko in komur je treba. Zhe bres potrebe rasodenefh gre¬ be fvojiga blishniga, grefhifh; huje grefhifh, | zbe s’ lashnjivim govorjenjem fvoje brate po- bujfhafh, ali komu fhkodo ftorifh. Oprav¬ ljanje ima vezhkrat trojno hudobo: je Iash- njivo, pohujfhljivo in fhkodljivo. Jesik hu- dobniga opravljivza je ko ognjena pfhiza v’ rokah flepiga, pa neufmiljeniga zbloveka. Ref¬ nizhno je to , kakor f. Jakop pravi: „ Jesik (hudobniga opravljivza) je nepokojna hudo¬ ba, polna, jrnertniga Jtrupa.“ Jak. 3, 8 . Opravljanje je grosno fhkodljivo. Oprav¬ ljiviz rani fvojo dufho, pa tudi blishnimu lah¬ ko dela veliko krivizo. Prizhevanje liga ima¬ mo vfak dan pred ozhmi : doki jese, prepira, nepokoja, fhkode, pohujfhanja in drusiga hu- - 38.9 ~ (liga je savoljo hudobnih jesikov. Eni govo¬ re is lakomnofti soper blishniga, kakor hudo¬ bni hlapez t Siba, kteri je fvojiga gofpoda Mi- fiboseta per kralji Davidu krivizhno satoshil is krivizhniga konza njegovo premoshenje dobi¬ ti. II. kralj 19. Drugi opravljajo fvojiga bli¬ shniga is nevofhljivofti; is nje je Doeg Idu- mejiz Ahimeleka per 4 Savlu satoshil, in P tim nedolshnimu Ahimeleku, in vti njegovi dru- shini fmert nakopal. I. kralj. 22. Kdo samo- re vfe fhkode in krivize popifati, ktere je neufmiljeno opravljanje napravilo ? Bodi varen v’ govorjenji; pa tudi prehi¬ tro ne verjemi vfaki befedi, ker lashnjiviga neumneshi veliko govore. Nifi nedolshen, zhe li le fam nizh hudiga soper blishniga nili is- miflil; gerdiga opravljanja li kriv, zhe le sa drusimi neumno govorifh. Pravifh: ,,Ref, hm govoril, pa le enimu, le eni , in sraven tudi profil, de naj nobenimu drugimu ne pra- vi.“ O neumnesh! sakaj fi fe v’ drusiga sa- nefel, zhe fe fam nifi hotel premagati ? Ti nili molzhal, uni tudi ne bo, in vfa fara bo hitro tiga grefhniga opravljanja polna. Mol- zhi od tiga, kar ti modra ljubesen molzha- b sapove; ukroti fvoj nepokojni jesik, de ti m drugi vshivate mir, de febi in drugim kri- VJ ze ne delafh. 4 S’ krivizhnim opravljanjem Eoga shalifh, fvojo dufho ranifh, fi nepokoj delafh, fvoje brate pohujfhujefh, in jim do- hudiga nakopavafh. t S. Peter pravi: „Hdor — 5go — hozhe vejelo shivljenje imeli, in dobre dni vi- diti, naj ne govori hudiga.“ I. Pet. 3, 10 . Molitev. { O moj Bog! bodi mi ufmiljen, ker fim savoljo Tvojih grehov veliziga ufmiljenja po¬ treben. Neisrezheno veliko grehov imam, in kar fim le s’ jesikam pregrefhil, je hres fhte- vila. Moj jesik je sapopadik vfe krivize, je Hrupen, neufmiljen , pohujfhljiv in fhkodljiv: v’ te in v’ fvoje brate fim grefhil, ker fim prenaglo, neumno in hudobno govoril. Pa sakaj fim fvojiga blishniga opravljal, sdrashbe in krivize delal ? Sato, ker je moje ferze prašno prave ljubesni; is hudiga ferza je moj jesik hudo govoril. Torej te profim, napol¬ ni me f’ zhifto ljubesnjio ; sakaj le ljubesen preshene vfo hudobo, in da modroft. Oblju¬ bim varnifhi biti v’ Tvojim govorjenji; pred govorjenjem bom premiflil tvojo fveto voljo, tudi kaj, koliko in komu gre govoriti ali mol- zhati. O Golpod! daj mi na profhnje fvoji¬ ga flushabnika f. Zesarja zhifto ljubesen in rasfvetljeno modroft, de f’ Tvojim jesikam ne grefhim, temuzh de s’ njim tebe hvalim, in blishnimu v’ nebefa pomagam. Amen. XXVIII* dan veliziga ferpana* t Sveti Avgufhtin , fhkof m zerhveni ozhah . .Sveti Avgufhtin, nar bolj rasfvetljeni uzhe- nik ali ozhak katolfhke zerkve, je bil rojen v’ Afriki v’ meftu Tagaftu v’ letu 334 trinajft dan liftoviga gnoja. Njegov ozhe je bil Patrizi, njegova mati Monika. Patrizi je bil nevernik in rasujsdan, Monika je bila kriftjana in boga- bojezha. Njegova fveta mati ga je fkerbno in fveto uzhila, fofebno mu je ognjeno per- porozhevala ljubesnjiviga Jesufa ljubiti. To perporozhevanje je v’ njegovim ferzu tizbalo, tudi kader je bil od grefhne ljubesni oflep- ljen. Ozhe Patrizi je vef drugazben bil: nje¬ mu ni bilo mar fvojiga fina Avgufhtina boga- bojezhiga imeti, ampak le uzheniga in flove- zhiga. t S. Monika fi je slo persadevala ga ne- dolshniga obraniti, pa Avgufhtin je raji fvo¬ jiga neverniga ozheta in fvoje natorno poshe- ienje poflufhal. Ozhe ga je v’ veliko mefto Kartago v’ fholo poflal. V’ fpazhenim me- fiu, od flabih tovarfhev obdan, od fvoje fve- te matere delezh, je padel v’ saderge, kte- r ih je fam ifkal, ir^ predersno hodil po potu nezhiftofti v’ vezbno pogubljenje. Defiravno je shivel po fvoji fpazheni volji, ni miru imel, ker ga je veft smiraj pekla , in je veli¬ ko britkoft predal. Iloshja naredba je, de, — %2 — kdor s’ grehi ifhe miru, ga ne najde; to ni le praviza, je tudi milolt, de grefhnik fpo- sna, kako je hudo Boga sapuftiti, in de ga ifhe s’ refnizhno pokoro. Mladenizh Avgufh- tin je bral bukve pofvetnih modrijanov, pa te mu nifo dopadle; je bral f. pifmo, pa ga ni mogel umeti, ker je njegovo ferze bilo polno hudiga: shelel je febi in Bogu flushiti, kar ni mogozhe. Deliravno je nekoliko she¬ lel Bogu flushiti, ga je vender gerdo poshe- lenje in lakomnoft pofvetne zhafti v’ fushno- Ai dershalo. Avgufhtin, v’ fvojih miflih vifoko uzhen, je sazhel druge uzhiti. Vli fo ga ljubili, po- flufhali in hvalili; pa obshalovanja, ne hva¬ le je bil vreden. Kader je bil tridefet let ftar, je fhel v’ Milan ali Majland pofvetne modrofti uzhit, in tudi ondi je bil vifoko hvaljen. Bo- shja miloft mu je dala shelje pridige f, fhko- fa Ambrosja flifhati. ,V’ sazhetku ga je rad poflufhal is natorne radovednofti; pa fzhafama je tudi njegovo ferze obzhutilo nekaj prijetne mozhi rasodetih refniz, ktere je f. Ambrosi ljubesnjivo osnanoval. c Svete refnize, ktere je she rad poflufhal, fo mu fhe vezh notra- njiga nepokoja napravile , ker fo mu grefhno shivljenje ozhitale, kteriga is prevelike fla- bofti fhe ni sazhel premagovati. Velikokrat je fvojim prijatlam pravil od fvojih vellnih bolezhin ; pa je le fhe oltal, kar je bil. Nje¬ gova dobra (mati, f. Monika, je is Afrike v’ Milan do njega prifhla, de bi bila nad njim - 3g3 - zhula, in ga je profila in nagovarjala, de naj fe fpreoberne. Rad jo je poflufhal, pa fla- ba navada ga je smiraj v’ fushilofti dershala. Avgufhtin je vfe vedil , kar fo pofvetni modri¬ jani pifali; pa njegovo ferze ni bilo rasfvet- Ijeno. 4 Sklenil je f. pifmo brati, in refnize' sheljno ifkati; fofebno rad je bral pifrna f. Pavla, ki prizhujejo od potrebe gnade bosh- je, bres ktere fe nizh dobriga ne samore. ; Sta- novitno branje in premifhljevanje liftov f. Pav¬ la mu je v’ ferzu obudovalo dopadenje do vfi- ga dobriga, in vnemalo fhelje fveto shiveti; pa komaj je verjel, de bi samogel fvoje hude navade popolnama opuftiti. Ljubesen do ref- nlze in ljubesen do greha fte fe vedno voj- fkovale v’ njegovim ferzu; nozh in dan mu ni bilo miru, ker je fhe rasdeljen bil med Bogam in fvetam. Avgufhtin, gnan od veftniga nepokoja, je fhel rasfvetljeniga boshjiga nameftnika, mafh- nika ; Simplizjana, obifkat. Vfe mu je pove¬ dal , kar ga je teshilo, in potlej ga je fveta profil. ( Sveti mafhnik ga je lepo uzhil, in nau tudi lepo perpovedoval, kako fe je po- hetni modrijan Viktorin ferzhno fpreobernil, m fe ponishno Jesufovimu jarmu podvergel. Avgufhtin je sdihoval, in milo jokal, zhedalje Bolj je shelel fe fpreoberniti; vender fo ga kare navade, defiravno manj ko poprej , v’ grehu sadershevale. Malo zhafa po tim je k’ njemu mogozhen gofpod zefarjeve hifhe pri- fBel, Ta mu je od shivljenja f, Antonja pu- — 3g4 — fhavnlka veliko povedal; tudi je pravil, de Ha fe dva njegova tovarfha v’ zefarjevi hifhi fvetu odpovedala, in fhla v’ famoto Bogu flu- shit. Avgufhtin je vle rad poflufhal, kar je deshelfki gofpod pravil, in po njegovim od- | hodu je fvojimu prijatlu Alipju rekel: ,, ( Si flifhal, kaj mi tukaj delamo? t Smo modri, vender nevedni; priprofti pojdejo v’ nebela, mi pa ne bomo sa njimi hodili ?“ Vef v’ ognji je bil Avgufhtin, kader je to govoril, sakaj snotraj ga je neisrezheno peklo. Potlej Ha vrtal a, in na vert fhla, ter fe vfedla. Avgu¬ fhtin je sdihoval in jokal neprenehama, ker je v’ njegovim ferzu filno vojfkovanje bilo. De bi loshej premifhljeval in jokal, fe je od fvojiga prijatla Alipja odlozhil, in fhel pod figovo drevo v’ fenizo, ter fe vfedel. Obilni- fhi folfe fo fe mu vderle , na vef glaf le jo¬ kal in sdihoval po refhenji fe hudih navad. Dokler je v’ tej veliki britkofti bil, je flifhal glaf: ,,Vsemi in beri.“ Per febi je imel bu¬ kve liftov f. Pavla; te je v’ roke vsel, odperI> in na te befede sadel: ,,Shivimo pofhteno ni v’ poshrefhnojii in n’ pijanofii , ne v ’ nezJu- Jtofii in neframnojii , ne v ’ kregi in nevofh' IjivoJti; temuzh obležite Crofpoda Jesufa, 111 ne Jtresile mefu po njegovih sheljah.“ Ta* krat je v’ fvojim ferzu zhudno premenjeoje obzhutil , mozhno voljo je imel le Bogu fl u ' shiti, in fvojiga poshelenja nikdar vezh p°' flufhati. t Svojimu prijatlu Alipju je vfe t0 povedal, in po tim k’ fveti Moniki hitel, ter i* P vel in da in m P 1 sa iti T V j' 8 II 1 i I — 3 9 5 — ji ravno to povedal. To flifhati je ona polna vefelja Boga bres konza ufmiljeniga sahvalila, in ga profila, de naj mu fhe obilnifhi gnado da. Njegovo fpreobernjenje je bilo refnizhno in llanovitno ; f’ fvcjo fveto materjo je v’ fa- moto fhel, in fe fkerbno perpravljal fveti kerft prejeti; per f. fhkofu Ambrosji pa fe je dal sapifati med novinze v’ veri. O veliki nozhi (la bila on in njegov prijatel Alipi kerfhena. Tri in tridefet let je bil dar takrat Avgufbtin. Vef ponovljen in prerojen od gnade f. Duha, je neisrezheno vefel bil, in tudi do fmerti Bo¬ gu danovitno flushil. 4 S. Augufhtin je kmalo po prejetim ber¬ ilu domu fhel. Bliso meda Tagada je nekaj lailine imel. Ondi je v’ famoti v’ drushbi (Vetih prijatlov ko v’ klofhtru shivel v’ vednih folsah, v’ molitvah in v’ pokorjenji tri leta; potlej je vfe fvoje prodal, in ubogim dal. Sa¬ bljo nekiga fvetiga opravka je fhel v’ medo Hipon, kjer je njegovo fveto shivljenje she snano bilo. V’ zerkev gre, kjer je fhkof Va- leri vernim perporozhal kaziga fvetiga mosha Sy editi, kteriga bi mafhnika shegnal, in po- ni »gavza imel v’ fvojih duhovfkih opravkih. Terni fo fe f. Avgufhtina poperjeli , in fhko- ^ s’ enim glafam profili ga mafhnika shegna- kar fe je tudi sgodilo, 4 S. Avgufhtin fe ni niogel ubraniti ; pa bil je nesrezheno shalo- ken, in neprenehama je jokal , ker fe je tiga y ifoziga llanu nevredniga fhtel. On je jokal, kfikof pa in vli verni fo bili vefeli, ker je bil fvetiga shivljenja in poln modre uzhenolti, Ref, ni mogozhe popifati, kako je fveto shi- vel, in koliko je fkerbel se svelizhanje Jesu- fove zhede. Vli dobri fo ga bili veleli; on pa je le fvojo nevredno r ; vidil, in fe savoljo nje ponisheval. Defiravno fe je nevredniga fhtel, fe vender ni mogel fhkofiltva ubraniti; v’ letu 3g5 je bil fhkof mefta Ilipona shegnan, t S. Pavlin prizhuje, de je bilo njegovo po- vifhanje vli zerkvi v’ prid, ker je neisrezhe- no fkerbel sa zhiftoft in lepoto katolfhke zer- kve. Vfak dan fkoraj je pridigoval, pa tako, de fo ga tudi priprofti lahko rimeli, neisre- zheno ljubesnjivo, tudi ferzhno in ojftro, ka¬ kor fo ga verni potrebovali. Defiravno je bil fhkof, je vender shivel v’ pokorjenji, v’ ubofh- tvu, in fe ni hotel od drusih lozhiti. Popot¬ nike je rad pod ftreho jemal, njim in ubo¬ gim obilno pomagal, vfe uzhil v’ miru shive- ti, li slo persadeval ljudi mirovati; vfe je vfim bil, de bi bili vli Krillufu podobni. Is vfih deshel fo k’ njemu hodili, ali mu pifali sa¬ voljo dufhnih potreb; tudi fhkofje fo ga sa fvet poprafhevali, ker je bil od Boga f’ fo* febno modroftjo napolnjen. Njegova gorezhoft, uzhenoll in ferzhnoft fe je fofebno rasodevala soper krivoverze, kte- rih je bilo doki v’ Afriki in drugej. Is ferza jih je ljubil, in is ljubesni jih skelel fpre- oberniti; sato fe jim je ferzhno vltavljal s mezhem befede boshje, in jih je framotil, de bi s’ sapeljivimi nauki nedolshnih ne sapelja* li¬ no vi nil fh ) e til P c fk je g s so fp P« 1° u li j' sl zl h Vi 0 n f. n k \ J! I lofti, shi- esu- 011 olj o liga iti; lan. po- she- ser- ko, sre- ka- bii fh- K)t- bo- ve- im lih ša¬ ša fo- oft te¬ za ■e- s’ le a- — 3 9 7 — li. Bog ga je s’ gnado, modroftjo in ferzh- noftjo napolnil, ^in nihzhe fe ni mogel njego¬ vi rasfvetljeni uzhenolli vftaviti. Veliko uzhe- nih bukev je fpifal, in njegovi zhifti mauki lo fhe sdaj v’katolfhki zerkvi nepremagljivo orosh- je soper vfe hudobije in hudobne, slafti soper tifte, kteri povifhujejo zhlovefhko mozh, in pomanjfhujejo potrebo gnade boshje. On je fkulil, kako reven je bil bres gnade , koliko je potlej s’ njeno pomozhjo delal; prav sato ga je Bog isvolil , de bi bil ferzhen vojfhak soper prevsetne krivoverze, kteri nifo hotli fposnati fpazhenofti in nesmoshnofti zhlovefhke pokashene natore. Od ognja ljubesni do Boga je gorelo njegovo ferzc, in ponishnoft ga je uzhila do fmerti le sa zhaft boshjo in sa sve- lizhanje blishniga delati. Njegova ponishnoft je bila v’ vlim: zhe je bil hvaljen, fe je poni- shal; zhe je bil sanizhevan, fe je ponishal; z he je dobro delal, fe je ponishal; le Boga je hvalil, febe pa pokoril. Kader fo mu krivo- verzi ali drugi grehe pred kerftam ftorjene ozhitali, je djal: „Ti me opominjajo, de naj n e posabim boshje milofti, od ktere fim odpu- fhenje grehov prejel.“ Njegova globoka ponish- n °k je nafhla flabofti in pregrefhke v’ rezheh, h ter e drugi in tudi bogabojezhi sanizbujejo. ^ ’ svelizhavnim ftrahu je vedno shivel, delirav- n ° je sa zhaft boshjo vedno delal. Velika nadloga je prifhla nad permorfko ni efto Hipon, kjer je fbkof bil. t Sovrashniki s’ voj fko obdali mefto, in ga filno nadle- shevali. ( S. Avgufhtin je Boga is ferza profil, de naj ne da melia neufmiljeniin fovrashnikam v’ roke, ali de naj njega is fveta vsame, de bi nefrezhe fvojiga ljudftva ne yidil. V’ tre¬ tjim mefzu te ttrafhne vojfbe je sbolel, in is tiga je fposnal, de ga Bog is fveta klizhe. 4 Skerbno fe je k’ fmerti perpravljal , bral in premifhljeval Davidove pfalme od pokore, mi¬ lo jokal, in profil Boga, de naj ga v’ nebela vsame. t S. Pofidi, pifar njegoviga shivljenja, prizbuje, de je f. Avgufhtin, ko je bolan le- shal, nekiga bolniga otroka f’ zhudeshem nag¬ lo osdravil. Ta fveli fhkof, in rasfvetljeni • uzhenik je 76 let Ilar, ravno ta dan v’ letu 43o mirno v' Gofpodu safpal , in fhel v’ ne- befa vezbniga plazhila vshivat, ker je po fvo- -jim fpreobernjenji veliko in lianovitno sa zliaft boshjo terpel. Nauk. Zhudno vojfkovanje hudiga poshelenja in gna- de n’ ferzu f. Avgufhtina, Hudo posbelenje in gnada lia eden dru j gimu soper: zhe hudo poshelenje gofpoduje, je gnada premagana; zhe gnada ali ljubesen gofpoduje, je hudo poshelenje premagano. Tudi grefhnika, ki je fvojih grehov fushnik, gnada opominja, in tudi v’ njem je fhe nekaj lira h u boshjiga; pa hudo poshelenje fe mo- gozhno vliavlja. Grefhnik, v’ greh saljubljen, zhe miri koja bi v g lo > ( Sav gOVi hud vila’ vitr ko fhal pon nisi re gna no bra ,J vac Ide i Ji o, fm voj vel she IG fpr de zhi jfil, l'e- ag- eni eiu ne- vo- laii HZ' U- e> en | 0 . k, *j o- n, zhe fhe kaj vere ima, ne more popolnama mirno shiveli; vezh ali manj vellniga nepo- koja zhuti po velikofti flepote, ktero fo gre¬ hi v’ njegovo ferze vlili. Bog ga samore na¬ glo, in kader hozhe, fpreobernili , kakor je jSavla in druge naglo fpreobernil, ker je nje¬ gova gnada vligamogozhna. Nar mozhnejfhi hudo poshelenje fe ne more gnadi boshji vftavljati, zhe hozhe Bog mogozhno in Itano- vilno gnado dati; pa Bog po navadi le toli¬ ko pomaga, de fe grefhnik . samore pobolj- fhati, pa tudi de teshkoft zhuti. To ga uzhi ponishnolli, molitve in varnoiti; to ga po- nishuje, ker ga preprizha, de fam ne samo¬ re nizh dobriga; ga perganja Boga profiti gnade; ga uzhi po sadobljenim odpufhenji var¬ no shiveli. Grefhnik, dokler greh ljubi, fe boji in brani poholjfhanja. t S. Avgufhtin tako govoril s ;Teshko in mozhno verigo fvojih hudih na¬ vad Jim vlazhil sa Jeboj , bal Jim Je od¬ klenjen biti; nerad Jim pojufhal lepo zhi- fiojt hvalili : rejhenja Jun Je bal , ker Jim fushnoji ljubili Dokler je tak bil, fe ni nizh v ojfkoval, ker je fvojo nefirezho fhe ljubil; y eft g a j e f] zer srniraj pekla, pa mozhno po¬ želenje je pezhenje vefli v’ njem gafilo. Grefhnik hozhe in nozhe, skeli in fe bo- l 1 3 fi persadeva, pa s’ mozhno voljo nozhe bpreohernjenja. To zhudno vojfkovanje gna- ( ž boshje in grefhniga poshelenja je dolgo 2 Wil, in na tanko popifal f. Avgufhtin f’ te- — 4oo — mi befedami: ,,Sim sdihoval po reshenji, ds „bi le iebi, o Bog, dopadel; pa jim Je ste- ,,saniga zhutil od Jvoje terdovraine volje. „Hudizh me je v' Jvoji oblajii dershal, in „d JushnoJti imel. Hudo poshelenje je mo- ,.jo voljo fpazhilo; s 1 dovoljenjem v ’ greh ,Jm Ji hudo navado napravil; huda na¬ bada me je v’ grehe morala, pa to je bilo „radovoljno. Volja tebi, o Bog, J' zhiftim ,.Jerzam Jlushiii, fe je d meni budila; ven- „der je nesmoshna bila drugo voljo pre- ,,magati, htera je is hudiga poshelenja, is „grefhne navade bila. Dve volji Jte d me- „ni bile, ena Jveta , druga grejhna ; ena od „gnade , druga od poshelenja. Te dve Jte fr „vojfkovale, in moje ferze tergale. V ’ Jd>i ,Jim zhutil refnizo bejed J'. Pavla: Duh she- „li soper mefo. Bil Jim ho safpan otrok „kterimu Jiarjhi sapovedo vjiati. Sheli Jiar- „fhe ubogati, vjiati; vender Je da od Jlad- „kiga Jpanja premagati, in Jpet sajpi. Tako ,,/im jejt vedil, de Jim bil dolshen vjiati, > n ,,4’ tebi, o Bogi iti; shalojien fim bil fro- ,.je lenobe, vender fim v ’ grehih tizhal. Djal ,.Jim d Jvojirn Jerzu: Sdaj, sdaj vjianern; „fhe majhno pozhakaj, pobojfbati*. Je ho- ,,zhem: pa Jim le odlafhal, ker Je mi J e „Jadko sdelo d grehih shiveti. jSlijhal Jim „boshjiglaf djvojim Jerzu: Levjiani: le bersh- ,,vzhaj Jim sdihoval in jokal, vender mej „naJprolna volja premagovalad Tako fe J e f. Avgufhlin dolgo vojfkoval, vzhafi mozhnej e TJ sh ni j e lli P' T vi n P ri u lj d g k n 3) ;< n Sl d 1. lj n n de ;ve- Ije. in no- reh na¬ lilo \im en- re¬ li ne- od fi ebi he- •ok ar- a d- tko in — / t oi — vzhafi flabje po velikofti gnade in hudiga po- shelenja. Ufmiljeni Bog mu je popolnama pre¬ magati dal savoljo odrefhenika Jesufa; potlej je ne s’ rasdeljenim, ampak s’ vfim ferzam Itanovitno flushil. O kriftjan! premifli dobro, kaj hudiga pernefe radovoljno dovoljenje v’ fkufhnjave. Tudi v’ zldoveku, ki je fusbnik grefhnih na¬ vad, oftane fhe vera, nekoliko Arahu boshji- ga in nekako dopadenje do Boga, pa to ga ne refhi, to mu le grenko vojfkovanje, in pezhenje napravi; le mogozhna gnada mu da refnizhno vftati. Bres mogozhne gnade grefh- nik hozhe in nozhe, sheli in fe boji, irfta she- Ije, pa nesmoshne shelje, zhe fladkoft gna- de popolnama ne premaga fladnofti greha. Bo¬ gu bodi sveft , in shivi v’ vfi ponishnofii; lam lahko grefliifh, pa fam fe poboljfhati ne mo- refh, ker je refnizhno, kar f. Pavel govori: »Ne per njem , hitri hozhe, ampak per Boga je, kleri Je uJmiliN Rimlj. 9, 16. vo- jal j m; | ho¬ jo ■ im ih! ’ > I l e eje Al o l i t e v. O ljubesnjivi Ozhe nebefhki! ne sapufti tt>e nikdar, ker fam is fvoje mozhi nizh ne Zmorem. Nevofhljivi hudizh po moji edini dufhi ftreshe, sapeljivi fvet me moti, nad- leshno mefo me fkufha, fam hitim v’ pogub- ^jenje, in bom pogubljen, ako mi ti ne po- ni »gafh. t Sim preprizhan, vender fhe pre- Hialo, kako flaba je moja volja; daj mi fvo- III. 26 402 jo neisrezheno flabofl: bolj fposnati, de fe po- nishujem, te is ferza profim, in obilno gna- de od tvoje milofti prejmem. O f. Avgufhtin! tvoja flabofl: mi prizhuje, kako de fini flab; tvoje dolgo vojfkovanje me uzhi, koliko li mo¬ rem persadevati vesi ftarih navad rastergatij tvoje poboljfhanje in tvoja ftanovitnoft v’ do¬ brim mi prizhuje, kaj samorem f’ pomozhjo gnade boshje: toraj profi sa-me ufmiljeniga Boga, de naj mi obilno gnado savoljo Jesufa da, de, ker fim te v’ grehih pofnemal, te tu¬ di v’ refnizhni pokori. c Sprofi mi pravo fpre- obernjenje in ftanovitnoft v’ boshji flushbi, de moja dufha tukaj le Boga ljubi, in potlej ga hvali vekomaj. Amen. XXIX, dan veliziga ferpana. t i Sveliga Janesa kerjtnika fmert , t »Sveti Janes kerftnik, od Boga isvoljen odre- fhenika Jesufa osnanovati, in mu pot ali Iju ^ 1 f’ pokoro perpravljati, je bil do tridefetiga k' ta v’ pufhavi, de bi fe s’ vednim pokorjenje®i s’ molitvijo in premifhljevanjem k’ timu i© e ' nitnimu opravilu perpravljal. Bog mu je s®' povedal is pufhave iti, od Jesufa prizhevati; in pokoro osnanovati. Vfe to je svefto opr® T ' ljal, ljudi uzhil, in kerfheval v’ Jordanu. Nj e ' po- ;na- tin! ab; •no- ati; do- hjo u'ga ufa tu- ) re¬ de g a re- jdi le- *»> ne- sa- iti> »v- F — 4o3 -— govo fofebno sveto shivljenje In njegovi fve- ti nauki fo ga flovezhiga liorili 5 vfa deshela je bila polna njegoviga imena, vfi fo ga vifoko fpofhtovali, in zelo menili, de je obljubljeni odrefhenik. ,S. Janes je svedil, de je kralj Herod Antipa k’ Tebi vsel Herodiado , sheno fvojiga fhe shiviga brata Filipa, kar je po boshji p o tla vi ojftro prepovedano, je k’ nje¬ mu fhel, in mu ferzhno rekel: ,jiW ti perpu- fheno shene fvojiga brala per febi imeli To potrebno in saflusheno kvarjenje je terdo- vratniga kralja Heroda filno raskazhilo* bersh ga je ukasal v’ shelesje sakovati, in gnati na grad Makaron v’ iezho. Neframna Herodia- da je bila te krivize slo vefela; tudi je kralja Heroda vedno nadleshevala, de naj ga umo¬ ri- Pa on ni hotel, ker fe je ljudftva bal; tudi je fvetoft Janesovo fpofhtoval, in ga po- flufhal, v’ rezheh, ktere nifo bile njegovi grefhni ljubesni soper. ,S. Janes je to mu Horjeno krivizo voljno preterpek 4 Skoraj eno leto je bil v’ jezili, pa smiraj jih uzhil, kteri fo ga obifkovali, fo¬ febno je fkerbel, de bi vfi, in slafti njegovi uzhenzi fppsnali odrefhenika Jesufa. Perlosh- n °k, ktere je hudobna Ilerodiada smiraj she- kla? f. Janesa umoriti, je prifhla. ITerod je v dan fvojiga rojltva veliko obedo napravil Vojvodam, poglavarjem in pervakam is Gali¬ leje. Nezhifta Herodiada je fvojo hzher c Salo- 1110 napravila, de je fhla, in pred kraljem in njegovimi povabljenimi plefala. Herodu in 26 * tudi vfim povabljenim je filno dopadla. Te¬ daj je kralj djal dekletu: „Profi me: kar ho- zbefh, in dal ti bom, bodi tudi poloviza mojiga kraljeftva.“ Yfe to je f’ perfego po- terdil. t Saloma je hitela, in Tvojo hudobno mater poprafhala: „Kaj hozhem profiti ? Rek¬ la ji je: ,,Profi glavo Janesa keri!nika. a Gre pred kralja, in profi, de naj ji da Janesovo glavo. Kralj je bil tiga shaloften; ker je pa bil vprizho vfih f’ perfego obljubil ji dati, kar koli bo profila, je is napuha premagal veft. Poflal je f. Janesu glavo odfekat, in jo rekel v’ fkledi dati dekletu. s Saloma pa jo je Tvoji materi dala. t S’ tim je bilo njeno neu- fmiljeno ferze nafiteno, in je v’ grefhnim mi¬ ru nezhifto shivela. Ko To T. Janesa uzhenzi svedili, de je umorjen; To fbli, njegovo fveto truplo vseli, in zhaftito pokopali. 4 S. Hiero¬ nim prizhuje, de To kriftjani njegov grob slo zhaftili, in na profhnje f. Janesa kerftnika To- febne gnade prejeli. Nauk. Is poprej'fknjiga popisovanja. ’efnizo govoril, in po refnizi shivel, je grefh- eike fvaril, in od grefhnikov savoljo pravize umorjen bil; kakofhin fim pa jek? Mehko shivim, grehe ponavljam," sa refnizo in kri- vizo mi ni mar; fim, kakorfhniga me hozhe- jo flabi ljudje imeti. Ne de hi bil po tvojim — 4o8 — svediin flushabniku shivel, fim shivel po sgle- du neufmiljeniga Heroda, po sgledu nezhifte Herodiade in njene neframoshljive hzbere; vender fim bres ftrahu. O Gofpod! daj mi fposnati Tvoje flabo shivljenje, ogrenjuj mi vfe grefbne vefelja, daj mi duha polsore, napol¬ ni me s’ Jesufovim duham, de me pofihmal ne bo drusiga vefelilo, kakor tebi is vfe dufhe flu- shili. t Si bom persadeval po sgledu f. Janesa v’ pokorjenji shiveli, in sa tvoje sapovedi vfe predati, de, kader me bo fmert v’ vezhnoll prefelila, milob od tebe sadobim. Amen. XXX. dan veliziga ferpana* t Sveia Rosa deviza. 4 Sveta Rosa je od uboshnih, pa katolfhkih darfhev rojena bila v’Ameriki, v’ medu Limi, v’ letu i585. Bila je per f. kerdu Isabela ime¬ novana; ker je pa njeno oblizhje bilo lepo rudezhe, To ji rekli Rosa ali Rosha. Tiga per- djaniga imena ni bila vefela; pa ni li mogla pomagati, ker To jo vfi tako imenovali. ^ zhad Marije devize, ktero je fofebno zhadila, Te je hotla imenovati Rosa f. Marije. Bog je Tvojo TJusbabnizo Roso f’ Tvojo gnado fofeb¬ no rasfvellil. 4 Sedem let dara ga je ljubil«) hvalila, in v’ njegovo zhad shivela; nobena — 4og — rezil je ni vefelila, le Bog fam in boshje rezhi. Od ndadolti li je v’ sgled Tvojiga shivljenja is- volila ToTebno boshjo flushabnizo, T. Katarino jiijenzbanko. Po tej je shivela v’ pokorfhini, v’ famoti, v’ terpljenji, v’ molitvi, v’ pokih. Podnevi je bodila delat, ponozhi je fhivala, in s’ saflushkam Tvojim ubogim ftarfhem po¬ magala. Med delam je Tvoje Terze le v’ Boga imela, in kader koli je mogla, je gorezhe mo¬ lila, Tkerbno premiThljevala, Boga hvalila, in fe poTvezhevala. VTa polna je bila Tvetiga og¬ nja zhilte ljubesni do Boga; njeno Terze je le v’ nebelih bilo, semlja ji je bila dolina Tols. V’ tej ljubesni li je Jesufa Tvojiga shenina isvo- lila, in mu Tvoje deviThtvo sa vTelej v’ dar da¬ la. Marijo devizo je ToTebno ljubila, in jo P I zhiftim shivljenjem zhaftila. Ni drusiga shele- 1»> kakor po vli Tveti volji na tanko shiveti, m Tvojo edino duTho sveiizhati. t S. Rosa je v’ uboThtvu, v’ terpljenji, v’ iamoti in v’ zhiftolli veTelo Tlushila Bogu. Nje- "i ubogi ItarThi, is upanja kake teleTne po- mozhi, To jo v’ sakon namenili, in jo filno nadleshevali, de naj Te omoshi; pa ona ni [ botla v’ to dovoliti, ker Te je bila JesuTu v’ <^r dala. t StarThi ji niTo odjenjali , To jo sa- nizhevali, profili, lirah oval i, in vTe pozbeli, bi jo v’ sakon napravili ; pa nizh niTo per "jej opravili. Njih nadleshnoft ni bila po volji I i*°shji. t StarThi nimajo oblaTti otrok filiti v’ j* eli ta kan; oni naj otrokam pomagajo s’ mo* itvijo in s’ dobrim Tvetam, de fi ftan po volji — 4 io — boshji isvolijo, file pa jim ne fmejo delati so- per voljo boshjo, Ker f. Rosa njih nadlesh- n o (ti drugazhi ni mogla premagati; je fhla v’ hlishno famoto, je oblazhilo bratovfhine f. Dominika oblekla, in v’ drushbi vezh bogabo- jezhih deviz fvelo shivela. Takrat je bila tlvai- fet let (tara. Y’ ljubi famoti, v’ (Veti drush¬ bi je fofebno flushila Bogu, vedno delala ali molila, smiraj fe poltila, od Boga, od Jesu- fa , od Marije , od dobrot nebefhkiga k.raljeftva govorila, in shivela, kakor de bi she od (ve¬ ta odlozhena bila. Terpljenja in ponisheva- nja je bila smiraj sbeljna; ojftre oblazhila je nofila, na terdi in bodezbi poftelji malo po- zhivala, in le toliko jedla, de je shivela. De- firavno je njeno sbivljenje popolno bilo: je vender Bog perpuftil, de je bila dolgo fku- fhana od telefne flabofti; tudi je veliko ter- pela savoljo dolsiga bolehanja. Kar ji je nar bolj hudo bilo, je to, de je fkoraj petnajft Id bila v’ veliki dufhni tcmoti in v’ zhudni mers- loti, kakor de bi bila od Boga sapufhena j svetlo mu je flushila, pa bila je bres vfig a obzbutniga vefelja. Njeno dobro dufho je to grosno bolelo; vender ni od dobriga odkopi' la, ni obupala, f’ ponishno (tanovitnokjo, s mogozhno pomozhjo Marije je vfe fkufhnjav'0 premagala. Bog je njeno svetlobo f’ fofebnim notranjim vefeljem she na tim (vetu obi!»° plazhal, in potlej jo v’ fvoje kraljeftvo f’ frezh- no fmertjo vseh Le tridefet let (tara je um« 1 " la v’ letu 1617. Veliki flikof v’ medu, vli b°' 1 i so- lesh- la v’ e f. abo- Ivaj- ush- ali esu- iilva fve- eva- i je P 0 ' De¬ jo 'ku- ter- nar let ;rs- la; Iga to im | IlO sh- er- to- — 411 — rarji in mogozhni fo njeno fveto truplo zha- llito k’ pokopalifhu fpremili. Bog je fvojo svefto flushabnizo s’ velikimi zhudeshi flove- zho lloril. Nauk. Od duChne mlazhnojii in iemoie. t S. Rosa je Bogu smiraj svefto flushila, vender je bila f’ tenioto in mlazhnoftjo dolgo fkufhana. Ta dufbna nadloga je njeni dobri dufhi bolj bolezha bila od vfih telefnih fmert- nih bolezhin, ker fe je bala Bogu neprijetna biti. Defiravno je to filno ftrafhno in bole- idie, je bilo vender ufmiljena fkufhnja in tu¬ di perpomozhik v’ popolnifhi pravizhnoft. De je bila fkufhnja in perpomozhik, je njeno fta- novitno vojfkovanje, njena nepremakljiva sve- doba in vedno persadevanje Bogu zhedalje sve- beje flusbiti prizbevalo, 7'a neperpravnoft, ndazhnoft in neobzhutnoft je f. Roso grosno bolela; pa ftanovitna sveftoba v’ dufbnib brit- koftih ji je obilnifhi plazhilo saflushila. Notranja mlazhnoft ali neobzhutnoft dufh- fiiga vefelja v’ bosbji flushbi je dobrim dufham kino teshavna, pa dobra; ker loshej fposnajo [ v °jo flaboft, fe obilnifhi ponishujejo, v’ fvo- j° niozh manj upajo, fe od fveta bolj odlo¬ mijo, fe s’ Bogam mozhneje sdrushijo, in fe ga terdnejfhi dershe. Dobre dufbe bres no- tranjig a vefelja v’ bosbji flushbi fo v’ velizih - l\\ 2 - teshavah; miflijo , de nizh dobriga ne delajo; menijo, de fo njih polti, molitve, fpovedi, obhajila in vfe druge dela flabe : to jim je fmertna britkoft, ker fe boje od Boga odlo- zhene biti: kterimu is vfe dufhe flushiti shele. Te dufhe fo, tako rekozh , sraven. krishaniga Jesufa krishane, in s’ njim v’ fmertnih britko- ftih. Lahko jih vezhkrat obidejo mifli vfe do¬ bre dela opuftiti, ali nevredno od Boga mifli- ti; tudi fo lahko fkufhane od fvojiga flabiga telefa, in !ne vedo, zhe v’ te fkufhnjave do¬ volijo ali ne. Vfe britkolli samore namnoshi- ti dufhna temota, v’ kteri ne vedo prav faslo- zbiti, ali fo to fkufhnje ali fhtrafnige; ne ve¬ do , kaj jim je ftoriti , zhefar fe varovati. Dufha tako bodezhe in nevarno fkufha- na je rasfvetljeniga fpovednika slo potrebna; zhe ga je dobila, ga more flufbati, tudi zhes fvojo veli, ker je ta slo sadershana in v’ veli¬ ki temoti. ; S’ ponishno pokorfhino in f’ ft*' novitno sveltobo samore fpet sadobiti mir m gorezhoft; sakaj tema, v’ kteri je velt, in no¬ tranji viharji fo fkufhnje , ne sapufhenje. Zhe fe pa dufha ne da modrimu fpovedniku vodi¬ ti; zhe fem ter tje hodi, per ljudeh tolashbc ifhe , in je fvojovoljna, pokashe, de ji ni mar njeno svelizhanje, in ti je veliko hudiga fa® a kriva. Ali je mlazhnoft in neperpravnolt fkufb' nja in perpomozbik v’ popolnifhi pravizlinoft) fe is tega ve, zhe je dufha zhedalje ponish* nifhi; zhe zhedalje manj y’ fe upa p zhe lajo; redi, m je odlo- h e le. miga ilbo- : do- btli- biga do- oshi- aslo- e ve- fha- ina; zhes veli- fta- r in no- Zhe •odi- hbe mar ama ifh- oft; ish- ne opuTha Tvojih dobrih del, in ti slo persadeva vfe po volji boshji delati; zhe fe smiraj voj- fkuje soper Tvoje Tlabotli in TkuThnjave ; zbe je Tvoje inerslote slo shalotlna, in gorezhe pro- li Boga, de naj ji pomaga. Zhe je v’ tem svefta; bo po viharji priThla tihota, in po temni nozhi perfijalo ljubo Tonze, obilniThi gnade bo prejela. Mlazhnotl, merslota, neperpravnoli je pa tudi doltihrat saTlushena ThtraTniga, je lenoba ali sapuThenje. Ali je ThtraTniga, Te is tega vi¬ di, zhe britijan Tvoje duThe mlazhnotli ni sha- loften, zhe is Terza nozhe moliti, zhe nepotre¬ bno Tkerbi sa Tvet, zhe iThe poTvetniga veTelja, zbe k’ Tpovedi poredko hodi, zhe Tvojiga Ter¬ za ne premiThljuje, in ti ne persadeva Te ne Tposnati, ne poboljThati. PremiTli, o kritljan! tvoje Terze in Tvoje shivljenje; iThi pomozhi per Bogu, per modrim Tpovedniku; tega po- TluThaj, de Tvoje duThe ne sgubiTh. M o l i i e v. O moj Bog! globoko Te poni .« 1 -un, in po- »rsbeval Te bom vedno pred tvojim velizha- bvam. Tvojim vfigavednim ozhem je vTe go¬ to in odgernjeno; jeti pa le malo vem, zelo j vem, kaj Te v’ mojim Terzu godi, in žene | tvojih del fie Tposnam. Nesvedljive To tvoje todbe, zhudne To pota tvoje pravize in milo- f* tb; toraj ne vem, zhe tim tvojiga Terda ali t'°je ljubesni vreden. Mersloto zhutim v’ Te- — 4i4 — * bi, in neperpravnoft po tvoji fveli volji shi- veti ; pa ne vem, ali je to fkufhnja moje ve¬ re ali fhtrafniga mojih grehov. O Gofpod! rasfvetli moje dufhne ozhi, ogrej moje ndazh- no ferze , daj mi ljubesen do tebe. Kaj mi bo to snano ali nesnano, zhutno ali nezhut- no, nizh ne de; de me le ne sapultifh, de me le vodifh v’ nebefhko kraljeftvo. O f. Ro¬ sa! ko h tudi v’ velizih dufhnih britkoftih Bo¬ ga svefta obala, fprbfi mi ftanovitno svelloLo, de v’ nobenih teshavah Boga ne sapuftim; de mi britkofti in sopernofti, zhe jih tukaj ter- pim, vezhne dobrote saflushijo. Amen. XXXI. dan veliziga ferpana, t S Rajmund kardinal. t ^veti Rajmund je bil od shlahtnih ftarfhcV rojen na { Shpanfkim v’letu 1204. Njegov ozhe ga je v’ fi ,do pofhiljal, pa le sato, de bi kil perpraven sa domazhe opravke; potlej ga je na kmete poflal zhut nad njimi, in f kerbet, de bi mu pravizhno in svefto delali. Mlad* Rajmund je fizer po ozhetovim povelji fkerbe 11 bil , pa fkerbel je tudi v’ famoti fe pofvezl> e ' vati. Rpemifhljeval in molil je kader koli m u | je perloshno bilo, fe je fofebno perporpzhe- val ljubesnjivi prezhifti devizi Marii, in njen«. blisl fa j (liti j° ( dal nihi noft fhel glav ga 1 fliai volj Losi bosi vel, mali tru Liti; noft bo : nov ref! je I fvoj ode! du je 1 ref f obl j vai-( nali i sili* e ve- 'pod! lazli- j mi z h ut- i , de Ro- i Ro- obo, ; de ter- fhcv I ozhe | 1 bil a je ■bet, Iladi •ben | zb e- J m« zhe- jen« * — 4i5 — blishno zerkev pogofto obifkoval. Veliko zha- fa je gore zhe prolil Boga, de naj mu da sve- diti Ran, kteriga hi ti isvolil, in v’ njem fvo- jo dufho svelizhal. Bog ga je uflifhal, in mu dal fveto vefelje v’ bratovfhino iti, kterc mi- nihi fo fkerbeli sa refhenje kriftjanov is fush- nolli nevernikov. Is tiga dobriga konza je fhel v’ mefto Barzelono f. Petra Nolafbka, po¬ glavarja vlili ufmiljenih bratov, profit, de naj ga med fvoje duhovne otroke vsame, in ufli- flian je bil. Ker je she poprej poln dobre volje bil Bogu popolnama flushiti, in je le s’ boshjiin fvetam v’ kiofhter fhel; je po vfih boshjih in klofhterfkih sapovcdih sveflo shi- vel, in je fhe ftarim miniham sgled popolna- mafti bil. t S. Rajmund ni drusiga mifliP, ko v’ klofh- tru tizhati in fe pofvezhevati. Ali oblaftniki fo bmalo fiposnali njegovo veliko modroft, ferzh- noft in fvetoft; poflali fo ga v’ Afriko v’ veli¬ ko mefto Alger. Ondi je nafhel dofti kriftja- oov, ki fo v’ fushnofti nevernikov bili, in jih refheval. Kader je bil pa vef denar rasdal, je fam fe ponujal in dal v’ refhenje in saftavo krojih vjetih bratov. V’tej perloshnofti je ras- odel fvoje mozhne ljubesnjive shelje po sgle- do Kriftufovim fvoje shivljenje poftaviti sa fvo¬ je brate; rad bi bil fvojo kri prelil v’ njih refhenje. Poglavar mefta ga je vsel v’saftavo ohljubljeniga denarja, in fvojim flushabnikam varovati dal; pa ti fo s’ njim neufmiljeno rav- n ali .5 in ga fkoraj umorili. Meftni ohlaftnik, — 4i6 — kader je to svedil, jim ga je prepovedal zhes mozh preobkladati, in tudi mu perpufhenje dal po vlim medu hoditi. Ne is ufmiljenja, ampak is lakomnofti je obladnik to sapove- dal, de bi po njegovi fmerti obljubljeniga de- narja ne sgubil. t S. Rajmund je hodil po me¬ hu, in vjete kriftjane fkerbno uzhil, sladi po- terpeshljivodi in ftanovitnofti v’ veri; tudi ne¬ vernike je uzhil, in njih nekaj fpreobernil. Medni obladnik, kader je to svedil, fe je'lil- no rasferdil, in ga obfodil v’ fmert; potlej fi je premiflil, in ga ukasal neufmiljeno prete¬ pati. t S. Rajmund je vefel terpel savoljo pre- fvetiga imena Jesufa, in jih ni jenjal uzhiti, kteri fo ga hotli poflufhati. Obladnik, fhe hu¬ je rasferden, je rabeljnu ukasal Rajmunda po vlim medu voditi in tepdi, potlej na Predi me¬ da mu shnable prevertati, jih P’ kljuzhavnko sakleniti, de bi govoriti ne mogel, in v’temno jezho do refhenja ga vrezhi. Le takrat To m« shnable odklenili, kader fo mu dali jedi. A Rajmund je oPem mePzov v’ tih velizih bolezlu' nah bil; pa vedno je Boga hvalil, de ga J e vreuniga doril savoljo fvete vere terpeti. Ufmiljeni kridjani fo v’ Alger obljuBlj en denar poflali, in f’ tim je bil f. Rajmund re- fhen. Papesh Gregori IX., de bi tiga Jesu- foviga prizhevavza povifhal, ga je kardinal « 1 podavil. t S. Rajmund ni nizh maral sa to vl ' loko zbad: v’ klofbter je Phel, in je v’ uboPhtvu shivel, ko bi sadnji minili bil. Lepfbi in vred- nifhi je bila njegova ponishnod od vifoke dobi de b Ne ra bote: Pa dan ume fhnj besn ljubi bil i re” f nod je v brati neva nodi Ljul fe j ( Jane feclo 3, i zhe beti pode 11 zlies enje nja, ove- de¬ ni e- PO' ne¬ mil. : fil- )j fi ■ete- pre- iiti, i hu- ( po | roe- nizo nno m« ’ d jan ji in ti rejnizi I. Jan. °) 18. Tudi ti ljubi blishniga savoljo Boga; zhe ga ljubifh savoljo Boga, je tvoja ljubesen bela, delavna in ftanovitna. Ljubi dufho fvojiga blishniga. Dufha je podoba boshja, ftvarjena sa nebefhko kralje- ftvo , refhena f’ prefveto kervjo Jesufovo. Zhe dufhe blishniga ne ljubifh, fi Bogu nepoko¬ ren, in neufmiljen brat fvojih bratov; ne morefh svelizhan biti. Bog sapove blishniga bo febe ljubiti, Jesuf je to sapoved ponovil, vfe pifma od tiga govore, in tudi natora pri- zhuje. Ljubesen ne more nefkerbna biti, to je nemogozhe; zhe tedaj sa blishniga ne fker- bifh , fam prizhujefh , de ljubesni ni v’ tebi. Modri pravi: „ Bog je vfakimu sapovedal sa blishniga fkerbeti^ t Sirah 17, 12. Zhe nozhefh sa blishniga fkerbeti, fi brat neufmi- ljeniga Kajna, kteri je djal: ,,u 4 li jim jefi varh Jvojiga brata?“ Zhe fvojiga blishniga dufhe ne ljubifh, je tudi tvoje ufmiljenje do njegoviga telefa prašno ali flabo. zhim morefh ljubiti ali ljubesen fba- sovati do dufhe fvojiga blishniga ? ( Skerbi njegovo dufho svelizhati; tako jo ljubifh , in ji ljubesen fkasujefh. Pomagaj blishnimu v nebefa s’ gorezho molitvijo, s’ dobrim sgle- dam, f’ fvetim ukam, s’ itfmiljenim fvarje- njem, s’ vlim, kar mu pomaga, v’ dobro, in ga obvaruje hudiga. To je kratko rezhe- no; pa filno fhiroko lega, in sapopade vfe dolshnofti, ktere imafh do dufhe blishniga- Dolshan fi fofebno fkerbeti sa svelizhanje ti- ftih, ki fo tvoji fkerbi srozheni, sa fvoje otro¬ ke, drushino, podloshne, blishno shlahto. Zb® sa dufho blishniga ne fkerbifh, grefhifh; ba¬ je grefhifh, ako jo pohujfhafh, in ji p° nia ' gafh v’ pekel. h: L m ti sl n: L zl fi n h ti fi n n vi fi h k n fl vi Vi g Vi I — 419 — Ljubi tudi telo fvojiga blishniga, pa lju¬ bi ga fveto savoljo dufhe in savoljo Boga. Ljubesen do telefa samore biti grefhna , nator- na ali fveta. Grefhne ljubeshi je dofti na fve- tu, ta je mnoga, pa fleherna je is hudiga po- shelenja. Naborna ljubesen je savoljo blish¬ niga mirnofti, perljudnoili in drusih laftnoft. Le fveta ljubesen je Bogu vfhezh; fveta je pa, zhe varujefh telo fvojiga blishniga, fi mu u- fmiljen, in mu pomagafh savoljo Boga. Pre- mifli ljubesen, htero je f. Rajmund imel do fvojih bratov, in lahko vefh, kakofhna more tvoja biti. Slo je fkerbel sa proftoft njih tele¬ fa; fhe bolj pa, de bi njih dufha per never¬ nikih ne opefhala, in pogubljena ne bila. Rav¬ no tak namen morejo imeti tvoji telefni daro- Vl in perpomozhki, ktere blishnimu fkasujefh; fizer je tvoje uimiljenje sgoli natorno ali fla- bo. Nikoli ne posabi Jesufovih befed: To je moja sapoved, de Je med feboj ljubite, ha- kor Jim jeji vaj ljubili Jan. i5, 12 . Jesuf na f je fveto ljubil; toraj moremo mi tudi du- fho in telo blishniga fveto ljubiti. Molitev. G Jesuf, sgled, uzhenik in sapovedova- v,z fvete ljubesni! kaj ti bom per fodbi odgo- 'oril? Drusiga ne najdem v ? tvojim f. evan- gelji ko ljubesen perporozhevati in sapovedo- Vat G tvoji f. apoftelui in vfi tvoji nameftniki ,v °jo sapoved vedno ponavljajo, fanv vem, de 2 n ^ - 420 - ni ljubesni do tebe bres ljubesni do blishniga; vender ali malo ali flabo blishniga ljubim, ne pa kakor Tebe savoljo tebe. Zhe prav pre- miflirr# fvoje ferze, vidim ali lakomno, ali ne- zhifto, ali natorno ljubesen do blishniga. O Gofpod! odpufti mi to veliko sadolshenje, daj mi ljubesen do blishniga, kakorfhno h ti do vfih imel; vfe ti ljubil, de bi vli svelizhani bi¬ li, in ravno po tej ljubesni li bom jeft persa- deval fvojiga blishniga ljubili. O f. Rajmund! kteri ti nevarnofti in britkofti ferzhno predal is ljubesni do blishniga savoljo Boga, iprofi tudi meni enako ferzhno, delavno in llanovil- no ljubesen, de ljubesnjivimu Jesufu dopa- dem. Amen. K i m o v z. dan kimovza. t Sveti Egidi ali J'veti Ilen , apat. veti Egidi ali fveti Ilen,'je bil kraljeyiga ro- j du, rojen v’ Grefhki desheli, v’ flovezhim m e ' ftu Atenu. She v’ mladofti je fkerbel Beto , uzhenoll dofezhi, in po vfih sapovedih shiveti. Po fmerti fvojih flarfhev je vfe fvoje premo- shenje ubogim rasdal, ker je do njih fofebno ufmiljen bil. Enkrat je vidil bolniga in napol nasiga berazha 5 v’ ferze fe mu fmili, in fvo¬ je sgorno oblazhilo mu da. Berazh ga oble- zhe, in fe hitro osdravi. Ta zhudesh fe je ras- glafil, in vfi fo f. Egidja zhaftili, in fvetnika imenovali. Ta zhaft ga je grosno pekla, ta¬ ko, de je fklenil fvojo deshelb sapuftiti. Sa- pufti jo, in prepelje fe zhes morje na Fran- zofko. V’ mefto Arle k’ flovezhimu, fvetimu fhkofu Zes^rju je fhel, in per njem dve leti bil, de bi fe bolj na tanko uzhil po volji bo- shji shiveti. Potlej je fhel na hribe v’ famo- to, kjer ni drusiga v’ shivesh imel ko seli in mleko kofhute , ktera je vfak dan v’ njegov berlog prifhla. Veliko let je v’ pufhavi vlim ljudem nesnan v’ veliki fvetofti shivel, pa Bog ga je rasodel. Eniga dne fe je permerilo, de 1° pli Franzofkiga kralja, kteri je po tiftih hribih na lov hodil, ofledili in goniti sazheli kofhuto, od ktere mleka je f. Egidi 'shivel. Koflmta beshi hitrejfhi, ko more, in gre na ravnoft v’ berlog f. Egidja. Kralj je sa njo fhel, in jo vgledal per boshjim moshi; bila je per njem ko domazh pervajen kushek. Kralj fe je zbudil, in f. Egidja sazh^l slo fpofhtova- fh ( Sosidal mu je ondi klofhter. Vezh dobrih Jjudi fe je f. Egidju perdrushilo , in uzhil jih , je po vlih sapovedih, tudi po fvelih Jesufovih i v ’ popolnamafti shiveti, Vezh let je bil v’ ti - 422 - ljubi pufhavi, in ondi je T’ Tladko Tmertjo Tvoje fveto shivljenje fklenil. t S, Egidi je shi- vel ob zhaTu papesha t Simaka, to je okoli 5oo let po Jesufu. Leta in dneva njegove fmerti ne moremo slediti. N a d h. Kaj pomaga v je, zhe je chijha pogubi? 4 Sveti Egidi Te je s’ gnado boshjo prepri- zhal, de je dufho svelizhati nar potrebnifhi. Ni le vedil, kar tudi flabi kriftjani vedo, de je dufha vrednifhi od vfiga, ker je podoba boshja, edina in neumerjozha; temuzh tudi mozh te rasodete refnize je zhutil, po vfih sa- '• povedih sveflo shivel, in Tvojo duTho refnizhno svelizhal. De bi jo losbej svelizhal, je Tvoje veliko premoshenje ubogim rasdal, v’ daljno deshelo Thel, in v’ Tamoti do Tmerti bil. Pra¬ ve Trezhe je iTkal, in T’ Tvetim shivljenjem jo je nafhel; sakaj Tmert ga je v’ vezhne dobro¬ te preTelila. Kaj ti bo pomagalo v’ vfih grefhnih ve- Teljih shiveti, ako duTho pogubifh? Ali ne miTHTh, kakor hudobniki, od kterih modri go¬ vori: ,,Vshiva/mo prizhujozhe dobrote, sa- > kaj to je najh del Modr. 2, 6. 9. Ti f o tako govorili , ker To Te v’ Terzu motili, in ni- To drusiga shivljenja verovali; ti pa verujefb drugo shivljenje, in vender Tlabo shiviTh. Uni To Te v’ Tvojih miTIih molili, ti pa Te v’ Tvojih , — 4 j3 — io i- o ti . delih motifh; verujefh, de je dufha rieumer- jozha, in shivifh , kakor de hi vezhniga shi v- Ijenja ne bilo. Kaj ti bo pomagalo vfe vefe- ]je in dobrote fveta vshivati, zhe bofh potlej od Jesufa preklet, in med hudizhe vershen ? Drusiga ti ni mar, ko fe vefelili, norzheva- ti, fmejati, igrati in delati, kar koli tvojim pozhutkam dopade; kakofhna bo po fmerti f’ tvojo dufho? Premifli, kaj t Salomon govori: ,Jimalo po vefelji pride skalovanje. Norez bo od Jvoji/i del najden Prip. i4, i3. 14 . Hozhe rezhi: Sbivljenje je slo kratko; po tim kratkim shivljenji bo vezhna shaloft, kte- ro (I zhlovek P Tvojim flabim shivljenjem sa- flushi. O kriftjan! premifli pravizhno fodbo bosh- jo, lepe nebefa, ftrafhni pekel in nefkonzh- no vezhnoft. Jesnf te bo pravizhno fodil, fo- jen bofh po naukih, klere je uzhil; po fodbi pojdefh v’ hifho fvoje vezhnolti, kjer nobeni- ga premenjenja vekomaj ne bo. Rasujsdani nezhiftniki , neufmiljeni gofpodovavzi, prev¬ zetni bogatini, gerdi poshrefhniki in pijanzi in drugi fvojovoljni grefhniki, kakofhno obla¬ čenje imajo sdaj v’ peklenfkim bresnu? t Se ho kdo hvalil, menifh, v’ peklu, de je bil ohlaftnikam nepokoren , de je drugi fpol sale- 5 oval, fvoje flabe pozhutke nafitoval? Na ve- honiaj ga bo peklo, ker fi je boshjo kletev Nakopal, in bo vekomaj fvojo nefpamet ob¬ žaloval. Kar je kdo na fvetu imel, je dru¬ gim oltalo; hudo saflushenje farno jc s’ njim Thlo, in bo nad njim oftalo na vTe vezhne zhafe , „ Grefhnik bo plazheval sa vje, kar je hndiga Jioril; vencler ga ne bo konez.“ Job. 20, i5. Smiraj bo plazheval, nikoli popla- zhal. Premifli, in pravizhno fodi Tvoje slavlje¬ nje, in poboljfhaj ga, de ne bofh od Jesufa pravizhno obfojen. Upafh v’ nebefa iti, pa med ktere fvetnike pojdefh? Med apoftelne, ko nizh ne fkerbifh sa zhaft boshjo, in druge pohujfhafh? Med marternike, kteri To kri pre¬ lili sa fvete sapovedi ? Med fpokornike, kteri To Tvojo duTho in Tvoje telo pokorili? Med p.ufhavnike, ko li v’ Tvet saljubljen? Med de¬ vize, ko neTramno shiviTh? Opufli Tvoje pre¬ grehe, delaj neprenehama sa Trezhno vezh- noft, in ti ho dobro vekomaj. Bogallvo, ob¬ lak, zhaft, vefelje, in kar fi hodi, ti ne ho pomagalo, ako ne TkerbiTh Tvoje duThe sve- lizhati; zhe jo pa svelizhaTh, boTh Boga ve¬ komaj hvalil, de ti je dal P premagovanjem, pokorjenjem , poterpljenjem in s’ drusimi do¬ brimi deli nebeThko kraljeftvo saTlushiti. Pe r ' sadevaj fi J.'kosi voske vrata n’ nebefhko hra- Ijejivo prilik Luk. i3, 24. M. o l i t e v. O JesuT! tvoj Tvefti Tlushabnik T. Egidi je Tvoje veliko premoshenje med uboge rasdal, vTo dobrote Tveta sanizheval, v’ Tamoto Thel fe pokorit, in v 7 pokorjenji do Tmerli oftal, - 420 - ker je hotel in fkerbel Tvojo edino dufho sve- lizhati. Nifim iizer dolshan vfiga premoshe- nja ubogim rasdati , v’ berlog iti, od vlih od¬ ložilen shiveti; pa sakaj v’ fvet neumno upam, sa pofvetno prevezh Tkerbim, v’ flabo drush- be hodim, v’ igrah in v’ noroftih zhaf saprav- Ijam? O Gofpod! na profhnje tvojiga ljubi¬ ca prijatla f. Egidja mi ogreni vfe grefhne ve- lelja, daj mi okufiti nekaj kapeljiz tvojiga gren- kiga kelha, povsdiguj moje slielje k’ nebefh- kim dobrotam, daj mi fkerbeti sa Tvojo edino neumerjozho duTho, de pride, kader Te bo od telefa lozhila, v’ tvoje kraljeftvo te vshivat ve¬ komaj. Amen. 11» dan kimovza. L S. jšhiefan , Ogerfki kralj, Ogri To is daljne deshele priThli v’ to, klero Te po njih OgerTka deshela imenuje. ^Serzhni pa tudi neuTmiljeni vojThaki To bili, in sra- y en The ilepi malikovavzi. Njih vojvoda je bil v’ deTetim veku ali ftoletji Gejsa, nevernik ln terd, vender uTmiljen T’ popotniki, kteri To od drugod v’ njegovo deshelo priThli. To njegovo uTmiljen j e je bilo sazhetik njegoviga lri njegove hiThc Tpreobernjenja. Popotniki, blcri To savoljo Tvojih opravkov is kerThankih — 426 — deshel na Ogerfko hodili, fo mu dopovedovali, de je le kerfhanfka vera refnizhna, in fo ga uzhili ufmiljeno gofpodovati. Bog ga je f’fvo- jo gnado rasfvetlil ; on in njegova shena t Sarota, tudi drugi fo fe dali kerftiti. Gejsa in njegova shena t Sarota fla bogahojezhe in mirno shive- la. Po nju fpreohernjenji je hil f. 4 Shtefan ro¬ jen, namrezh okoli leta 978. 4 Skerbno fta ga v’ pravizhnofti redila, de je fhe v’ mladoili sgled vfiga dobriga bil. Vojvoda Gejsa, ozhe f. t Shtefana, je fveto umeri v’ letu 997. 4 S. t Shtefan, defiravno mlad, je modro in pravizhno kraljeval; fofebno je fkerbel Tvo¬ je podlosbne preuzhiti, in Jesufu perdobili. t Svoje vojfhake je velikokrat vkup poklizal, jih v’ fveti veri uzhil in nagovarjal, de naj le praviga shiviga Boga molijo. Defiravno jih je le prijasno in ljubesnjivo nagovarjal mali¬ ke sapuftiti, ga vender veliko terdovratnih ma- likovavzov ni hotlo poflufhati. Med njimi je bil knes Kupa, terd malikovaviz, mogozhen in ferzhen vojfhak. Ta je druge v’ f. c Shte- fana nadrashil. Neverniki fo fe fpuntali, m obdali veliko mefto Vefprin, v’ kterim ie !• c Shtefan bil. Nevernikov je bilo ko pefka> kriftjanov pa malo ; vender fo neverniki hitro premagani bili, tudi knes Kupa, poglavar puntarjev, je bil ubit, ker je vfigamogozbni Bog kriftjanam pomagal. ( S. t Shtefan je sato Boga hvalil, in je v’ zhafi: Ogerfkiga vojaka, f. Martina fhkofa, velik klofhter ondi fosidal* Kar je nevernikov fhe shivih ollalo, fo sb e ' skali, in fe vojvodu, f. 4 ShteTanu, vdaln No- lieniga sadershka potlej ni bilo; vender pa ni IVojih podloshnih f’ lilo moral v’ katolThko zerkev, ker more vera biti proftovoljna; le s’ ljubesnjivimi nauki li je persadeval jih prepri- zhati in fpreoberniti. 4 S. 4 Shtelan je is liga konza is kerfhanfkih deshel bogabojezhe du¬ hovne dobival, jih ofkerbel s’ vfim, jih f’Tvo¬ jo oblaftjo fpremljal, je klofhtre sa Thole in zerkve sidal; zhedalje vezh in vezli je kriftja- nov bilo, in dobro ferze bogabojezhiga vojvo¬ da ( Shtefana je od velelja polkokovalo. V’ letu 1000 je f. ( Shtefan poflal v’ Rim papeshu 4 SiIvettru II. povedat, kar je v’ Tvoji desheli savoljo JesuTove vere ftoril, in ga pro¬ fil, de naj vTe to poterdi. Papesh je bil te novize veTel, je vojvodu T. 4 ShteTanu kraljevo krono poTlal, in tudi slat krish v’ snamnje njegove apoftolTke gorezhofti. 4 S. 4 ShteTan je poklizal duhovThino in pervake Tvoje deshe- le, in Te dal ozhitno kronati OgerTkiga kra¬ lja. To je ftoril ne savoljo Tvoje zhafti, te- niuzh de bi ga njegovi podldshni v’ Tvoj prid bolj TpoThtovali in TluThali. Devizo Marijo je ToTebno pomozhnizo vliga OgerTkiga kra- 1 jeli v a isvolil, njej v’ zbali veliko zerkev po¬ stavil, in vfim perporozhal, de naj jo ToTebno diafte. Nekteri ToTedje, njegovi zhafti nevofh- Sjivi , To s’ vojTko na OgerTko Thli; pa T. 4 Shte- tan jih je s’ bosbjo pomozbjo premagal, in s’ "jimi mir ftoril T’ to obljubo, de bodo pullili T Tvojih deslielah T. evangeli osnanovati. To — 428 prizhuje, de ni Tvojiga dobizhka, ampak le rafhirjanja JesuToviga kraljeftva ifkal. ( S. 4 Shte- fan je tudi sareso ftoril s' Nemfhkim kraljem, f. Henrikam, kteri je potlej zeTar bil. Ta mu je dal Tvojo bogabojezho Teftro Giselo sa she- no, ktera je bila vfa vneta sa vero in sa vfe dobro. 4 S. 4 Shtefan ni bil le bogabojezh krift- jan, ampak tudi moder in pravizhen kralj: Tkerbel je sa frezho Tvojih podloshnih; zhul nad oblaftniki, de bi pravizhno ravnali; ojftro prepovedal in TbtraToval ozhitne hudobije ia krivize ; ojftro prepovedal vTe Thege in nava¬ de , ktere To Tvetimu evangelju soper ; sa vdo¬ ve, sapuThene otroke, druge reveshe in sladi bolnike Tkerbed, ravno kakor de bi bil vfih ozhe. Le v’ ftrahovanji hudobnih je bil obla- ften, fizer pa s’ drusimi veT ponishen; tudi uboge je med Tvoje ljube brate Thtel, jih rad poTluThal, in jim pomagal. ( S. 4 ShteTan je ubogim obilno dajal. Ker pa ni bil le uTmiljen, ampak tudi ponishen, Te je bil enkrat preoblekel, de bi ga ne p®- snali, in berazhi ne ved il i, kdo deje. Bera- zhi, med kterimi je Tveti kralj nesnan bil , per njem dofti denarja zhutili, in To Te sazhe- li s’ njim prepirati; vTak je hotel dofti preje¬ ti, in To Te krivizhno jesili. Neki is njih f® ga prijeli, ga tla tla vergli, ga otepli, veT de¬ nar mu po (ili vseli, in Thli. 4 S. kralj je vilah v’ zerkev Marije devize Thel, in k’njej tako g°' voril: „Glej , o kraljiza nebeThka in moja lj u ' ba goTpa, kako To tvoji vojThaki s’ menoj de¬ lali dil ( Sin vfe ufn ljul nat J e bil m odi vol up in pa n j po vk fh fk je P' st vi n n Tl 1 ) 1 n v — 429 — lali! Ako bi moji fovrashniki bili, bi she ve- dil kako jih ukrotiti ;. ker. fo pa otrozi tvojiga t Sinu in mojiga odrefhenika , poterpim voljno vfe njih sanizhevanje . 1,4 To pokasbe njegovo ufmiljeno in poterpeshljivo dufho. Bil je poki ljubesni in pokorfhine do Boga; sato je vfe nadloge in bolesni voljno poterpel. Bog ga je s’ mnogimi nadlogami obifkoval, ena pa je bila filno bolezha. Vfi otrozi fo mu pomerli, in na sadnje tudi preljubi fin Emerik, she odrafhen in vef bogabojezh , she namenjen in is- voljen njegov naitopnik. t S. kralj je terdno upal, de bo fin Emerik ufmiljeno, pravizhno in fveto v’ frezho vfiga kraljellva kraljeval; pa Bog ga je poprej v’ nebefa vsel. Ljuhes- njivi ozhe, f. c Shtefan, fe je Bogu popolnoma podvergel, ker je bil v’ ponishni pokorfhini vkoreninjen. Kmalo potlej fe mu je druga fliiba napovedala. Zefar Konrad je na Oger- fko s’ veliko vojfko fhel. Kralj f. t Shtefan fe je s’ dobrimi deli na vojfko napravljal; pa she pred bojem fo fe Nemzi preftrafhili in sbe- shali, ker jih je Bog f’ flraham napolnil. -Kakofhno ljubesen je f. t Shlefan do fo. 'rashnikov imel, prizhuje ta le pergodba obil¬ no. t Shtirje mogozhni, pa hudobni pervaki njegoviga kraljeftva fo fklenili ga po tolovaj¬ sko umoriti. Bili fo nad f. kralja ferdili savo- ^j° tanke pravize , per kteri fo dershani bili. Takrat je f. kralj bolan leshal, in,ta okoljfhi- na fe jim je perloshna sdela. Eden is njih je v ’ mraku s’ golim mezheni pod plajfhem v’ —t 43 o — kraljev hram fhel. Kralj je terdo vprafhal, kdo de je. Pertekli fo domazhi , hudobnik fe je prebrafhil, in mezh is roke fpuliil, Takrat je pokleknil, in kralja ponishno profil, de naj mu odpulli. Dobri kralj mu je odpuftil, in Boga sahvalil, kteri ga je milobljivo obva¬ roval. Ni mogozhe vfiga popifati, kar je ta f. kralj is ljubesni do Boga in do blishniga do- briga boril. Sidal je veliko zerkev, klofhtrov in bolnifbniz ne le na Ogerfkim , ampak tudi t’ Rimu, v’ Jerusalemu in drugej, de bi ver¬ ni, uzhenzi, popotniki in bolniki vfo breshbo, dufhno in telefno, imeli. Ta fveti kralj fe je fkerbno perpravljal is liga /veta iti, ker mu je velika telefna fla- bob fmert napovedovala. Vezh fhkofov in de- shelnih oblabnikov je pred-fe poklizal, jih le¬ po profil in opominjal, de naj v’ miru shi- ve, in vedno fkerbe sa rafhirjanje kerfhan- fke vere. Vef vdan v’ boshjo voljo, je /vete sakramente prejel, in mirno umeri i5. dan veliziga ferpana v’ letu io38. Ravno v’ praš¬ nik vnebovselja Marije fe je, kakor je shelel, is liga fveta lozhil, ker je Marijo fofebno zha- bil. Kraljeval je 41 let, in 69 shivel, pa snii- raj Bogu v’ zbab in blishnimu v’ prid. I3°S je tiga fvojiga svebiga flusbabnika pred in p° fmerti f’ zhudeshi povifhal. 43 x Nauk. Modroji Jveta je noroji per Bogu. t S. jSKlefan je bil kralj mogozhniga krg- Ijeftva, je imel dofti fovrashnikov notranjih in unsnjih, je imel veliko opravkov in fkerbi od kraljeve oblafti neodloehenih; vender je Bo¬ gu svefto flushil, in fe svelizhal. On uzhi, v’ zhim je prava modroft, namrezh v’ dopol¬ njenji vfih sapoved. Kdor ifhe le Bogu dopa- fti,blishnimu v’ nebefa pomagati, in fvojo du- fho svelizhati, on je moder. Ta modroft je od sgorej, je od gnade boshje, in ,,blagor 'hloveka , hteri jo najde “ Prip. 3, i3. ..Kdor modroji najde , slavljenje najde , in bo od liofpoda svelizhan/e prejel.“ Prip. 8, 35. ,Svet ne fposna in nima te modrofti, on jo sanizhuje. t Svet, to je, ljudje v’ fvet saljub- ljeni, miflijo , govore in delajo ko otrozi , ki prave modrofti nimajo; fo modri in neumni, modri sa pofvetno, neumni sa boshje; veliko y edo, pa ne vedo Tvoje dufhe svelizhati. 4 S. Pavel prav govori: „RasumnoJi fveta je jmert.“ Rimi j. 8, 6. De rad verjamefh, kako je fvet neumen, In de Te njegove neumne modrofti varujefh, preniifli. Pofvetni otrozi, naj fe jim flushba ponuja, naj bo shenitev ali moshitev , naj bo kupzhija, ali kar ti bodi, ne pVemiflijo, kaj ■lesuf uzhi, kaj je dufhi varnifhi, temuzh le, kaj vezh telefniga dobizhka ali vefelja perne- - 43:2 - fe. Ti neumni modrijani pozabijo nebefa, in le sa fvet fkerbe. Pozhitik, bogaftvo, zhaft, vefelje je njih bog, vfe drugo sanizhujejo. Ti fo enaki hudobnimu sboru Jesufovih fovrash- nikov. Ti fo eden drusiga poprafhevali, in djali: „/£«/ hozhemo Jlorili, ker ta zhlovek (Jesuf) veliko zhudeshev dela P _Ako ga pu- Jtimo, bodo rji va-nj verovali j Rimljani bo¬ do prifhli , in hajke mejta in ljudjivo pod J e vselil Jan. n, 47. 48. Vfi fo fkerkeli zhafno nefrezho odverniti, nihzhe ni fkerkel fvoje dufhe ohraniti. Tudi sdaj je taka neumna modroft. Go- fpodar ve, de je uni hlapez neframniga go¬ vorjenja in pohujfhljiviga shivljenja; pa je dober delaviz, in ga v’ flushbo vsame, clefi- ravno bo otrokam in drushini v’ pohujfhanje in pogubo. Dekle gre flushit v’ hifho, ktera bi fe pravizhno imenovala vrata peklenfke; pa majhen dobizhik ali morebiti hudo poshe- lenje vfe premaga. Ozhe da fvojo hzher hu- dobnimu moshu, deliravno ve, de tukaj l>o imela vize , po fmerti morebiti pekel; pa im* bogato hifho, in to je sadolti. Taka je na fvetu, prej telo, potlej dufha, prej fvet, pok lej nebcfhko kraljeftvo. Vfe te neumne mo¬ drijane f. Pavel ob kratkim obfodi rekozh: ,-M°' d roji Jveid je per Rogu nefpamet.^ I. K° r ' 3 , 19. Pofvetni modrijani fe fizer izgovarja¬ jo , f’ hinavfkim govorjenjem fvojo nefpamot perkrivajo; pa Bog jih gleda v’ ferze, in p el ’ njem ne bodo izgovorjeni. Varuj fe te g°' — 433 — lufne in grefhne modrofti; le boshje volje in fvojiga svelizhanja per vfim ifhi; per vfih fvo- jih opravkih premifli sapovedi, in po njih de¬ laj. Poflufhaj in delaj po befedah modriga: ,JJa modrojt je Jirah boshji, in ona uzhi Boga Je bati , in vj'a modrojt objtoji t>’ do¬ polnjenji poJtave“ 4 Sirah ig, 18. Molitev. O Bog! daj mi modroft, f’ ktero fi fvoji¬ ga dushabnika, f. t Shtefana, napolnil, de ti po njegovim sgledu dopadljivo shivim. On hi bil v’ pozhitku lahko shivel in kraljeval, pa is shelj tebi flushabnike perdohivati je veliko terpel, v’ nevarnofti bil, in do fmerti ni po- zhitka imel. On ni flepih ali terdovratnih po- Hufhal, temuzh le tvoje volje je ifkal, in kar ti je dopadlo , nepreflrafheno delal. Savoljo tiga je bil poln veliziga saflushenja, in je pofvetno kraljeftvo s’ nebefhkim samenil. Ka- bofhen fim pa jeli? O Gofpod ! permoran fim fposnati , de konez vfih mojih mifel , befed in del je le ta revna semlja, le pozhitik, do- Bizhik in vefelje, in sato ni prave modrofti v ’meni. Odpufti mi, ozhifti mojo dufho, pre¬ ceni is mojiga ferza fhkodljivo mefeno mo- •taft, de le tebe ifhem in najdem. Amen. m. 28 434 III. dan kimovza. 4 Sveta terapija deviza marterniza, in fveta t i e rug 1 mo- > le ker no, :an- 1 ) 0 - de- r ra- ojo 1110 ebi 1111 laf »d; »ti — 445 — fe hozhem ; in ti, fveta deviza Rosalija! bodi moja pomozhniza per njem, fprofi mi duha famote, molitve in premifhljevanja, de fe mo¬ ja dufha vnema, in Bogu flushi. Amen. V* dan kimovza* Lavreriz Juftinijan fhkoj'. ,Sveti Lavrenz, fin Bernarda Juftinijana, shlahtniga gofpoda, je bil rojen v’ Venedkah v’letu i38i. Ozhe mu je kmalo umeri; nje¬ gova mati pa, defiravno fhe mlada, je bila bogabojezhe dufhe, in sato je slo fkerbela hoje otroke Bogu srediti. Vedno jim je per- porozhevala Arah boshji, ljubesen do Jesufa in do njegove prefvete matere Marije. Otrok Lavrenz je fvojo dobro mater rad poflufhal, rad molil, famotno shivel; defiravno otrok, n i nizh otrofhkiga imel. Njegova dobra in fkerbna mali je menila, de to is napuha de¬ la, in ga je prijasno kvarila; pa on ji je od¬ govoril: „Ljuba mati! ne bojte le; upam, de m e kolte veliziga boshjiga flushabnika vidili.“ Mati fe je nad tim govorjenjem zbudila, Bo¬ gu hvalila, in fhe fkerbnejfhi profila, de naj mu fvojo gnado da. Gnada boshja in fkerb bogabojezhe matere lle kmalo obilen fad per mladenzhi Lavrenzu obrodile. Defiravno je — 446 — fhe mlad in bogat bil, je vender vfe dobrote fveta sanizheval, fblenil fvet sapuftiti, in Bo¬ ga v’ famoti flushiti. To je fizer v’ fvojim ferzu fklenil, vender fe ni hotel prenagliti, ali fvojovoljno kaj ftoriti. Dolgo je molil, in premifhljeval boshjo voljo; premiflil je, kaj mu fvet in kaj Bog dobriga obeta, in je fkle¬ nil le Boga flushiti. Velikokrat fo ga hotle fkufhnjave smotiti; pa s’ shivo vero jih je pre¬ magal , in pred podobo krishaniga Jesufa i) ferza djal: „0 Gofpod! ti li moje upanje in moje perbeshalifhe.“ Ni mu bilo sadofli le moliti in premifhljevati; temuzh de bi fe ne sapeljal, je fhel modriga in bogaboje- zhiga korarja profit fveta. Ta mu je rekel, de naj fhe malo odloshi, in bolj gorezhe profi, med tim pa fe pervadi famote in po- korjenja. „ t Szhafama fe bo svedilo, mu je ko- rar rekel, zhe je tvoja gorezhoft lashnjiva ali refnizhna; fhe le 19 let fi ftar, toraj malo pozhakaj, de fe ne prehitifh, in de fe ne bofh preposno kefal.“ Mladenizh Lavrenz je bil temu dobrin « 1 fvetu pokoren, je vezh in fkerbnejfhi molih fe ojftro poftil, na golih tleh leshal, in fke drugazhi pokoril fvoje mlado telo. Njego™ bogabojezha mati je bila vefela vfih njegovih dobrih del; vender mu je, ker fe ni na n) e ' govo flanovitnoll sanefla, fvetovala fe s’ bog* 1 ' bojezho nevefto sarozhiti. Ali ponishno, P® ferzhno je fvoji fkerbni materi odrekel, in J' odkrito rasodel fvojo terdno mifel fe Jesul« 1 — 447 — dar dati. Kmalo potlej je fhel v’ klofhter ko¬ larjev f. Jur ja, kjer fo v’ velikim pokorjen ji shiveli. Defiravno mlad, je vfe v’ fvelofti pre- fegel, ker je neisrezheno fkerbel krishanimu Jesufu podoben biti. Njegova ponishnoft je bila grosno velika, tudi koder je povifhan bil. Navajen je bil rezhi: ,,Minib, kteri fe sani- zhevanja boji, ni ferza ,. ampak je le oblazliilo preoblekel.“ Eniga dne je vfe sgorelo, kar fo minihi shivesha imeii, in on jim je rekel: „Sahvalimo Boga, kteri naf obifbe, in uzhi le v’ njegovo previdnoft upati.“ , Tak je bil v’ vfim, ker je fvojo voljo s’ boshjo popolnama sdrusheno imel. Papesh Evgeni IV. je svedil njegovo ve¬ liko saflushenje, in ga je poftavil fhkofa v’ Venedkah, v : njegovim rojftnim medu. Kader je f. Lavrenz to svedil, fe je grosno uftrafhil; ker fe je refnizhno nevreclniga fhtel, je botel sbesbali, pa fo mu ubranili, in ga permorali fe papeshu podvrezhi. Bil je fhkof shegnan v’ letu 1433 v’ 5i letu fvoje ftarofti. Sbe ta zhaft mu je prevelika bila ; pa papesh Nikolaj V. ga je fhe vifhej povsdignif, ga je perviga Vencfhkiga patrijarha imenoval. Tako vifoko povifhan, je sbivel ko sadnji minih nar rev- nifhiga klofhtra; ponishno je bil oblezhen, malo in flabo je jedel, na flami leshal, in per vfim v’ velikim pokorjenji bil. Nekdo mu je rekel, de preuboshno shivi; pa on mu je odgovoril: „Tako mi sapoveduje moja velika di'ushina.“, Njegova velika drushina pa fo bi- — 448 — Ii ubogi, kterim je filno ufmiljen bil. Kakor je pa on fveto in ponishno shivel, tako fi je persadeval tudi druge napraviti fveto in ponish¬ no sbiveti. Tudi je sherjfkim ojftro prepovedo¬ val fe neframoshljivo nohti, in fe nepermerje- no lepotizhiti. Hudovale fo fe sa tega voljo in jeskale; pa fveti patrijarh jih ni hotel poflu- fhati, ker je vedi!, de shenfke, neframoshlji¬ vo oblezhene, fo nabava hudizheva, in krive veliko grehov. Kader je bil od hudobnih sa- nizhevan , je djal: ,,Jesuf, veliki paftir, je bil od hudobnih preganjan; kaj fe bom zhudil, de mene sanizhujejo? On fam je djal: Ako fo mene preganjali, bodo tudi vaf preganjali; blapez ni vezh ko njegov gofpodar, tudi ne uzheniz vezh ko njegov uzhenik. Ponishnoft, pohlevnoft in poterpeshljivoft f. Lavrenza je bila od Boga vifoko povifhana, ker mu je dal velike zhudeshe delati, kakor bogabojezhi pifar njegoviga shivljenja prizhu- je. Zhudeshi fo mu tudi terdovratne ferza nag¬ nili, in vfi fo ga slo fpofhtovali. On pa jelo Boga hvalil, in shelel od fveta odlozhen biti. Velikokrat je jokaje djal : „0 ljubi Jesuf! k tebi shelim ; pa ti vefh, kaj je meni in moji- mu ljudftvu bolje.“ Njegova profhnja je ufh- fhana bila. Nevarno je sbolel, in vedil, de fe mu fmert blisha. V’ nevarni bolesni ni ho¬ tel nizh od navadniga pokorjenja odjenjati, de bi v’ njem umeri, ker je v’ njem tudi shivel- Domazhim, kteri fo mu mehko pofteljo na¬ pravili . na kteri bi loshej pozhival, je rekel: — 449 — „Moj Gofpod Jesuf je na terdim lefu, ne na mehki poltelji umeri; puftite me na flami.“ Potlej je djal: „Ljubi moji! prifhel je zhaf is tiga fevta iti. Bog bodi hvaljen tudi sa fmerl- ne bolezhine , ker drugazhi ni mogozhe v’ nebela iti. Jesuf je umeri, de bi nam frezh- no fmert saflushil. O Jesuf! shivljenje moji- ga shivljenja, ne upam v’ fvoje dobre dela, ampak v’ tvojo nefkonzhno milod.“ Vfe nje¬ gove profhnje fo bile ponishevanje in upanje. S’ vfo gorezhoftjo je prejel fvete sakramente, in mirno safpal v’ Gofpodu , 74 let ftar, ofmi dan profenza v’ letu 1455. Zerkev obhaja danf njegov fpomin, ker je bil ta dan fhkof shegnan. Nauk. Vfe delali is ljubesni do Boga. ( Sveti Lavrenz Juftinijan je vef zbaf fvoji- ga shivljenja Bogu V zbali miflil, govoril in delal. Is ljubesni do Boga je fvojo dobro ma¬ ter vbogal, Boga molil, fvoje telo pokoril, ubogim pomagal, nevedne uzhil, fovrashni- b»m odpufhal, nadloge terpel, kratko, vfe je delal v’ ljubesni. Rezhi bi bil samogel: „ Shi- , pa she ne jeft, ampak Krijiuf shivi u’ meni. (< Gal. 2, 20. Shivljenje njegoviga shivljenja je bil Jesuf Kriltuf, to je, njegova Ijubesen. Delal je vfe is ljubesni, umeri je m. 29 45o — v’ Ijubesni, in sato je fhel v’ kraljeflvo vezh- ne Ijubesni. Ljubesen do Boga je sazhetik vliga dobri- ga safiushenja, in bres Ijubesni ni nizh do- briga safiushenja. Modroft, mozh, bogaltvo in vfe drugo fo prasni darovi, zbe nifo od Ijubesni na dobro napeljani. Tudi nar ime- nitnifhi dobre dela fo nevredne, zbe is lju- besni ne is-hajajo. Milofhina, sdershnoft, poli, molitev, in tudi f. sakramenti ne pomagajo bres Ijubesni. ( S. Pavel pravi: ,,V' Kriftu - ju Jesufu nizh ne velja , kakor le vera, kit ra v 1 Ijubesni dela Gal. 5, 6. Sato je oj- ftro sapovedal: n’ Ijubesni delajte .“ I. Ko% jo, 3i. In fpet: „ Vfe, kar koli delate s ’ bejedo ali s ’ djanjem , vfe delajte v' imenu Gojpoda Jesuja Krijtufa Kolofh. 3, 17 . Ta sapo ved ni nova, je kara, kakor vfe pi¬ lim a govore. Ta je bila v’ kari, in je v’ novi savesi velikokrat ponovljena, t Sleherna umna livar je dolshna Boga zhes vfe drugo ljubiti, tedaj tudi vfe njemu v’ zhall delati. Premifli fkerbno febe in fvoje dela, de fe ne golufafh. Ni vfe dobro, kar podobo dobriga ima, ampak le tifto je dobro, kar je po sapovedih is Ijubesni do Boga ftorjeno. Zhe molifh, pa ne sa gnado Bogu flushiti, ampak le sa zhafno frezho; molifh is lakom- nolli, ne is Ijubesni. Zhe ubogim pomagal, pa ne savoljo Boga; je tvoje ufmiljenje le m v torno. Zhe fe ozhitnih grehov varujefh, de bi od ljudi sanizhevan ne bil; fe jih is napu- — 45x — ha varujefh, ne is ljubesni do Boga. Zhe fi Tvojih grehov shaloften sato, ker fo ti fhtraf- nige saflushili; fi jih shaloften is ljubesni do Tebe, ne is ljubesni do Boga. Tako niifli od vfiga, in premifli fe dobro, de fc ne golu- fafh. Morebiti menifh ko uni, od kteriga f* Janes pifhe, de fi bogat in premoshen per Bogu ; pa fi ko on reven in uboshen. { Skriv. ras. 3. 17. Prafhafh : „Ali fim dolshan opravljati tu¬ di dela fvojiga llanu, jefti, fpati ali kaj drusi- ga, is ljubesni do Boga?“ Vfe to je Bogu v’ zhaft, zhe Bogu v’ zhaft shivifh. Bogu v’ zhaft li dolshan shiveti; tedaj fi tudi dolshan, kar tvoje shivljenje ohrani, Bogu v’ zhaft delati. Vfe pofhtene dela, tudi shivesh, pozhitik in vfe je Bogu v’ zhaft, zhe vef Bogu v’ zhaft shivifh. { S. Pavel tako govori: ,,Jejte ali pite , ali delajte kaj drusiga, vfe delajte n’ zhaft boshjo.“ I. Kor. 10, 3i. De ta nauk prav umefh; premifli, de je zhlovek od Boga ftvar- jen, de bi ga fposnal , mu flushil, in fe sve- lizhal. To vefh, pa zhlovek potrebuje, de samore Boga fvojiga ftvarnika fposnati, shi- vesha in oblazhila ; dalje, zhlovek ne more shiveli, ako telefnih perpomozhkov nima* Zhe pa ne shivi, tudi ne more Bogu flushiti. Te¬ daj je vfe, kar ohranuje nafhe shivljenje, Bo¬ gu v’ zhaft, zhe njemu v’ zhaft shivimo. Go- Jpodar redi in oblazhi fvojo drushino, tudi j 1 potrebni pozhitik daje, de mozhna in sdra- v a ofta^e, in mu dela; ravno tako naf Bog, — 45s — gofpodar vfih, shivi ino oblazhi, de samoremo njemu v’ zhaft delati, in fe svelizhati. Premifli pa, de, zhe febi shivifh, in ne Bogu, zhe nepotrebno ali obilno fvojimu telefu flreshefh; fi ne ftreshefh po volji boshji, in ne delafh v’ imenu Gofpoda Jesufa, kakor f. Pavel sa- pove. Prevsetniki, lakomniki, poshrefhniki, pijanzi in drugi taki ne shive Bogu v’ zhaft, in kar koli delajo, je prašno ali hudobno. 4 Skerbno premifli fvoje shivljenje, de svefh, ali delafh vfe Bogu v’ zbali, ali delafh vfe rezili s’ ljubesni. Molitev. O moj Bog! ti mi sapovedujefh de naj tebi v’ zhaft shivim, in vfe delam is ljubesm do tebe; pa to sapoved vfak dan velikokrat prelomim, ker me le laftna ljubesen gofpo- duje. 4 Svoje telo in ftvarjene rezhi neumno ljubim, in le pozhutniga vefelja per vfim i- fhem; toraj je neisrezheno fhlevilo mojih gre¬ hov. t S. Lavrenz je vfe delal is ljubesni do te¬ be; njegove mifli, befede in dela fo bile tebi v’ zhaft; kar je delal sa fvoje svelizhanje, kar je terpel sa svelizhanja blishniga, je is ljubes¬ ni do tebe bilo. Jeft pa, revni grefhnik, ni¬ mam dobriga konza, nimam mere, nifim sder- shen, in sato velikokrat grefhim. O Gofpod. na profhnje tiga fvojiga flusbabnika mi daj refnizhno voljo in mozh tebi v’ vfim dopaftn Le tebi hozhem sbiveti, le is ljubesni do tebe — 453 — »Te delati, de mi dela ljubesni od tvoje mila- lii kraljeftvo ljubesni saflushijo. Amen, VI. dan kimovza. ‘Sveti Dorotej minih. ,Sveti Dorotej je bil rojen bliso veliziga me¬ ta Gaze v’ Judeji okoli leta 5oo po Jesufovim rojftvu. Od njegovih ftarfhev ali od njegovi- ga ftanu fe nizh ne ve; tudi od njegove mla- dolli fe drusiga ne ve, ko to, de fe je v’ sa- zhetku nerad uzhil, pa f’ fianovitnim vojfko- vanjem je fvojo flabo voljo premagal, in nei- srezheno vefelje do uzhenolli sadobil. 4 Sam ta¬ ko pifhe: ,,V’ sazhetku fim fe bukev ko gada bal, pa fim fe vojfkoval, in Bog mi je dal ferzhno dopadenje do uzhenolli. Ni mi bilo mar ne jefti, ne pili, ne fpati, ne govoriti, ne drusiga delati, kar ni k’ sasheleni uzhenolli flushilo. Vfaj do polnozhi fim bral, tudi per miši fim v’ bukve gledal; bukve fo bile smi- r aj per meni. 44 Veliko vefelje do branja je do¬ bro, zhe zhloveka boljfha, in ga dela perprav- nifhiga fvoje dolshnolli fpolnovati. Branje hu¬ dih bukev pa je kuga ali flrup, ker zhloveka Spridi, in ga odverne od Boga. t S. Dorotej je por fianovitnim branji vifoko uzhenoft dofegel, pa tildi fposnal, de vfa uzhenoft zhloveku nizh — 4o4 — ne pomaga, zhe Bogu f’ pokorfhino ne flushi, Dolgo je premifhljeval, potlej fklenil v’ klo- fhler iti Bogu flushit, in fvojo dufho svelizbat. Bliso meba Gaze je bil imeniten klofhter, ime¬ novan f. t Serida, kjer fo minihi v’ vednim de¬ lu in v’ molitvi Bogu fkerbno flushili. V’ ti- biga je fhel, po sgledu nar poboshnifhih mi- nihov sbivel, in Bogu banovi tno flushil. Sazhetik njegove fofebne fvetobi je bila velika ponishnob, ktero mu je Bog dal. Po¬ nishnob ga je preprizhala, de nizh ni; ga je perganjala moliti, fvete nauke poflufhati, sa- nizhevanje voljno terpeti, ne flabo mifliti od blisbniga. She v’ sazhetku je fklenil in Bogu obljubil nizh ne boriti po fvoji volji, ampak vfe po sapovedih, po volji fvojih oblabnikov in po fvelu bogabojezhih ljudi. Rasfvelljeni- ga dubovniga ozheta ti je isvolil; njemu je vfe fvoje mifli in fkufhnjave ne le na fpove- di, ampak ob vfaki perloshnobi na tanko ras- odeval , ga je rad poflufhal, in ponishno bo- gal. t S’ tim je velik mir sadobil in vshival, ker drusiga ni shelel, ko Bogu v’ vfim dopa- ili. Ker je fkutil, koliko dobriga fveta pokor- fhina pernefc, je v’ fvoji barobi mlade mini' be uzbil rekozh: ,,.Skerbno in ferzhno pr®' magujte fvojo flabo voljo; zhe jo f’ pomozk' jo gnade Jesufove pod pokorfhino devale m dershite, vam bo vfe lahko prijetno. Vfe i’ e ' zhi fe vam bodo godile po vafhi volji, kei’ bobe botli, le kar Bog hozhe. Le greh foVra* shitg, vfe drugo je nedolshno in koribno, Pf e ' — 455 — den govorite ali delate; preminite, kakofh- na je boshja volja, in Bogu fe perporozhite. Tako fi bofte miloft fprofili, in shiveli, de vam veli ne bo nizh hudiga ozhitala. <£ Navajen je bil rezili: „Le ponishnoft rasodeva grehe; kdor ni ponishen, ne vidi fvojih grehov. Kdor je ponishen, jih vidi; kdor je ponishnifhi, jih vezh vidi. Le ponishne dufhe fo dobrih del rodovitne, in blagor jim, ako v’ obilnolti dobrih del oftanejo ponishne. ££ Te befede prh zhujejo, de je f. Dorotej bil poln modrofti fvet- nikov, ktere je ifkal s’ gorezho molitvijo, s’ vednim premifhljevanjem svelizhavnih naukov k pifma in ozhakov. Ti njegovi nauki fo ref- nizhni in potrebni. Is napuha vli grehi isha- jajo, is ponishnofti pa fo vfe dobre dela. Po¬ nishnoft fprofi gnado, gnada da rasfvetljenje, rasfvetljenje da fposnanje neisrezhene fvctofti boshje in fvoje velike flabofti; to ponishuje in perganja zhloveka dobro delati, in tudi per dobrih delih ponishevali fe. Kader je bil poglavar klofhtra umeri, je Idi f. Dorotej isvoljen, in on je fvoje minihe le pohlevno uzhil, in ljubesnjivo fvariL Bil je v ajen rezhi: ,,Kdor fe nad blishnim savoljo njegoviga padza hudobno rasferdi, je enak zhloveku, kteri fvojo hifho podere, de bi hi- fho fvojiga blishniga popravil.“ t Svojim mi- iobnm je velikokrat djal: „Zhlovek ne more lihi bres fkufhnjav, pa ne fme va-nje dovo¬ lili. t Skufhnj ave ferzhno premagujte ; zhe ne, 5o is dovoljenja va-nje huda navada prifhla, — 456 — in ta vaf bo gofpodovala. Grefhna navada zhlo- veka podvershe hudizhu, de ga vodi, kamor hozhe. V’ sazhetku fkufhnjavc jo lahko pre¬ magate; zhe va-njo dovolite, fe teshej po- boljfhate; zhe li pa grefhno navado napravi¬ te, je poboljfhanje kino teshko.“ 4 S. Dorotej je fvoje mlajfhi smiraj fkerbno uzhil, iri jim f’ fvojim fvetim shivljenjem fvetil po poti vezh- niga svelizhanja. Kakor je fveto shivel, tako je fveto umeri okoli leta 56o. Nauk. Greh naj ponisha zhloveka, 4 S. Dorotej je f’ pomezhjo gnade fposnal flaboft zhlovekove natore; sato je bil poni- shen, in je ponishnoft uzhil. Ne ve fe, de bi bil v’ mladofti flabo shivel; pa zhutil je mozh lmdiga poshelenja , fposnal nevarnoft fvoje dufhe, in sato smiraj shivel v’ veliki po- nishnofti. Le nevarnoft grefhiti je f. Dorote¬ ja ponišbevala; veliko bolj more tebe, o grefh- nik! ker fi doftikrat grefhil. Hudoben zhlo- vek je, kogar greh ne ponisha. De pred gre- ham fvoje flabofti ponisbno ne fposna, ni prav; pa fhe huje je, zhe tudi po grehu oftane prc- vselen. David je Bogu in preroku Natanu fvoj greh ponishno povedal, in je miloft dofegel- Kdor po njegovim sgledu ne dela, miloft 1 ne sadobi. Bres ponislmofti ni bilo in ne ho prave pokore. — 457 — Greh pervih ftarfhev, f’ kterim vfak zhlo- vdk na fvet pride, in vfe hudo, har nam je tj? greh saflushil, naf more ponishati. t Sin. rieufmiljeniga ubijavza ali hudobniga zhloveka je shaloften, in fe ponishuje, deliravno ni gre¬ ha njegoviga ozheta deleshen ; kako naf more ponishati greh perviga ozheta Adama, v’ kte- rim fmo vli grefhili! Vli fmo rojeni sasnam- njani s’ obfojenjem v’ vezhno fmert, in vli hi bili fushni hudizbevi, ako bi naf Jesuf ne bil ufmiljeno odrefhil. Oprani fmo bili /izer v’ vodi in v’ f. Duhu in ozhifheni; pa fhe nofimo snamnja perve krivizhnofti, in imamo llrafhno flepoto, hudobno voljo, hudo poshe- lenje in veliko flaboft, ktera naf hozhe pogu¬ biti. Mi, revni in flabi otrozi grefhniga ozhe¬ ta, fmo polni nadlog, fkufhnjav in nevarnoft^ vender ne fposnamo, in fe ne ponishujemo! Naf ho revfhino in nafh napuh nam Bog ozhi- ta po modrim rekozh: Je povijhujefh J perji ir: pepel ?“ .Sirah io, 9. O krift- jan! premifli , kar vera uzhi in prizhuje od tvoje velike flabofti, de fe smiraj ponishujefh, )n v’ ponishnim flrahu shivifh. Djanfki grehi uzhe ponishnoft. Greh, v’ hterim fmo rojeni, je nefrezha, djanfki gre- ^ pa, ki jih farni ftorimo, fo radovoljna hu¬ dobija. Poerbane flabofti naf morejo poni¬ žati, pa veliko bolj djanfki grehi. Grefhnik! premifli, kaj ti ftoril. S’ greham li Boga sa- Oizheval, Jesufovo kri pohodil, fvojo dufho tmertno ranil, in fe peklenfkim duhovam pod- - 458 — vergel. Tedaj fi nehvaleshna Hvar, puntarfk otrok, neufmiljen sdajaviz fyoje neumerjozhc dufhe; v 6 nder fe ne ponishafh, morebiti fe P Tvojimi grehi The hvalifh ? David Te je srni- raj ponisheval, ker je v’ Boga hudobno gre- fhil; sato je djal: „Moj greh mi je vedno pred ozhmi. Tebi famirnu lim grefhil, in pred teboj hudo ftoril.“ PT. 5o, 5. 6 . ^Spokorni David ni mogel nikdar posabiti Tvoje hudobi¬ je in fe je savoljo nje vedno ponisheval. De- firavno je c Savel, potlej T. Pavel, is nevednolti zerkev hoshjo preganjal; ga je vender smiraj peklo, in Te je vedno ponisheval. On. fam je pifal: ,,Aled apoftelni Jim nar manji, in nifim vreden apojtelj imenovan bili , ker ji™ preganjal zerkev bos/ijn.“ I. Kor. i5. 9 - Ti pa fi ne enkrat ko David, ne is nevednolti bo T. Pavel, ampak velikokrat radovoljno grefhil; vender fe nozhefh ponishati. Premifli, zhe fe refnizhno ponishujefh: hinavfka ponishnoft ) e napuh, ponishne hefede nifo ponishnoft, P°' nishne befede, ki ne pridejo is ponishniga fe r ' za, To hinavfhina, kakor modri govori: kteri fe hinavfko ponishafe , pa njegovo fe r:e je polno golujije. u de bi f’ tiftim, kar ji je oftajalo od fposnanih jedi in pijazhe, ubogim pomagala. Vfak dan je blishnim uboshzam nefla, kar je febi per- 5o5 tergala, Nerodna in neufmiljena gofpa je Li¬ la tudi tega nevoljna in ferdita, menila je, de doma jemlje, in berazhem noli; slo jo je per fvojim moshi pozhernila, in nesvehobe obdol- shila. Gofpod je bil boljiga ferza, in ni f. Notburge sato fovrashil; vender je nekoliko verjel lashnjivimu obdolshenju. Eniga dne je fhel, in jo na potu perzliakuje ; ko je do njega-prifhla, ji je rekel: „Notburga! poka- shi, kaj nefefh revesbem v' birtabu ?“ Bersh mu je pokasala jedi in vino, to je, kar ji je bilo sa kotilo dano. Gofpodarjeve ozbi fo bi¬ le sadershane, ni prav vidil, kaj je bilo; mi¬ nil fe je sanizbevaniga , in je fvoji sheni po¬ vedal. Ko je Notburga domu prifhla, fta jo oba slo okregala, in fpokala is hifhe, t S. Not¬ burga je vfe to voljne? polerpela in fhla. Lah¬ ko bi bila dobro flusbho dobila, pa raji je fhla v’ hribe k’ famotnimu kmetu flusbit, iri ti je isgovorila, de bi pred nedeljami in praš¬ niki tifle vezhere od dela fmela nehati, ka¬ der bo k’ nedelji ali prašniku sasvonilo. Go- fpodar je v’ to dovolil, vender jo je tilil eno faboto do nozhi sheti. Skelela je po navadi iti v’ blishno zerkev molit, in fe branila do nozhi delati, kakor fi je bila isgovorila. Verg- la, pravijo , je ferp nakvifhko, in ferp je v’ sraku obvifel. Gofpodar je oftermel, in jo p ubil iti v’ zerkev molit, kakor je navajena bila. 'Njen poprejfhnji gofpod je fkufd , de fe bres nje vfe flabo godi. Shelel jo je fpet v’ — 5o4 — flushbo vseli, jo lepo profil, in ji tudi oblju¬ bil , de bo fmela ko pod ranzim ozhetam in ranzo materjo ubogim deliti, kolikor bo mo- gozhe. Ta velela obljuba je ufmiljeno ferze f. Notburge nagnila; naša j je fhla v’ poprejfh- njo flushbo, svefto flushila, ubosbzam obilno delila, otroke in drushino lepo uzhila, in fker- bela vfe po volji boshji ravnati. Bog je savo- ljo nje oblagodaril vfo hifho; obogatili fo, poboshno shiveli, in mir vshivali. t S. Not- burga je v ? tiftirn gradu do* fmerti flushila, fpofhtovana in ljubljena od vlili. Kader je fvo- jo fmert bliso previdila, je fvojimu gofpodu rekla: „Gofpod! kmalo bo konez mojiga shiv- ljenja. Lepo vaf profim, pofhljite moje tru¬ plo v’ tiflo zerkev pokopat, ki je bliso kmeta, per kterim fiin vezh let flushila; ondi sheliin pozhivati do vftajenja.“ Ref je kmalo sbolela, fe dala f’ f. sakramenti previditi, in 48 let kara mirno umerla v’ letu i3i3. Zerkev ju- trejfhni dan obhaja njen fpomin. Nauk. Od dolshnojt jlushabnikov do gofpadarjev. t S. Notburga je bila Bogu in fvojim go- fpodarjem svefta, je fkerbela sa vezbno in zliaf- no frezho vfe hifhe, je rada molila, druge uzhila, poterpeshljivo in pridno delala. Vfi najeti flushabniki in delavzi fe morejo po njej ravnati; ako bi fe po njej ravnali, bi bili Bo¬ gu in ljudem ljubi. 4 Slushabniki fe komu dru- 5o5 simu sa isgovorjeno plazhilo podvershejo; po¬ prej fo bili profti , pa sa obljubljeno plazhilo ii proftoft radovoljno perkratijo do rezheniga zhafa. Tedaj je med gofpodarjem in flushab- nikam pogodba in savesa ga delo in plazhilo, ki Ita li ga eden drusimu obljubila. Najeti flushabnik je dolshan ob rezhenim zhafu flushbo naftopiti, in do obljubljeniga zhafa gofpodarju svefto flushiti; gofpodar je dolshan ga v’ flushbo vseti, ga imeti do ob¬ ljubljeniga zhafa, in pravizhno plazhati. Po ftorjeni pogodbi ni perpufheno fe flushbi ali flushabniku odpovedati bres pravizhniga veli- ziga isgovora. Pravizhni isgovori bi bili she- nitev ali moshitev, bolesen, ali kaka druga velika rezh , ki je od vefvoljne navade tiftiga kraja opravizhena. Is nizhemernih isgovorov od ftorjene pogodbe odftopiti ni perpufheno. Tudi kdor po ftorjeni pogodbi odverne go- fpodarja, de flushabnika v ! flushbo ne vsame, ali odverne flushabnika, de flushbe ne nafto- pi, ali jo popufti, in to bres pravizhniga ve¬ li žiga isgovora; grefhi, in je veliziga pokor- jenja vreden. Zhe v’ zhafu flushbe napade kaka velika kriviza, premenjenje, tatvina, po- hujfhanje ali kaj drusiga; naj poprafhajo du¬ hovne, kaj je ftoriti, de fe vfe po sapovedih ljubesni, pravize in modrofti ravna, popravi ali rasdere. £ Slushabnik je dolshan gofpodarja fpofhto- vati in flufhati. t S. Pavel pravi: „Hlapzi (ali dekle)! bodite s' njim Jiraham podlostmi, ka- 5o6 kor Kri/iufu. (i Efesh. 6, 5. t Spet jim sapove; ,,.Bodite podloshni ne le savoljo Jtrahovanja, ampak tudi savoljo vejii“ Rimlj. i3, 5. On lizer govori od fushnih, kterih med nami ni; pa njegove befede sadevajo tudi flushabnike, Ideri fo fe savoljo obljubljeniga plazhila komu radovoljno podvergli sa kaj zhafa. Zhe flu- shabnik ali flushabniza nerad uboga, grefhi; zhe pa nozhe flufhati, in malopridno dela, je tudi krivizhen, Dolshna pokorfhina sapo- pade vfe kerfhanfke dela in opravila natop¬ ljene flusbbe. Hlapzi, dekle, drugi flushab- niki in flushabnize fo dolshni pokorni biti, ko gofpodar ali gofpodinja prepove grefhno govoriti, igrati, ponozbevati, pijanzhevati, v’ hudo perloshnot sahajati; ali ko sapove v’ zerkev hoditi, moliti in kaj drusiga, kar Bog in zerkev sapovedujeta ali prepovedujeta. Le takrat ne fmejo marati , kader bi bilo kaj soper sapovedi. C S. Pavel pravi, de, kdor sa domazhe ne Jkerbi, je huji od nevernika . 1. Tim. 5, 8. Ali fo tedaj flushabniki ne- dolshni, zhe gofpodarja ne flufhajo, zhe jes- kajo, in fe odgovarjajo, kader fo na dobro na- peljevani, ali savoljo hudiga fvarjeni ? To je soper gofpodarja in Boga. 4 Slushabniki fo dolshni sveto delati vfe opravila fvoje flushbe. Nifo vfi flushabniki eniga uma, ene mozhi in perpravnoti; pa naj delajo po dobri veti, kakor jim je sapoveda- no. Zhe nifo v’ fvojih delih pridni, grefhe, in nifo popolniga plazhila vredni. Kavno ti« flo dolshnofi; imajo flushabniki pridno delati, ko gofpodar jih pravizhno plazhati, Morejo delati po volji fvojih oblaftnikov ne po fvoji v’ vfim, kar ni soper sapovedi. Morejo delati pridno, pa tudi poterpeshljivo; morejo pridno in svefto delati, naj jih gofpodar vidi ali ne. Tako uzhi f. Pavel rekozh: „Hlapzi (m dekle)! hodile pokorni Jvojim gofpodarjem ; nikar ne jlashile na ozki , kakor de bi kotli ljudem do- pa/ti, temuzh kakor hlapzi Kriftufovi fioriie hoshjo voljo is ferza radi , in fhishite j’ dobro voljo kakor Gofpodu, in ne kakor ljudem Efesh. 6,5 — 7 . t Slushahniki morejo hiti svelli. Ne fmejo gofpodarju fhkode delati, ne v’ njegovo fhko- do dovoliti, njegovo fhkodo morejo po mozhi braniti. Krivizhni flushabniki fo hudobnifhi od drusih, ker imajo plazhilo in fofebno dolsh- noft sa gofpodarjevo blago fkerbeti. Ne fme¬ jo jemati, kar jim ni dopufheniga, ne sa-fe, ne sa fvojo rodovino ali fvoje prijatle, tudi ubogim ne fmejo dajati, zhe nimajo pcrpu- fhenja. Zhe hozhejo ubogi rodovini, ali pri- jatlam, ali berazhem pomagati, naj pomagajo f’fvojim blagam, ne pa f’ plujim. Tudi ne fmejo kaj vseti is isgovora fvojo premajhno pla¬ zhilo perboljfhati, naj fe ob zbafu najetve is- govore, kakor fe jim prav sdi, potlej naj ofta- nejo per pravizi. Morejo fe tcrdo dershati fvoje pogodbe, in je nikdar preftopiti. Zhe drugi flushabniki, ali otrozi, ali drugi gofpodarju fhkodo delajo; morejo krivizhnike fvariti, in 5o8 zhe fe ne poboljfhajo, jih gofpodarju rasode- ti. Ravno to je rezili od kake druge hudobije. { Slushabniki morejo biti tudi sveftiga jesika: ne fmejo sdrashbe delati, rasnafhati gofpodarja ali domazhih, kakor praviza in ljubesen sapo- vede. Tudi morejo fvojo flushbo do obljub- ljeniga zhafa svedo dodati, kakor je bilo sgo- raj rezheno. Zhe pa menijo, de imajo pravi- zhen isgovor, naj duhovne poprafhajo , in po njih fvetu dore. M o l i t e v. \ O koliko dobriga sarjiore zhlovek doriti, ako Boga is vfe dufhe ljubi! 4 S. Notburga je bila revna dekla; vender je veliko ljudi v’do¬ bro napeljala , veliko grehov odvernila, ker je sa zhad boshjo neprenehama fkerbela. Bi¬ la je s’ deli obloshena; pa smiraj je bila po- terpeshljiva, smiraj s’ duham v’ Boga, vedno ga molila. Bila je uboga dekla; vender je ubogim po fvoji mozhi obilno pomagala, in tudi kerfhanfkiga nauka jih uzhila. Sakaj p a jed tako malo dobriga delam ? Sato, ker Bo¬ ga ne ljubim. Perloshnod in zhaf imam uzhi ti, fvariti, moliti, premifhljevati, pa mi ni mar; veliko saflushenje bi per Bogu imel, ako bi bil v’ Tvojih pofhtenih opravilih poter- peshljiv, pa tudi poterpeshljivodi ni v’ meni; ker nimam duha pokore, nimam ljubesni. 0 Ozhe nebefhki! odpudi mi vfe grehe, napol¬ ni me s’ ljubcsnijo, daj mi pravo poterpeshlji* — 5 og — voft. O f. Notburga! fprofi mi od Boga gna- do vfe dolshnofti fvojiga kanu sveko dopolno- vati, in vfe fvoje dela pofvezhevati, de ne de¬ lam le savoljo zhafniga plazhila, ali le sa ohra- njenje fvojiga telefa, ampak Bogu v’ zhak in sa vezhno plazhilo. Amen. X[V. dan kimovza. Pcvifhanje f. krisha. 4 Sveta zerkev je sapovedala ta dan obhajati ipomin povifhanja f. krisha, na kterim je Iju- besnjivi Jesuf sa odrefhenje vfiga - fveta rado- voljno umeri. 4 Svcti Jesufov krish je bil sraven njegoviga groba sakopan ; pa tri ko let je fkrit oftal, dokler ga ni f. zefariza Helena, imenit- liiga zefarja Konfhlantina mati, frezhno na- fhla, kakor je bilo tretji dan veliziga travna popifano. Djala ga je v’ freberno fkrinjo , in poloshila v’ lepo zerkev na hribu Kalvarji ali mertvafhkih glav, ktero je njen verni fin, ze- far Konfhtantin, fosidati ukasal. Ondi je bil f. krish v’ veliki zhafli, in od vernih kriltjanov moljen, pa v’letu 614 jeKosroall., Persijanfki kralj, s’ mozhno vojfko premagal Jerusalem, ga obropal, mekniga patrijarha Zaharija, ve¬ liko kriftjanov in tudi f. krish v’Persijo odpe¬ ljal v’ jfvoje veliko meko Klesifont. Ta velika * — 5 io — nadloga je bila od Boga perpufhena savoljo grehov; deshele kerfhanfke fo bile premaga¬ ne, ropane, in s’ morijo napolnjene, ker fo fe s’ grehi boshje pomozhi nevredne ftorile. Vfe kerfhanftvo je sgubo Jesufoviga krisha gro- i sno ohshalovalo, in ga shelelo nnsaj dobiti. Kerfhanfki zefar Ilerakli fe je s’ molitvijo, f’ pollam in s’ drusimi dobrimi deli na vojfko perpravljal, in prevsetniga Persijanfkiga kralja Kosroa frezhno premagal. Kosroa je bil kima¬ lo potlej umorjen; njegov fin in naftopnik 4 Si- roe je f’ zefarjem Heraklijem mir ftoril, in f. krish in vfe vjele verne nasaj dal. Jerusalem- fki patrijarh Zaharija in verni fo is Persije v’ Jerusalem f. krish vefelo fpremiii v’ letu 628. Vfe kerfhanftvo je Boga hvalilo; zefar Herakli in veliko vernih fo prifhli v’ Jerusalem f. kri¬ sha molit, in ga zhaftito poftavit v’ zerkev na hribu mcrtvafhkih glav , kamor ga je bila f. ze- fariza Helena okoli tri fto let poprej poloshi- la. Zefar Herakli je hotel fam nefii f. krish na hrib Kalvarijo; pa per vratih, fkosi ktere fe is Jerusalema na hrib gre, je bil od boshje nevidne mozhi uftavljen. Ni vedi!, kaj bi to bilo; v’fkerbi je bil, filil fe je naprej iti, p* saftonj fi je persadeval. Patrijarh Zaharija jo zefarju rekel: „0 zefar! glej, tvoje preime- nitne oblazhila fo malo podobne ponishnimu Jesufu. 44 Zefar fe je v’ ponishne oblazhila pre¬ oblekel , in v’ tih je lahko nefel f. krish na hrib, in ga zhaftito poloshil v’ zerkev, kjer je poprej bil. Vefelo poboshnoft fo Bogu v — 5i i — | iihaft imeli, njega vligamogozhniga in miloft- Ijiviga hvalili, in fe rasfhli. Ravno to fe ime¬ nuje povifhanje f. krisha, ktero je bilo 14, dan Iumovza v’ letu 929. Nauk. t S. krish s ’ mijlijo, s' kefedo in s ’ djanjem zhajtiti. t S. krish, na kterim je Jesuf sa nafhe odrefhenje dobrotljivo umeri, je bil saframo- vanje nevednih in fpazhenih ljudi; potlej fo ga tudi njegovi fovrashniki zhaftili. Neverni zefarji in kralji fo fe krishanimu Jesufu pod- vergli, njegov krish zhallili, in ga na fvojih kronah nofili. Vli verni krilljani zhafte f. krish, upajo va-nj, in fe s’ njim sasnamnjujejo, pa vli ga ne zhafte v’ ferzu, v’ befedi, v’ djanji. Verni krilljani fo na zhelu f’ f. krishem , fo- lebno per f. birmi, sasnamnjani; pa veliko fe jih Jesufoviga krisba, njegoviga ponishevanja in njegovih naukov framuje. Maloferzhni fo ko Nikodem, kteri je bil Jesufov uzheniz , pa na fkrivnim is ftrahu pred terdovrarnimi Judi. Vfi morejo biti po sgledu f. Pavla, kteri je Ju¬ dam in nevernikam Jesufa Kriftufa krishaniga osnanoval, in fe s’ njim hvalil, de fi ravno je kilo to Judam pohujTkanje in nevernikam ne¬ spamet. I. Kor. 1, 2 3 . Zhafti in povifhuj f. krish s’ miflijo. No¬ ti krish Jesufov v’ferzu, bodi ene mifli s’njim, f L I — 5l 2 — sheli mu podoben biti v’ nadlogah, v’ sani- zhevanji in v’ preganjanji savoljo njegoviga prefvetiga imena po sapovedi in pravizi; sa- kaj to ni drusiga ko majhen del teshkiga kri- sha Jesufoviga. Bodi tedaj vefel ali vfaj vo¬ ljen, zhe fi njegoviga krisha deleshen; sakaj tako bofh deleshen tudi njegove zhafti. Zhe fe bojifh sanizhevanja flabih, fe framujefh kri¬ sha Jesufoviga; h flabji od Judov in neverni¬ kov , ker ti verujefh v’ krishaniga Jesufa um pa nifo verovali. Le frezhniga fe fhtej, zhe fi deleshen krisha Jesufoviga. Zhafti in povifhuj f. krish s’ befedo. Bo¬ di v’ ferzu prav uzheniz krishaniga Jesufa, in govori, kakor miflifh. Zhe fe framujefh Je- sufove ponishnofti vprizho hudobnih, ali go- vorifh , kar fpridenim ljudem dopade, ne zha- ftifh , ampak sanizhujefh krish odi-efhenika Jf- sufa. Ravno tako ga sanizhujefh, zhe fe dafh po govorjenji rasujsdanih odverniti od f. evan- gelja; vfe saframovavne imena ti bodo obe- fhali, in te sanizhevali, pa nikar s’ njimi ne vlezi, osnanuj Jesufa, uzhi, kar je on uzhil in delal, in pomni vedno, de bo prifhel f’ fvetim krishem fvet fodit. Zhafti in povifhuj krish Jesufov s’ deli. Mifliti po Jesufu je korenina , govoriti po njem je mladika, delati po njem je fad. 4 Sad Je¬ sufoviga krisha je v’ zhiftofti, v’ ponishnofti, v’ pokorjenji in v’ vfi pravizi shiveti. Kd° smed kriftjanov sanizhuje, s’ miflijo ali s ! be¬ fedo Jesufov krish? Veliko jih je pa, ki g a 513 i- s’ dfeli 'sanizh ujejo. Ne le Judie ih neverniki, a tudi fiabi krilljani fo fovrashniki krisha Jesufo- »- vi ga. Prav od tih pifhe f. Pavel: ,, Veliko i- jih je , kieri , kar jun vam velikokrat pravil, i- sda/ pa f' Jelšami povem, shive, ko fovrash- j nihi kriška Jesajoviga , klerik bog je trebuh , e klen fe J' Jvojimi nejramnimi deli hvalijo, i- kieri posemeljfko ljubijo; konez tih je pogub - IjenjeV Filip. 3, 18 . ig. Prernifli te befe- i de f. apoftelna Pavla in tudi fvoje shivljenje. 3 Zhe po Jesufu shivifh, li prijalel njegoviga krisha; zhe flaho shivifh, 15 fovrashnik njego¬ viga krisha: zhe li rad deleshen bolezhin Je- i sufovih , hofh deleshen njegoviga kraljellva ; zhe nozhefh po Jesufu shiveti, hofh fhel v’ vezhno pogubljenje. Zhe hozhefh v’ nebefa iti, hodi sa Jesufam f’ krishem obloshen , in ’ pojdefh v’ njegovo zhalt. t Sam Kriftuf pravi: 1 „Kdor hothe sa menoj priti, saiaji Jebe, in vsemi fcoj krish na-Je , in hodi sa menoj.“ Mark, 8 , 54. Zhe sda j hodifh sa njim, hofh ! fhel tudi sa njim v’ nebefa. Molitev. 0^ preljubi in predragi krish rnojiga Go- fpoda Jesufa! ti li bolji od slala, in vrednifhi od vfiga fveta, ker li kluzh v’ nebefhko kra- Ijeftvo. O fveti krish! bodi moja pomozh v’ terpljenji, moja mozh v’ fkufhnjavah, moja hramba soper vidne in nevidne fovrashnike, moje upanje na tej revni semlji, in moja po¬ lil. 33 —• 5i4 — mozh v’ sadnji uri. O Jesuf! ki fi is Ijubesni do mene na fvetim k risbi umeri, daj mi fer- zhno poterpeshljivofi v’ vfih nadlogah in vefe- lje do pokorjenja* de ti bom podoben, in ti dopadem. Daj mi tudi, de te nepreflrafheno prizham, in fe te nikdar ne framujem. 0 ljubi Gofpod! ufmili fe me, in ne sapulli me* Is ufmiljenja li sa hude fovrashnike Ijubesnji- vo profil, in defnimu rasbojniku dobrotljivo odpuftil, fkashi tudi meni enako miloft, de fe tvojiga noisrezheniga saflushenja na krishi vdeleshim. Amem XV* dan kimovza. t zelo fvojo kri bi bil prelil sa fpreobernjenje grefhnikov , ako bi jim bil samogel f’ fvojo i fmertjo ubranili v’ vezhno fmert. Bog mu je rasodel zbaf fmerli; vefel je umeri 6i let ftar, v’ letu 1664, io je bil is te revne doli- ' ne v’ nebefhko kraljeftvo prefeljen , ker ga je P fvetin| shivljenjem smiraj ifkal. Pred fmer- tjo je fvoje oblaftnike profil, de naj njegovo truplo v’ famoten kraj sakopljejo; pa Bog, kteri ponishne piovifhuje, je njegov grob s’ve- lizimi zhudeshi flovezh ftoril. — 5/» a -— Na uk. Is njegoviga slavljenja. t S. Joshef je rad molil od mladofti do fiiier- ti , kakor je bil od fvojih bogabojezhih flar- fher nauzhen, in po milofti boshji prcpri- zhan. Ponishna, refnizhna in ftanovitna mo- lilev fproli gnado ftanovitne fvetofti, ohrani nedolslinoit, in jo v’ vezhnolt frezhno donefe. Tudi li rad premifhljuj in moli po sgledu f, Joshefa in vfih fvetnikov. 4 Sam od febe ne sa- morefh nizh dobriga, ampak le hudo delati, Bog samore vfe; hudoben /i, in le gnada bosli- ja te samore osdraviti j ni/l gnade vreden, pa Ozhe nebefhki je ufmiljen, in ti hozhe savoljo Jesufa pomagati: prod ga po Jesufu Krillufu, ne jenjaj od molitve , in bolh uflifhan. t Sani Kriftuf obljubi: ,.Rejnizlmo , rejnizlmo , vam povem: Ako bojte kaj Ozheta v'mojim imena, profili, varn bo dal.“ Jan. 16 ’, a5. t S. Josbef je rad in prav molil, ker je bil ponishen, in sato je bil uflifhan. O kfiftjan! ohrani fi to potrebno refnizo slo globoko v’ ferzu , in nikdar je ne posabi: „Ponishen bo¬ di, in le tako bofh prav molil.“ Premifhljuj fvojo veliko fpazhenoft, od ktere ti fveta ve¬ ra in sapovedi prizhujejo; premifhljuj uevar- nofti fedanjiga shivljenja, nevarne fluilkuja¬ ve in naltave tolikaj fovrashnikov; premifhljuj vrednolt in neumerjozhoft fvoje dufhe, fmert, fodbo , pekel, nebefa ; prgjnifhljuj, kar koli te ponishuje, in v’ tebi potrebni lirah obudu- jc: tako bofh molil in profil is ferza, ter's’ Davidam refnizhno rekel : ..Grjpod! pojln- jhaj mojo molilev , ktera ne gre is lashnji- vih uji. u Pf. 16. l. Ref, ne bo f lil a is lash- njivih ufi:, ampak is ferza pravize sheljniga, in bo uflifhana. Premifli fe , in ponishno fposnaj, de li dofihinal malo in flabo mo¬ lil, ravno salo, ker je tvoja dufha mlazhna kila; mlazhna je bila, in mlazhno je molila, ker rasodetih refniz ni premifbljevala. Ako premifhljujefh, kakor je bilo sgorej sapifa- no, bofh rad in prav molil, bofh tudi ufli- fhan. Molilev ponishnigct bo oblake prederla.“ ,Sirah 35 , 21. 4 S. Joshef je bil Bogu in ljudem pokoren, ker je bil ponishne dufhe. Tudi .ti bodi vko- reninjen v’ ponishnofli, in is nje bofh rad po¬ koren. Ponishnimu zhioveku je pokorfhina ljuba ; napuhnjenimu je pokorfhina soperna. Ponishni zhlovek nerad gofpoduje, temuzh rad boga, ker je varnifhi v’ pokorfhini shiveli; prevsetnesh rad oblaflno in tudi neufmiljeno gofpoduje, pa nerad, in nepopolnama bo¬ ga. Ljubi Boga is vfe dufhe , in rad mu bofh pokoren; tudi fvoje mifli mu bofh podvergel, in kar koli ti dopadc soper sapovedi, bofh rad premagoval. Imej fvoje oblaflnike sa f!u- shabnike in nameftnike boshje , in tako fe jim bofh rad podvergel. Pokorfhina je gladka pot v ’ nebefhko kraljeftvo; nepokorfhina je gladka pot v’ pogubljenje. „Blagor zhioveku, kleri 5 '44 — ima Jvojo voljo v' pojlavi Gojpodovi.“ Pf. i, 2. Pazh rof, blagor zhloveku pokorne du- fhe, sakaj vekomaj mu bo dobro. t S. Joshef je bil smiraj zhift, ker je fvojo dufho in Troje telo vedno pokoril. Delaj po njem, in bofh prezhidimu Bogu P zhiftim shivljenjem dopadel. Nezhifto poshelenje je zhloveku, sladi mladimu, slo nadleshno: pa s’ molitvijo, s’ boshjirn flraharn, f’ pokorjenjem Te lahko premaguje. Varuj Te slo fkerbno rli¬ ga, kar po dobri vedi fposnafh, de ti je fhkodljivo. Loshej Te vfe nezhidodi varuj ef h, ko potlej she rasvajeno natoro poboljfhafh. ( Strah boshji naj te smiraj fpremlja; Jesufa ranjeniga in krishaniga imej vedno pred Tvo¬ jimi vernimi ozhmi; premifhljuj dobrote nc- beThkiga kraljedva, kamor To zhide dufhe na¬ menjene ; perporozhuj fe prezhidi devizi Ma¬ rii; radovoljno ne poglej, ne mifli, ne govo¬ ri, ne dori, kar te flabi; beshi pred nevarno drushbo; obilno ne dajaj Tvojimu telefu ne po- zhitka , ne dreshbe, ne jedi, ne pijazhe. Ka¬ der li fkufhan , rezi: „Savoljo ljubesnjiviga krishaniga Jesufa Te hozhem premagati.‘‘ Zhe to delafh, bofh fkufhnjave zhedalje loshej pre¬ magoval, pokoj nafhel, Bogu vefelo flushil, in veliko upanje imel v’ nebefhko kraljedva priti. Uzhenik Jesuf pravi: „Blagor jim , kle- ri Jo zhijtiga Jeria, Boga bodo gledali.* 1 Mak 5 , 8 . J t 1 1 1 1 s f 1 1 v s X z ( s v 1 f 2 — 545 — M o l i t e Vi O moj Bog! premifhljujem shivljenje tro¬ jih fretnikor in fvoje, pa ga ne najdem po tvoji fveti volji. Uni fo te is vfe dufhe ljubi¬ li, tis’ vfo pokorfhino svebo flushili; jeli pa le bvari ljubim, in le fvoje volje ifhem. Po- nishno fposnam, de tim pogubljenja, ne mi¬ lobi vreden; vender me niti, o nar bolji Ozhe! sapubil, fposnanje mi dafb, in mi pomagafh ipokoriti fe. Is viiga ferza te sa vfe te do¬ brote sahvalim, in terdno ti obljubim ne da¬ lje nebvaleshen biti. Naj bo sdaj sazhetik no- viga fvetiga shivljenja; tvoja gnada, ktera me sdaj rasfvetljuje, naj me fpremlja, in mi po¬ maga do sadnje ure, de fe s’ greham hudi- zhu nizh vezh ne podvershem. O ufmiljenr Gofpod! daj mi po ljubesnjivim Jesufu Ijube- sen, de od nje gorim, in tebi dopadljivo shi- vim. O f. Joshef! fprofi mi gorezhob v’ mo¬ litvi, ljubesen do Boga, ponishnob in pokor¬ fhino v’ vfim , duha pokorjenja in banovitnoft v’ dobrim; de po pravi poti hodim, in fre- zhno pridem v’ nebefhko kraljebvo. Amen. III. 35 — 546 — XIX. dan kimovza. ^SJ'. Janvari fkkof marternik iri njegovi /o- varjhi marlerniki. J§veti Jan vari in njegovi tovarfhi Ib sa verci terpeli in umerli ob zhafu neverniga neu- fmiljeniga zefarja Dioklezijana okoli leta 3o5. V’ nekdanjim medu Mifeni, ne slo delezh od veliziga meda Neapola, je bil fvet diakon ali duhoven fhediga shegna* 4 Sosi po irnenu, bteriga fo vli zhadili savoljo njegove uzheno- di, modrodi in fvetodi. V’ medo Mifeno fo is meda Beneventa f. fhkof Janvari in dva nje¬ gova duhovna prifhli, in ondi nekaj zhafa pre¬ bivali. 4 S. t Sosi je to svedil, in jih pogodo obi- fkoval v’ veri uterdovati fe, vender na fkriv j nim savoljo flepih nevernikov. Neverni ob- ladnik Drakonzi je sapovedal f. t Sdsija popafti» in v’ jezho vrezhi. Kader fo fhkof Janvari in njegova tovarfha to svedili, fo ga fhli obifkat, in mu ferzhnodi dajat savoljo fvete vere Je- ■ sufove ferzhno umreti. t S. Janvari je ozbitno rekel: „Sakaj je ta boshji flushabnik po kri¬ vim v’ jezhi?^ Te befede fo neverni flushab- niki flifhali , in vfe tri bersh gnali pred fod- nika. Radi fo fhli pred neverniga obladnika, ker fo sheleli savoljo prefveliga imena Jesufa terpeti. Obladnik je f. fhkofa Janvarja vpra- fhal: ,.Kakofhne vere fi ti?“ Mu je odgovo- — 547 — ril: „Kriftjan fim in fhkof.“ Oblaftnik ga. je dalje vprafhal: „Kteriga mefta li fhkof?“ Mo¬ lla Beneventa,“ mu je odgovoril. „Kaj pa una dva ?“ je oblaftnik fpet vprafhal. „Ta dva.“ je f. fhkof odgovoril, „fta flushabnika moje zerkve, in tudi kriftjaria. a Ohlaftnik jih je s’ lepo in hudo nagovarjal, de naj bogove molijo; pa viditi njih ftanovitnoft, ktero li je terdovratnoft miflil, je fvojim flushabnikam sapovedal jih v’ jezho vrezhi, in jutrajfhnji dan jih dati medvedam rastergati« 4 S. fhkof Janvari in njegova tovarfba, Feft in Beside- ri, fo bili v’ jezho gnani, kjer fo Boga hvali¬ li, molili, in fe pcrpravljaii sa fveto vero u- mreli; ravno tako je delal f. diakon 4 Sosi, kte- ri je bil ene dni poprej v’ jezhi, kakor je bilo sgorej resheno. Drugi dan ob rezheni uri fo neverniki fkupaj prifhli vidil tih Jesufovih vojfhakov, kako jih bodo medvedje tergali; sakaj to je bilo njih nar vezhi vefelje. Ker pa oblaftnik Drakonzi, od fofebnih opravkov sadershan, ni mogel priti, jih je ukasal s’ mezhem umo- ' rili. Kader fo bili v’ fmert peljani, fo jih trije kriftjani, namrezh Prokol, Evtik in A- kuzi, ozhitno fp remi j ali , in godernjali savo- ljo njih krivizhniga obfojenja. Ti fo bili bersh salosheni, in s’ unimi obfojeni. Nar poprej fo f. fhkofu, potlej njegovim tovarfhem gla¬ ve odfekali, in njih trupla ondi leshati pufti- li. Verni blishnih meft fo ponozhi prifhli, njih fveti trupla vseli, in zhaflito pokopali, 35 * . — 548 — Truplo f, Janvarja fo Neapoljani v’ fvoje me- Ao nefli, kjer je fhe sdaj v’ veliki zhafti. Vfe te fvete marternike je Bog s’ velizimi zhude- shi povifheva!, fo feb no pa f. fhkofa Janvarja, na kteriga profhnje je grosno veliko zhude- shev bilo. Nauk. Od snamenj Jldbe in fvete prijasnojii. t Sveti fhkof Janvari in njegovi fveli tovar- fhi marterniki fo eden drusiga prav ljubili, fo bili perferzbni prijatli, fo ljubili in hvalili Boga, eden drusimu ferzhnoft dajali savoljo njegoviga prefvetiga imena umreti, eden dru¬ simu pomagali v’ nebefhko kraljeftvo. „Bili fo med feboj ene mifli po Jesufu Kriftufu. u Rimlj. i 5 , 5 . Tudi ti , o'kriftjan! ljubi fvojiga blishniga, imej prijatle po sgledu tih boshjih fvetnikov, in varuj fe fkerbno flabih prijat- lov. Kriftuf pravi: „To je moja sapoved, de fe med feboj ljubite, kakor jun jejt vaf Ija- bil.“ Jan. i 5 , 12. Ljubi blishniga, sladi pri- jalla, pa po sgledu Jesufove ljubesni; ljubi ga zhido in fveto in savoljo Boga. Ni vfak prijatel, vfaka prijatliza po volji boshji, ni vfaka prijasnod zhida. Nekteri pri¬ jatel je fhkodljivfhi ko ferdit fovrashnik. „H rl ~ vizhnik vabi Jladko fvojiga prijalla, in g a pelje po polu, kleri ni dober Prip. 16, 29. Zhuj, de te svita kazha ne napelje v’ nevidno — 54g — sadergo flabe ljubesni in vezhniga pogubljenja. „Perlisnjeno ti govori, pa tvojim nogam mre- site rasgrinja Prip. 2 g, 5. Zhuj, dokler je fhe tvoja dufha sdrava; zhe v’ smolo sabre- de, bo Tvojo fhkodo ljubila, in Te refhenja bala. S’ drusim fpolam nifi nikoli prevezli va¬ ren , varna. Akoravno je v’ sazhetku ljubesen zhifta viditi, le vender mile befede, prijasno oko, lepa podoba, salo vedenje in druge snam- nja, ktere Te loshej umejo, kakor popifhejo , flabe tvojo dufho in tvoje telo. Tvoja bolna dufba ne vidi Tvoje nevarnofti, in rada verja¬ me, de je vfe nedolshno, ker je she od tiga prijetniga ilrupa navdana in napolnjena. V’ sa¬ zhetku je bila ljubesen zhilta viditi, kmalo je P fiabo namefhana, na sadnje le JTlaba ollane; in hudizh te ima she v’ Tvoji sadergi. Nezhifti duh tako sapeljuje maloverne dufhe, pa ne fposnajo. t Slaba ljubesen ima te snamnja. V’ sazhet¬ ku je viditi pofhtena, dokler ne rasodenefh fvojiga ferza; po snamnjih tvoje flabotli je manj ali bolj predersna; je ponišhna in poftreshna, de te v’ hudo napeljuje. Kdor te ne ljubi fve- to, Te prizhujozhofti drusih varuje, v’ fkriv- nolli govori, de tvoje mifli uganuje, ima ve¬ liko medenih befedi, hvali tvojo pridnoft, tvo¬ jo lepoto in tvoje teleTne lattnofti, te povifhu- je zhes vfe druge, ti obljubi prijasnoft, po- mozb, sveftobo in druge rezki, de tvoje ler- ze mezbi. O ljuba dufba! beshi pred sapelji- vo kazho; zhe ne, bofh padla v’ pogubo. Pra- vifh: „Nizh hudiga ni med nama; ga, jo lju¬ bim pofhteno , moja dufha ja fho sdrava.“ Pa morebiti lashnjivo miflifh, in lashnjivo govo- rifh. Zhe je tvoje ferze profto od vfe flabe ljubesni, sakaj flifhifh raji od 'njega, od nje govoriti ko od v/ih drusih? sakaj /i shuloften, shalodna, zhe ga, je vezh dni ne vidifh? sa¬ kaj te njegov, njen prihod neisrezheno ras- vefeli? sakaj fkrivaj gledafh po njem, po njej, de drugim fvojo bolesen fkrivafh? Drugi she vedo tvojo nesdravo ljubesen; ti jo tajifh, ven- der jo vefh, ker /i ravno sato persadevafh jo po mozhi fkriti. Te snamnja ti rasodevajo tvojo nevarnofl; in dolshnoft te grefhne vesi rastergali; fizer bofh sa plazhilo fvoje nefpa- meti prejel, prejela framoto , sanizhevanje, in tudi fovrafhtvo, To na tim /Vetu, kaj pa po fmerti ? Snamnja fvete ljubesni /o te. Prijatel, prijatliza te ljubi savoljo Boga, ima nedolsh- no ali fveto govorjenje ; hvali, kar Bogu do- pade, in sanizhuje, kar je Bogu sopemo, naj bo to per tebi ali per kom drusim. Ne govo¬ ri od tvojih telefnih laftnoll, le perlisnjeno ne hvali; zhe pa pofhtena potreba nanefe od te¬ be , od drusih mladih govoriti, govori s’ vlo framoshljivoftjo. Kdor tvojo dufho ljubi, je bres vGga perlisoranja, bres vfe liinavfhine, je na ravno/! odkritiga in refnizhniga ferza, je framoshljivih ozhi, nedolshniga djanja, m vfe v’ dobro napeljuje. Zhe mu je enkrat ah velikokrat pofhtena potreba per tebi biti, in (' teboj govorili, fe ne pernagli v’ nobeni re¬ zili, te nikoli ne fkufha* in je smiraj enaziga, nedolshniga vedenja, kakor fe n j ego vi ni u ali drusimu fpolu fjiodobi. Zbe nad teboj kako flabolt vidi, ni bolj predersen ali heframosh- ljiv, ampak bolj varen; te uzhi, fvari, in v’ dobro napeljuje, ker te savoljo Boga ljubi. Ne govori perlisnjeno, de bi ti dopadel; am¬ pak refnizhno, in pravizhno, ker te boljfhati skeli. Z‘he fi flab, je varen, ker ljubi Tvo¬ jo in tvojo dufbo savoljo Boga. Praviga pri- jatla najdefh v’ vlili rezheh svefliga, refniah- niga in pravizhniga; in zhe ga poflufhafh, ti bo dobro. { Slufhaj modriga : „Drushi fe J' fvelimi na Jbetu, v’ njimi , klen' pravizh¬ no shive, in Bogu hvalo dajejo; ne ofiajaj v' smoli hudobnih t Sirah 17, 26. 26. Molitev. O Bog! varuj me sapeljivih prijatlov, in daj mi prijatle, ki fo po tvoji /Veli volji, kle¬ ri bi moji dufhi in mojimu telefu is ljubesni do tebe pomagali. t Sim sbe fkufil, kako ve¬ lika pomozh je bogabojezh prijatel, in kako velika nevarnoft je sapeljiviga prijalla imeti. Bom fkerbel po sgledu fvetib prijatlov, kte- rih fpomin zerkev danf obbaja, le pobosbne prijatle li isvoliti in poflufhati, de s’ njih fve- tam in pomozhjo sadergam odidem, in po po¬ ti tvojih sapoved -ftanovitno hodim. Tudi ob¬ ljubim sapeljiviga salesovavza pahati od Tebe, lozhiti fe od njega, de sapeljan, sapeljana no Lom. Prijatle moje dufhe hozhem zbifto lju¬ biti in svello poflufhati; prijatle mojiga tele- fa, kteri me prav ne ljubijo, hozhem freto fovrashiti, in varovati fe jih fkerbno. t Si bom persadjal le take prijatle imeti, kteri bi mi pomagali tebe hvaliti, in v’ tvoje kraljeftvo priti. Amen. XX, dan kimovza. t Sveti Janes pufhavnik, imenovan mali. 4 Sveti Janes, imenovan mali savoljo majhne poftave, je flovel v’ Egiptovfki pufhavi t Szeti, kamor je bil f’ fvojim Itarfhim bratarn fhel Bogu v’ pokorjenji flushit. Podvergel fe je ondi Ilarimu in ojftrimu fvetimu pufhavniku, pod njegovo oblaftjo uzhiti fe poti v’ nebefa. Perva sapoved, ki jo je uzhenzu Janesu dal, je bila ta: „Pokoren mi bodi hitro in popol- nama v’ vfih rezheh. ;< Potlej ga je fkufhal, in fofebno P tim: fuho palizo, ki jo je v’ ro¬ ki dershal, je v’ semljo vfadil, in mu rekel: „Vfak dan ji morefh perlivati, dokler ne ose- leni.“ Ta sapoved je bila slo teshka, ker je bila paliza fuha, in voda delezh: vender je mladenizh Janes dve leti bres vfiga godcrnja- nja delal, kar mu je bilo sapovedano, in to 553 ne hres veliziga prida; saka) paliza je osele- nela, in fad obrodila, kteriga je llari pufhav- nik fad pokorfhine imenoval. Is tiga zhude- sha le je mladenizh Janes nauzhil, kako je pokorfhina Bogu prijetna. Pridno je delal, de le je s’ delam shivil; pa med delam je vfe- lej premifhljeval ali molil. Ker je pridno de¬ lal in molil, mu ni bilo nizh nepotrebniga mar, in je bil smiraj v’ fkerbi savoljo nevar- nolti lidanjiga shivljenja. Eniga dne je drusi- ga miniha vidil fmejati fe; shaioften je bil v’ duhu, in je rekel: ,,Sakaj fe ta moj brat fme- ja, ker bi nam bilo le jokati treba?’ 4 Vfake hude perloshnofti fe je bal, in po mozhi va- , roval. Ko je neki dan nadleshen zhlovek me- j mo njega fbel, in s’ njim hotel od flabih re- zhi govoriti; je popuftil fvoje delo in sbeshal. Drujkrat je pomagal sheti ; kader fo fe pa njegovi tovarfhi med feboj prepirati sazbeli, je prozh fbel, fe v’ fvojo hifhizo ali fhotor saperl, in dolgo molil, de bi fi hude befede odgnal, ktere je flifhal. t S. Janes je bil grosno krotak in ufmiljen, ponishen in poln bratovfke ljubesni. Njego¬ va krotkoft, ponishnoll in poterpeshljivoft je bila lilno velika, sato je tudi nesaflusheno sa- nizhevanje voljno poferpel. Pergodilo fe je, de mu je llar pufharnik hude rezhi ozhital, in mu na sadnje rekel : „Tvoj duh je poln napuha. 44 t S. Janes mu je ponishno odgovoril: j,Ozhe! lim flabji, kakor pravifh; ako bi me prav. posnal, bi lahko fhe huje od mene go- — 554 — vori!. £< Drugi fo ga potlej vprafhali, zhe je bil nevoljen savoljo hudiga ozhitanja. bil , 44 jim je odgovoril; „pa Bogu bodi hvala, Ister! mi je pomagal. 4 * Tudi je perltavil: „Sa- nizhevanje voljno prelerpeti je pot v’ nebe- fhko kraljellvo; nafhi ozhetje fo po tej poti hodili v’ nebela, ktero je Jesuf f’ fvojim sgle- dam kasal . 44 V’ ponishnolti je bil vkoreninjen, in fvoje upanje je le v’ Jesufa imel; sato je bil poterpeshljiv, in nobena rezh ga ni nepo- kojniga llorila. Ravno tako je druge uzhil, kteri fo k’ njemu hodili, de naj v’ ponishnofti shive, febe sanizhujejo, in le v’ Jesufa Kriftufa upajo. Tudi jim je priliko govoril: „Popot- nik. je fedel pod kofhatim drevefam. Sveri is vfih krajev fo hitele ga rastergal; pa hitro je na drevo slesel. Sveri nifo mogle do njega, in fo prozh fhle. Ako bi fe bil s’ njimi boje¬ val, bi ga bile raslergale in posherle. Rav¬ no" tako jeli delam. Kader fkufhnjave soper me pridejo, me hitro premagajo, zhe fe ho- zhem s’ njimi is lahne mozhi bojevati ; zhe pa hitro slesem na drevo fvetiga krisha fvojiga svelizharja, mi nizh ne samorejo, in me po- pulte. Tako tudi vi zhujte nad feboj, ponish- ni bodite, upajte v’ krishaniga Jesufa, in s’ njegovo gnado bofte vfe fhufhnjave prema¬ gali . 44 V’ ljubesni do Boga je gorel, in ni fko- raj mogel kaj drusiga mifliti in govoriti. K® r koli fe je godilo, in karkoli je delal, je obra¬ zil al Bogu v’ zbali. V’ tej ljubesni je zheda- 555 lje bolj raftel, ker fe f’ tim fvetam ni hotel nizh pezhati, in ni hotel nizh nepolrebniga po- flufhati. Vfe rezhi fo mu bile prašno nizh, zhe njemu ali drugim nifo bile v’ prid, v’ boljfhanje ali svelizhanje. En vezher ga je drug pufhavnik prifhel obifkat, pa y’ mifli bersh dalje iti. Sazhela ha govoriti od Boga, in vfo nozh govorila. Kader fe je danilo, je po¬ potni pufhavnik od f. Janesa flovo vsel in fhel. Ta ga je fpremljal do fonzhniga sahoda, in smiraj s’ njim od bošhjiga govoril. To pri- zhuje, de je bil poln bošhjiga duha, gorezho- fti in vfiga dobriga. Blagor kriftjanam, ako bi fe po njem ravnali! ( Se ne more prav vedi- ti, koliko kar, kedaj in kako je ta f. pufhav¬ nik umeri. Bleso je njegova fmert bila okoli 4 oo let po rojkvu nafhiga svelizharja. Nauk. Sapopadik bogabojezhojti Jlehernima kr/Jijami potrebne. Popifovanje shivljenja f. Janesa, maliga imenovaniga, sadofti uzhi, de je prava boga- bojezhoft ali refnizhna bogoflushnoft shiveti po vfih sapovedih is ljubesni do Boga. Bla¬ gor zhloveku, kteri Jvojo voljo v’ pojiavi Go- fpodovi ima N Pf. 1, 2. Popolnama pokor- HiirfiC^efe dufhe fveti volji vfigamogozhniga s ljubesni do njega, to je refnizhna Tlliijhba. — 556 — O kriftjan! tiga nikoli ne posabi. Bogo- flushnoft je vezhi ali manji po velikofti lju- besni do Boga, ker To v’ ljubesni vTe sapove- di sapopadene. Kjer ni ljubesni; ni pobosh- nofti, ni bogabojezhofti, ni pravizhnofti, ni dobriga saflushenja. „V > Krijtufa Jesufa ve¬ lja Jamo vera , klera po ljubesni dela.“ Gal. 5, 6. Eni fo le Tvojim ozhem bogabojezhi, ker fi bogobojezhoft ismifhljujejo po Tvojim sadershanim umu in bolnim Terzu. Eden Tker- bi Ivoje telo pokorili, pa napuha nozbe opu- lliti; drugi rad moli, pa A tudi hude re- zhi ismiThljuje, in govori soper nedolshniga blishniga; tretji je blishnimu uTmiljen, pa tu¬ di gerdiga slavljenja in pohujThljiviga govor¬ jenja; zheterti je zhifliga Terza, pa mu ni mar pravizhnih dolgov poplazhali. Premifli, ka- kofhna je tih pravizhnoft? 4 Slaba je in nepo¬ polna, ker vfiga ne delajo, kar jim Bog sa- pove. Morebiti fi ti ravno tak, imaTh podo¬ bo poboshnofti, v’ reTnizi fi pa bres nje, zbe po vfih sapovedih ne sbiviTh. II. Tim. 3, 5. Le ljubesen je duhovno shivljenje pravizhno- fii ali boshje Tlushbe. Ni sadofti le malo do- padenja do Boga, ktero je lahko tudi per grefh- nikih; potrebna je mozhna in delavna ljube¬ sen, ktera Te terpljenja ne uTtraThi, in nad- leshne TkuThnjave premaguje. De fi je ravno ljubesen, ktera je duhov¬ no shivljenje pravizhnofti, le ena, Te vender mnogo rasodeva po okoliThinah in ftanu fl®‘ herniga zhloveka. Prava bogoTlushnoft je lS yy p< B( m vi P ; j rs L zl ni g 1 n: di zl i k. n Vl n h d n i v g F f r I s 1 t 1 — 667 — ljubesni do Boga vfe fvoje iolshnofti sredo do- polnovati; pa dolshnofli nifo enake per vfih. Boga in blishniga ljubiti more vfak, pa vfak more to ljubesen drugazhi rasodevali. Piodo- j vitne drevefa ne rode vfe enaziga fadu, am- pak vfak o drevo fvojiga po povelji flvarnika; ravno tako flehern zhlovek po fvojim Banu. Ljubesen more biti v’ ferzu vfih: pa druga- t zhi jo rasodeva oblaftnik, drugazhi podlosh- ni; drugazhi duhovni, drugazhi verni; dru¬ gazhi ftarfhi, drugazhi otrozi; drugazhi mi- nihi, drugazhi kupzi; drugazhi nesavesani, ( drugazhi sakonfki. Vli ti, zhe fo bogaboje- zhi verni, le eniga Boga molijo, ga profijo gnade, fe pred njim ponishujejo, le ene nau- , le in f. sakramente prejemajo; pa v’ dopol¬ njenji fvojih dolshnoft fo raslozheni , ker je vfak drugazhniga Banu. Ako bi duhovni ali minihi delali, kar ni po njih Banu; ako bi lilapzi, dekle ali drugi rokodeli hoteli vef dan v’ molitvah biti; bi bilo neumno in fmefh- ho. Kakor dufha v’ telefu, defiravno le ena, vfe ude flori perpravne po namenu fleherni- ga uda; tako flori bogoflushnOfl zhloveka per- pravniga, de vfe fvoje dela sveflo opravlja po Banu, v’ kterim fe snajde. Prava bogoflush- noil flori oblallnika zhujezhiga in pravizhniga, podloshne pokorne, foldate svefle in ferzhne, sakonfke dobre med feboj in fkerbne sa otro¬ be, otroke ponishne in pokorne , delavze po- lerpeshljive, in vfe flanove pofvezhuje. Do- Wo premifli te nauke in dolshnofli fvojiga fla- — 558 — nu, de vefh, zhe imafh pravo bogabojezhok ali ne. t S. Pavel pravi: „Pro/im vaj', de Jpo- dobno shivile po pokliza, K kterimu Jie po- klizani.“ Efesh. 4, i.- Zhe refnizhno Bogu flushifh ; shivifh ve- Telo, in potlej pojdefh v’ njegovo kraljekvo. Pofvelni modrijani in vfi fpazheni Icriftjani me¬ nijo , de je Bogu flushiti teshavno in shalok- no, pa ni ref. Mefeni krikjani menijo, de ni drusiga vefelja ko jeki, piti, fmejali fe, ple- fati, kvartali, in fvoje flabe pozhutke druga- zhi rasvefeljevati; pa fo flepi fodniki, ker ne vedo, kako je Bog fladak, in kako veliko ve- felje v’ ferze vliva gnada f. Duha. Ti ne po- fluthaj lashnjivih jesikov, Bogu s veko flushi, in bofh refnizhno rekel, kar je poprej f. Pa¬ vel : Imam Jilno veliko vejdja v ’ vji Jvo- ji nadlogi II. Kor. 7 , 4« M a l i t 6 v. O moj Bog! dolshan firm te v’ duhu in v’ refnizi moliti, ti pokoren biti, in po vlih tvo¬ jih sapovedih shiveti; pa hudo posheljenje mi brani, in jek med teboj in fvelam rasdeljen vifim. Pogubljenja fe bojim, in v’ nebefa she- lim; pa is premehke ljubesni do febe shivim po fvoji volji. Sdaj fposnam, de ti moja flush- ba ni prijetna, in fe hozhem poboljfhati. P°" nishno te profim, daj mi fvojo gnado, odlo- zhi me s’ njo od sapeljive ljubesni do fe¬ be, in napolni mojo dufho s’ ljubesnijo do T t i v p s 11 p g i «' i 1 J ‘i P r f ' ? 1 1 ) 1 - 55g - tebe, de ljubim tebe zhes vfe, vfe savoljo te¬ be, in nizh savoljo Tebe. Terdno obljubim vfe Tvoje hudobne shelje tvojim sapovedim podvrezhi, in f’ popolno pokorfhino ti flu- shiti. O f. Janes, ki li bil poln fvete modrč¬ ki in gorezhe ljubesni! bodi moj profhnjaviz per uTmiljenim Bogu , in fprbfi mi pravo bo- gabojezhnoft, de me hinavfhina ne sapelje, de me zhifta ljubesen vodi, in vfe moje dela po- fvezhuje, de Bogu sdaj dopadem, in v’ njego¬ vo zhalt pridem. Amen. XXf. dan kimovza. t Šveli Matevsh , apojielj in evangeliji. veti Matevsh, poprej zolnar, potlej apoftelj in evangelift, je bil fin Alfeja is Galileje. Bi¬ lo mu je tudi Levi ime, pa Judje To mu fploh Matevsh rekli. Zolnar je bil pred meftam Ka- parnavmam per jeseru Tiberiadu, kjer je zelt- niiio ali zol jemal sa Rimfke zefarje. Njegova flusbba je bila Judam slo fovrashna, ker To is grefhne nepokorfhine do zefarja neradi dav¬ ke opravljali. Zolnarje To imenovali in mini¬ li ozhitne grefhnike. Jesuf je mero o zolnar- ja Matevsha fbel, ga je pogledal ne le f’ te- lefnimi ozhmi, ampak veliko bolj s’ ozhmi Tvo¬ je velike milofii, in mu s’ glafam in s’ mogozh- 5 6 o — no gnado ljubesnjivo rekel: „Pojdi sa menoj.« Vftal je, in sa njim fhel. Vfigamogozhni in ufiniljeni Gofpod Jesuf je nevedne ali nevred¬ ne ljudi v’fvojo flushho klizal, de bi vli fpo- snali mozh njegove neisrezhene dobrotljive gnade. t S. Pavel tako govori: ,,Kar je nefpa- metno pred fvetam, je Bog isvolil, de bi modre oframotil; in kar je flabo pred fve¬ tam, je Bog isvolil, de bi oframotil mogo- zhne: de fe nobena Hvar pred njegovim ob- lizhjem ne hvali.« I. Kor. 1, 27. 29. Jesuf je P fvojim ufmiljenim poklizam mozh fvoje gnade fkasal. Matevsha je v’ fvojo flushbo po- klizal, ravno ko je zol jemal, ravno ko je bil vef samifhljen v’ pofvetni dobizhik. Zolnar Matevsh je bogato flushbo imel; pa Jesuf ga je f’ prijetno lilo odtergal, in ga fvojiga osna- novavza namenil. Dobrotljivi Jesuf je P tim mozh fvoje gnade, Matevsh pa fvojo hitro po- korfhino fkasal, ker je bersh vftal, in sa njim fhel. Matevsh ni hotel pomifhljevati, ne vpra- fhati, kakofhna bo s’ njim, temuzh fe je Je- sufu bersh in popolnama podvergel. Ako ravno je bil on bogat, Jesuf pa ubog; je le vender fvoje bogaltvo, fvojo hifho, rodovino in vfe sapuftil, in sa ubogim Jesufam fhel. Matevsh je bil ne le pokoren Jesufu, ampak tudi vefel njegoviga pokliza. Jesufu in nje¬ govim uzhenzam je golti napravil, h’ kterim je zolnarje in grefhnike povabil, de bi tudi oni milotl dofegli. Prevsetni fariseji fo fe nad tim pohujfhali in godernjali. Nifo fe fiz« 1 ' 56i I predersnili Jesufu kaj ozhitati, pa njegovim uzhenzam fo rekli: „Sakaj je vafh uzhenik F zolnarji in grefhniki?“ Jesuf jim je odgo¬ voril: „Ne sdravi, ampak bolni potrebujejo sdravnika. Nifim prifbel klizat pravizhnih, am¬ pak grefhnike k’ pokori .“ Jesuf 'je f’ timi befedami pofvaril fariseje lashnjivo pravizhne, in upanje dal zolnarju Malevshu in drusim grefhnikam, de bodo milob; sadobili, ako fe refnizhno fpokore. Po tej veliki Jesufovi milobi je f. Matevsh smiraj hvalesben bil in ni nikedar posabil fvojiga poprejfhnjiga flabiga shivljenja is kte- riga ga je gnada Jesufova refhila; sato fe v’ evangelji Matevsh zolnar imenuje. Prejeti gna- di je bil sveb, in ni Jesufa nikedar sapuftil. S’ drusimi je prejel f. Duha, in Jesufa ferzhno osnanoval, deliravno fo jim terdovratni Judje ojbro prepovedali v’ tim imenu uzhiti. Ker je Jesuf fvojim uzhenzam sapovedal ne le Ju¬ dam , ampak tudi nevernikam f. evangeli osna- novali, fe je f. Matevsh napravil med never¬ nike. Ko fo fpreobernjeni Judje to svedili, fo ga profili, de naj jim fpifano pubi, kar jim je s’ liefedo osnanoval. ; S. Matevsh je v’ njih profhnjo rad dovolil, in je v’ njih jesi- ku fpifal f. evangeli, de bi nikedar ne po- sabili, kar je Jesuf delal in uzhil. On je pervi pifal od Jesufoviga rojbva, shivljenja, naukov, zhudeshev , fmerti in vbajenja, in to popifovanje je imenoval evangeli, to je, j vefelo osnanilo. t S. evangeli je ref vefelo osna- III. 36 — 563 — iillo, ker osnanuje odpufhenje grehov in vezimo svelizhartje vfim , kteri v’ Jesufa, 4 Sinu boshji- ga, verujejo , in fo mu pokorni. t S. Matevsh je potlej fhel v’ daljne deshele Jesufa osna- novatj slafti v’ Etiopijo in Persijd. Neisrfizhe- no veliko je terpel, dofti nevernikov fpreober- nil, in na sadnje umorjen bil s& vero j kterd je osnanovaL Nauk. Od boshje in hajke volje dafho svetizhali. Zolnar Matevsh je bil od ufmiljeniga Je¬ sufa s’ mogozhno gnado poklizan; sa njim je fhel, mu sveft oftal, in veliko zhaft v’ nebe¬ lih prejel. Drugi apoftelni fo enako miloft prejeli, iri po apollelnih fe je neisrezheno ve¬ liko grefhnikov fpreobernilo. Defiravno je Je- sufova gnada veliko grefhnikov fpreobernila * jih je le vendšr teliko v’ flepoti oftalo. Od kod je to? od Boga, kteri jim ni hotel po¬ magati , ali od grefhnikov, kteri fe nifo hot¬ eli fpreoberniti ? Velike fkrivnolli fo tukaj, kte- rih zhlovefhki um ne more sapOpafti. Boshja befeda prizhuje, de Bog vfe ljudi svelizhati hozhe in samore, pa tudi, de ne bodo vfi svelizhani. Kako je to? t S. Pavel tako pifhe: „Ktere je Bog previdil, jih je tudi pred od- lozhil, de bi podobi njegoviga .Sinu enaki pojiali. Ktere je pa pred odlozhil, jih je tudi poklizal: ktere je poklizal , jih je tih — 563 — di opravizhil, in zhajiite Jtoril.“ RJmlj. 8, 29. O kriftjan ! te befede f. apofteljna Pavla fo polne nesapopadljivih fkrivnoft, kterih do¬ gnati ni potrebno, in ni mogozhe. De f’ Tvo¬ jimi miflimi ne sajdcfh, fe tega terdno dershi. Bog daje gnado is šgbli ufmiljenja, komur ho- zhe; nobeniga pa ne obfodi bres laftniga hu- diga saflushenja. Nobeniga ni sa pekel ftva- ril; hudodelnika pa obfodi v’ pekel, ker li ga je proftovoljno saflushil. Zhe hozhe hudob- niga is hudobije ko zolnarja Matevsha ispelja- ti, je neisrezbeno dober; zhe ga pa v’ gre¬ hih sapufti , je pravizhen. Jesuf je bil Petru ufmiljen, Judatu pravizhen. Peter je nesaflu- sheno gnado dofegel; Juda je pogubljenje pre¬ jel, ker ga je bil vreden. Ne rezi: „Kamor me je Bog namenil, v’ nebefa ali v s pekel, ije bom gotovo prifbel, naj shivim, kakor ho- zhem.“ Namefti tiga rezi: „Bog je miloftiv in pravizhen; toraj mi bo pomagal, in ka¬ kor li bom saflushil, pravizhno povernil.“ Bog je lizer od vekomaj prevedil vfe naflie hu¬ de ih dobre dela, tudi fleherniga svelizhanje ali pogubljenje; prevednoft ne obfodi. nobe- ftiga v’ pekel, temuzh hude dela fo krive ob- fojenja. Ako bi ti vidil neumniga zhloveka v’ bresen iti, bi ga mar tvoje oko v’ bresen li- Hlo? Ne, ampak njegova nefpamet. Ravno tako rezi: od prevednofti boshje , ktera nam ne odjemlje fvobodne ali profte volje. Bog rad vrazhuie hudo s’ dobrim, ker je miloftiv; pa 56 * — 564 — ne more hudiga s’ dobrim poverniti, ker je pravizhen. Zhe florifh dobro s’ gnado bosh- jo, florifh fvobodno ali proflovoljno ; zhe fto- rifh hudo, florifh fvobodno ali proflovoljno, in Bog ni tvojiga greha kriv. Prerok Osej je v’ Gofpodovirn imenu Judam rekel: pogub¬ ljenje je is tebe, o Israell Jamo n’ meni je tvoja pomozh .“ Os. i3, 9 . Prerok hozhe re- zhi : Tvoja laftna volja grefhi; zhe gnade ni- mafh, ii fam kriv; fam lahko grefhifh, pa fam fe ne morefh fpreoberniti, ker je le v’ Gofpodu tvoja pomozh. Porezhefh: „Bog hozhe vfe ljudi sveli- zhati, on samore nar hudobnifhi fpreober- niti ; sakaj pa vhh ne svelizha ?' 4 O zhlovek! kdo 11 ti, de hozhefh Vligamogozhniga Poditi, in fe s’ njim prepirati? Vfe boshje fodbe fo milofl in praviza; miloft, de 11 hvaleshen, pra- viza, de v’ flrahu shivifh. Ako bi Bog milo- fliv ne bil, kdo bi fe svelizhal ? Ako bi pra¬ vizhen ne bil, kdo bi fe ga bal? Bog te je sa nebefa ftvaril, in ti pomaga v’ nebefa; zhe li pa njegovi gnadi nepokoren, 11 fam nako- pavafh pogubljenje: sakaj fe tedaj potoshifh? Premifli priliko , ktero je Jesuf govoril: „Bo- gat in dober mosh je veliko vezherjo napra¬ vil, in jih veliko povabil. Ob uri vezherje je dobri gofpodar fvojiga hlapza poflal jim po¬ vedat, de naj pridejo , ker je . vfe perpravlje- no. Pa isgovarjali fo fe eden sa drpsim, J« nifo hotli iti. Gofpodarja rasferdi po pravizi njih nehvaleshnoft, in poflal je fvojiga hlap- 565 za na ulize mefta , na zefte in sa ploti drusih ifkat, in permorat k’ perpravljeni vezherji. t So fhli, in hifha je kila napolnjena / 4 Luk. 14, 16 — 23 . Vidifh, pervi fo bili dobrotljivo povabljeni, potlej po hlapzit poklizani ; pa nifo hotli priti. Gofpodar je poflal drusih ifkat, in v’ hifho permorat; ti fo fhli, in bili deleshni velike vezherje. t S’ pervimi je bil Gofpodar ufmiljen, fhe bolj pa s’ drusi- mi ; perve je povabil, druge p er m o ral: ven- der obilnifhi miloft, drugim ftorjena, ne is- govarja hudobije pervih. Lahko bi bil tudi perve permoral, pa jih ni hotel, ker fo bili sapufhenja vredni; druge je permoral, ker je bil neisrezheno dober. Taka fe tudi sdaj go¬ di. Bog je vfim ufmiljen; zhe pa nekterim obilnifhi gnade daje, v’ zhim fe morejo ter- dovratni potoshiti ? Vprafhafh: ,,Kakofhna bo s’ menoj, zhe fim v’ fhtevilu pervih, od kterih je gofpodar rekel: Vam povem, de nobeden unih mosh ne bo moje vezherje okufil ? Kakofhna bo s’ me¬ noj , zhe fim savoljo fvoje nehvaleshnofti od Boga sapufhen? Odgovorim ti: Uni fo bili, in fo tudi sdaj nekteri sapufbeni .savoljo fvoje grefhne nehvaleshnofti, kakor boshja befeda prizhuje ; vender nikar od febe ne mifli , de fi sapufhen. Zhe menifh, de fi sapufhen, bofh obupal , vfe dobre dela opuftil, in kako fe bofh fpokoril ? Shivi v’ svelizhavnim ftrabu, pa tudi upaj. Premifli befede f. Pavla : „ De¬ lajte J' Jtraham delo Jvojiga svelizhanja / { — 366 — Filip. 2, 12. Bodi v’ftrahu savoljo fvojih gre¬ hov in savoljo nevarnofti Tv oje dufhe; pridno delaj dobro, de miloft in svelizhanje sadobifh; boj Te, pa ne toliho, de bi obupal; upaj, pa ne toliko, de bi bil bres ftrahu. Klizhi v’ u- Tmiljeniga Ozheta po Jesufu Rriftufu, de naj ti pomaga, in Tprpoberni Te is vliga ferza k’ njemu. Bog je sazhetnik vfiga dobriga, in rad pomaga; pa ne bo te bres tebe svelizhal, tudi ti fi morefh persadevati. Profi gnado; pa sdru- shi s’ njo Tvojo voljo, shivi svefto po sapove- dih, in le tako ti bo dobro, M o l i t e v. UTmiljeni JesuT! ko fi zolnarju Matevshu, bres vfiga njegoviga saTlushenja Tvojo mogozh- no gnado dal, ga TpreoberniJ, in Tvojiga osna- novavza ftoril; miloftljivo pomagaj tudi meni nevrednimu greThniku, ( S’ Tvojo hudobno vo¬ ljo fim Thel od tebe, pa T’ Tvojo voljo ne morem k’ tebi. s Sam fim Tvoje neTrezhe kriv, pa tvoja miloft je vezhi od moje hudobije. Vem, de hozheTh moje svelizhanje, tvoje glo¬ boke rane mi to obilno prizhujejo; pa ravno sato je moja nepokorThina hudobniThi, in od- puThenja nevredna. Pomagaj mi sa Tvoje mi- lofti voljo, in tudi jeft fi bom persadeval, T’ pomozhjo tvoje gnade ti svefto Tlushiti. O T- Matevsh , poprej greThnik, potlej prijatel Je- sufov, poprej zolnar, potlej apoftel in evan- gelift! proTi ljubesnjiviga JesuTa sa mojo uho- J -— 567 —■ go dufho, dp prejme obilno gnado od njega, fe pobpljfha i(i svelizha, Amen. XXII* dan kimovza* ,S, Mavrizi in tovarfhi, vojfkaki marterniki. od nevernim Rimfkim zefarjem Makfimija- jiam je bilo veliko vernih foldatov, pa med vfimi fo bili nar imenitnifhi fveti Mavrizi in njegovi tovarfhi. Ker fo bili ferzhni in boga- hojezhi, fo dali Bogu, kar je boshjiga , in ze- farju, kar je zefarjeviga, t S. Mavrizi, per- leten in fcrzhen vojfhak, je bil poglavar ze- liga legijona. Druge povelivze je pod feboj imel, med kterimi tla bila Ekfuper in Kandip nar bolj flovezha. Ti in vfi foldatje tega le¬ gijona, kterih je bilo 66 00, fo bili bogaboje- zhi kriftjanje in ferzhni vojfbaki; nobeniga ne¬ vernika ni bilo med njimi- V’ zefarftvu ni bi¬ lo tako suzhenih, ferzhnih in svetlih vojfha- kov. ( Shli fo, kamor fo bili poflani, fe ferzh- no vojfkovali, in fvojimu, defiravno neverni- mu zefarju, svelli obali. Nepokojno vojafhko shivljenje jim ni ubranilo Bogu svetlo flushiti. Ubogali fo savoljo Boga; bili fo ferzhni v’ ne- varnollih, poterpeshljivi v’ terpljenji, ilano- vitni v’ molitvi in v’ vfih dobrih delih; shi- 568 veli fo po vfih sapovedih , in Lili fo., ka- korfhni Li mogli vfi.vojfhaki Joiti. O frezh- no nafhe zefarltvo, ako Li Lili vfi vojaki njim enaki ! C S. Mavrizi je bil od zefai'ja na Lafhko poflan, de fe je drugim vojakam soper nekaj puntarjev perdrushil. Potlej je fhel f’ zefar- jem zhes gore na Franzofko. Ondi je never¬ ni zefar Maklimijan fvetimu Mavrizju in nje¬ govim fvetim tovarfhem rasodel Tvojo hudob¬ no voljo. Ukashe jim kriftjane s’ mezhem po- konzhati; poprej pa, pravi, naj s’ drusimi ma- likovavfkimi vojaki vred mogozhnim bogovam ozhitno darujejo, de frezho fprofijo od njih. c Sveli Mavrizi in tovarfhi fo fe tega krivizhni- ga povelja grosno preltrafhili, ker nifo fme- li, in is pokorfhine do Boga nifo hotli v’ to dovoliti, Ker nifo fmeli, in nifo hotli zefarju v’ tem pokorni Liti, je sapovedal vfaziga de- fetiga mosha umoriti. Neverni vojaki, kte- rih je ondi veliko bilo, fo to neufmiljeno po¬ velje hitro dopblnili , ter okoli 260 vernih voj- fhakov pomorili. Verni foldatje fo Lili ferzh- ni; imeli fo oroshje v’ rokah, pa jim ni v’ mifel prifhlo, de hi fe Lili branili, ker fo ve- dili, de morejo raji umreti, ko sapoved boshjo preftopili, ali soper fvoje oblallnike fpuntati fe. Kar jih je fhe shivih ollalo, fe nifo dali od te grosovitnofti premakniti, Zefar je sa¬ povedal jih fpet defetiti. Rozhno je bilo ftor- jeno. Pa tudi to ni nizh sdalo, sakaj f. Mav¬ rizi in drugi fo sheleli sa vero umreti, in eden — 56 9 — drusimu ferzhnoft dajali, de bi vfigamogozh- nimu Bogu svelti oltali. Ti bogabojezhi iu ferzhni vojfhaki fo zefarju pifali, sakaj de ga ne bogajo, iu ga ne fmejo bogati. Tako le fo mu pifali: „Gofpod! mi fmo tvoji voj¬ fhaki, pa tudi flushabniki boshji. Tebi fmo dolshni foldafhko flusbbo, Bogu pa nedolsh- nofl; od tebe prejemamo plazhilo, od Boga fmo prejeli sbivljenje: tedaj ne moremo tebi pokorni biti s’ rasshaljenjem fvojiga Boga, llvarnika in Gofpoda, kteri je tudi tvoj Go- fpod, zhe ga ravno nozbefh fposnati. Zhe nam sapovefh, kar ga ne shali, bomo pokor¬ ni, ko do sdaj; zhe nam pa sapovefh, kar ga shali, bomo raji njemu ko tebi pokorni. Bo¬ gu fmo poprej sveftobo perfegli ko tebi. Vfi fmo kriftjanje, fposnamo in prizhamo Boga Ozheta, llvarnika vlih rezhi, in njegoviga t Si- nu, Jesufa Kriflufa. Vidili fmo moriti nafhe hrate, pa fe nizh ne potoshimo; tudi fmo vefeli, de fo terpeli savoljo Boga. Kriviza, ktera je nafhim tovarfhem liorjena, naf ni od dolshne pokorfhine do tebe odvernila. 4 She imamo oroshje v’ rokah, pa fe s’ njim ne bo¬ mo braniji, ker raji nedolshni umerjemo , ka¬ kor de bi hudobni shiveli.“ Kader je zefar to pifmo prebral, fe je fhe huje rasferdil. Vilm prizhujozhim nevernim vojfhakam. je sapove- dal v’ bogabojezhe verne planiti, in jih do sadnjiga pofekati. t S. Mavrizi in njegovi fve- ti tovarfhi fo oroshje na tla poloshili, poklek- — 570 — nili, fe Bogu v’ dar dali, in fe ko nedolshne ovze pudili umoriti. Neverni zefar Makfimijan je vfe blago po¬ morjenih vernih vojfhakov morivzam dal. Ve- feli fo bili, fe ondi vfedii, jedli, in bili do¬ bre volje. ( Star vojfhak, Viktor po imenu, je memo fhel, in jih vprafhal, s a kaj tolikanj mertvih tukaj leshi, ko nobene vojfke ni. Po¬ vabili fo ga s’ njimi jed, in mu povedali, sa- kaj fo bili uni umorjeni. Viktor je bil tega slo shaloden, je vdal, in hotel dalje iti. Ne¬ verni vojfhaki pa mu pravijo: „ t Si mar tudi ti kriftjan ? f£ „ t Sim in bom kridjan , <£ jim od¬ govori. Takrat fo vdali, ga sgrabili in umo¬ rili, njegovo truplo pa med une vergli. Zha- dita fmert tih bogabojezhih in ferzhnih voj¬ fhakov je bila ravno ta dan v’ letu 286. , Ne- ufmiljenimu zefarju Makfimijanu fhe ni bilo sadodi toliko nedolshne kerfhanfke kervi, tu¬ di vfe njih tovarfhe po vlih medih, kjer koli bi bili, je umoriti sapovedal. t Sveti Otavi, Aventizi in t Salutor fo bili v’ Turinu umorje¬ ni, f. Makfimin v’ Milanu, f, Alekfander v’ Bergamu, f. Antonin v’ Plazenzi, in drugi drugej. Vti ti bogabojezhi vojfhaki fo vefelo umerli sa vero Jesufovo , in ravno saito obhaja zerkev ta dan njih vefeli fpomin. — 5^1 — Nauk, Qd pokorfhine do deshelfke oblajti, Vefelo je brati ali flifhati od pokorfhine in hanovitnohi fvetiga Mavrizija in njegovih bogabojezhih tovarfhev. Med tolikanj vojfha- bi ga ni bilo nepokorniga ali flabiga; vli fo radi bogali fvojiga neverniga zefarja , pa v/i fo tudi raji umerli, ko Boga rasshalili. Oni fo vfim vojfhakam in drugim ljudem sgled prave pokorfhine in ferzhnoki, Sahvali ufmiljeniga Boga, kteri nam daje verne bogabojezhe ob- laknike, in bodi jim is dobriga ferza savoljo Boga pokoren. Delaj, kar je Jesuf sapove- dal, in kar fo ti tveti vojfhaki s’ sgledam u- zhili: „Dajaj zefarju, kar je zefarjeviga, in Bogu , kar je bo.shjiga. i , Luk. 20, 2 5 . Deshelfka oblaft je potrebna, in gorje fvetu, ako bi je ne bilo! Ako bi vfi ljudje v’ nedolshnofti oftali, bi bili Bogu pokorni, eden drusimu pravizhni, in bi deshelfke oblaki ne potrebovali; ker fo pa ljudje flabi, in je med njimi doki krivizhnih, je deshelfka oblak po¬ trebna. Dobri in flabi fo je potrebni; dobri, de fo pred hudobnimi obvarovani : hudobni, de fo krahovani. Kakofhna bi bila na fvetu, ako bi krahovanja ne bilo? Gorje vlim ! Le mozh hudobnih ljudi bi gofpodovala , ne bilo bi nobeniga pokoja , nobene varnofti. Bolje b» bilo od vlili ljudi v’ pufhavi odlozhenimu shiveti, ko prebivati med hudobnimi. To pri- zhuje, de fo oblaftniki od Boga poftavljeni v’ frezho vfiga zhlovefhtva, in de jim gre ljube- sen, fpofhtovanje in pokorfhina. t Sveti Pavel uzhi: „Vfak zhlovek bodi vijhi oblajti pod- loshen ; sakaj ni je oblaJti od drugod ko od Boga. Kdor Je tedaj oblajti vjiavlja, Je bo- sli ji volji vjiavlja. Kleri je pa vjiavljajo, Jami Jebi pogubljenje nakopavajo ; sakaj ob- lajiniki njo /d Jirahu dobriga , ampak hudi- ga dela. Hozhefh pa, de bi je oblajti ne bal? Dobro delaj, in boj/i hvalo od nje pre¬ jel; sakaj oblajinih je namejii Boga v 1 tvoj prid. siko pa hudo Jiorifh, boj fe, ker ne noji sajionj mezita. Sakaj boshji hlapez je; ma- Jhevaviz v' Jirahovanje tijiimu, kteri hudo Jiori. Sa tiga voljo morete podlostmi bili ne Jamo savoljo Jirahovanja, ampak tudi savo- Ijo vejii.“ Rimlj. i3, 1 — 5. Befede f. Pav- la ne potrebujejo slaganja, in sapopadejo vfe dolshnofti do deshelfke oblafti; vender bo sa- voljo flabih fhe nekaj naukov. Ljubi in fpofhtuj Tvoje oblaftnike. magati, in njegovo deshelo pod fvojo oblaft dobiti. t S, Venzeflav je is ferza shelel f’ Tvo¬ jimi fofedi v’ miru shiveti; sato je nekaj od¬ branih modrih mosh do RadiTlava poflal, in ga vprafhal, v’ zhim je bil rasshaljen, in mu mir ponudi. Prevsetni Radiflav mu je po po- flanih mosheh odgovoril: ,,Mir bo med nama, zhe mi dafh vfo deshelo v’ mojo oblaft .“ Mir¬ ni Venzeflav fe je lizer bal kervi prelivati; vender je, od krivizhne lile permoran, sbral fvoje vojfhake in fbel nad mogozhniga fo- vrashnika. Bil je flabeji od uniga, pa terdno je upal v’ v/igamogozhniga Boga, kteri pra- vizbnim vojfhakam rad. pomaga. Oba vojvo¬ da ila eden nad drusiga pred fvojo vojfko fhla. Krivizhni Radiflav, mozhneji od f. Venzeflava, mu je hitel naproti, in ga hotel f’ fulizo pre¬ bodi. Vojvoda Radiflaj pa fe je preftrafhil, in Venzeflava ni umoril. Oba fta fe fprijasnila, in tudi potlej v’ miru shivela. ,S. vojvoda Venzeflav je vfigamogozhniga in ufmiljeniga Boga sa prejeto pomozh vifo- ko hvalil, potlej mu fkerbnejfhi slufhil, in v’ vfih dobrih delih ftanovitno shivel; kralje¬ val je le is fvetiga ko»r-.a , de bi namrezh fvo¬ je ljube podloshne tukaj in v’ vezhnofti frezh- ne ftoril. Ubogim je obilno pomagal, bolni¬ ke pogofto obifkoval, tudi jim ftregel; du- — 6' 17 — * hovne je vifoko fpofhtoval, k’ fvetim mafijam s’ vfim fpofhlovanjem horlil, fvete sakramen- te (pogolio prejemal, ne le po dnevi, ampak tudi ponozhi zerkve obifkoval, in doki drusi- ga dobriga doril. Ne le molil , temuzh fker- bei je tudi sa mir in pravizo vfe deshele; kri- vizhne hodnike je odkavil, krivizhne jjogla- varje krahoval, in vfe drugo po fvoji mozhi modro poravnal. Njegova fkerb sa pravizo ni v/im dopadla ; hudobni fo ga fovrashili in obrekovali; tudi fo ga umoriti fklenili. Nje¬ gova hudobna mati Dragomira in njegovi neu- fmiljeni brat Boleflav fta ravno to miflila, in sheijno zhakala perloshnoki, de bi ga is poti fpravila. Ravno v’ tillim zhafu je bil bratu Boleflavu fin rojen; poprej ni saroda imel, toraj je veliko vefelje obhajal. To je bila le¬ pa perioshnok fvetiga brata Venzeflava pova¬ biti na golli. 4 Shel je. Mati in brat fta ga pri- jasno fprejela, in mu lepo kregla; pa tudi fkerbela fta, kako bi ga na tihim umorila. Dobri Venzeflav, ker fe ni nizh hudiga bal, je bil vefel njune velike prijasnofti. Navajen je bil ojjolnozhi vftajati in moliti. Dragomira je fina Bolefiava napravila ga ob zhafu njegovo molitve umoriti. Brat Boleflav je fhel tje , je fvojiga nedolshniga brata v’ molitvi nafhel , in ga s’ mezhem neufmiljeno umoril. Ta ftrafh- na pergodla je bila ravno ta dan okoli leta 93.4. Pravizhni Bog je ojftro pokoril , tudi na tim fvetu, hudobno mater Dragomiro, neufmiljeniga brata Bolefiava in druge kri- 6i8 vizhne pomagavze, ker taka nesnana pregre¬ ha ni mogla kres pokorjenja oflati. Veliko zhudeshev le je po fvetim Venzeflavu godilo; zerkev ga je med f. marternike pollavila, ker je bil is fovrashtva savoljo katoifhke vere u- inorjen, ZV a n h. Veliko je poklizanih , malo isvoljenih, 4 S. Venzeflav fe je trudil in terpel sa ne- hefhko kraljeftvo, in je frezhno fklenil fvoj tek; sdaj je in ho vekomaj neisrezheno velel. Njemu ni lahko bilo v’ nebela priti: imel je neverno hudobno mater, ki jo je fpofhtoval, pa je bogati ni Imel; imel je hudobniga bra¬ ta, kteriga je bil dolshan ljubiti, pa po njem shiveti ni Imel; mlad je bil, in zbuiii je sape- Ijive fkufhnjave; imel je veliko dolshnoft in fkerbi, ktere lo mu nadleshne bile. To je refnizhno , pa je vender po vli volji boshji shi- vel, ker fe je s’ boshjo pomozhjo vedno tru¬ dil, fe smiraj ferzbno Vojfkoval , in frezhno premagoval vfe sapeljive in nadleshne fkufh¬ njave. Tudi drugi JVetniki fo veliko ter peli sa nebefhko kraljejtvo , ki Jilo lerpi, in ga Jilni s grabijo. Mat. 11, 12. Zhlovek je poln flabofti , fovrashnikov je dobi , poshelenje je nadleshno, nebefhke dobrote fo nevidne, in ravno sato bo smed odrafhenih vernih malo svelizhanih. „Voske fo vrata, in lefen je pot — 6*9 — v' svelizhanje , in malo jih je, kteri ga naj- dejo.“ Mat. 7, i 4 * Ref, smed odrafhenih vernih bo malo gvelizbanih. Ne zhudi fe nad tim; premifli f. evangeli , fvoje in drusih shivljenje, in bofh lahko preprizhan. Ne od nevernikov, ampak od kriftjanov prizhuje f. Pavel s’ shaloftjo ta¬ ko : „ Veliko je lazih , kteri, kar jim vam vezh- krat povedal, sdaj pa tudi J ' folsami povem , ko Jovrashniki Krijtafoviga krisha shive, kte- rih konez bo pogubljenje .“ Filip. 3 , 18. ig. De to refnizo fposnafh, in v’ svelizhavnim ftrahu shivifh , premifli: Dve poti fte , po kterih fe v’ nebefa pride, pot nedolshnofti ali pa pot pokore. Kdo smed odrafhenih vernih ohrani nedolshnoft, ki jo je per f. kerftu sa- dobil ? Kdo smed grefhnikov fe refnizhno fpokori ? Nedolshnofti je malo, in tudi poko¬ re malo. Veliko otrok je, kteri, od odrafhe¬ nih pohujfhani, fe s’ oftudnimi grehi ognjufi- jo. Kdo smed odrafhenih mladih shivi fra- moshljivo , zhifto in bogabojezhe? Premifli tudi, koliko je praviga miru, edinofti in lju- besni tudi med rodovino in damazhimi; koli¬ ko je pravize in refnize per kriftjanih ; koliko je fpofhtovanja po zerkvah in verne pokorfhi- ne do oblaftnikov. Poflufhaj, koliko gerdi- ga, Iashnjiviga in krivizhniga eden soper dru- siga govore: poflufhaj per gofpofki, koliko pohujfhljivih toshb je med kriftjani; zelo med ftarfhi in otrozi ni ljubesni, ni miru, ni u- fmiljenja. Yfak hozhe pravizhen bili; zhe pa pravizhniga zhloveka is potrebe ifhefh, ga teshko najdefjb. Nedolshnoki je malo, tudi pokore malo; na fvetu je navada po navadi shiveti, namrezh flabo. Prerok Jeremija pra¬ vi: ; ,Gledal Jim, in nikogar ni, Meri bi Je fpokoril.^ 8, 6. Nedolslmok je redka, pokora tudi ravno tako, in sato bo smed odrafhenih krikjanov malo svelizhanih. Kakor je f. kerk vlim po¬ treben, tako je pokora vfim grerhnikam, kte- ri fo po kerku fmertno grefhili, k’ svelizha- nju potrebna. ^Spokoriti fe, fe pravi vfe gre¬ he in hude perloshnoki opukiti, vfe fvoje gre¬ he fovrashiti in opuftiti is ljubesni do Boga, vfe krivize pohujfhanja po mozhi popraviti, v’ pokorjen ji, v’ poboshnoki, v’ vfih sapove- danih dobrih dolih kanovitno shiveti, krish Jesulov na zhelu neprefirafheno nofiti , Jn fe v’ boshji flushbi ali pokorfhini nobeniga fra- movati, raji vfe terpeti in vfe sgubiti, ko Bo¬ ga rasshaliti. Povej mi, je doki ali malo ta- zih fpokornikov? Malo jih je. Eni okanejo terdovratni v’ fvojih ozhitnih grehih; eni ima¬ jo le natorno shalok in fpreobernjenje, savo- ljo karoki ali pomankanja; eni fo mersli, hi- navzi, lakomniki i. t. d., zhe fe ravno pra- vizhne fhtejejo, in ne vedo kaj pokoljfhati in obshalovati. Nifo vti hudobni, pa doki jih je, in ti glej po malo pravizhnih , de med is- voljene pridefh. 62 1 M o l i t e v. O Jesuf, sglcd praviznoki ih uzhenik po¬ kore! kdo bo svelizhan? Upam fizer v’ tvojo nefkonzhno milok, pa bojim fe tvoje pravize, ker fo moje flaboki velike in moji grehi bres fhtevila. Kako bi fe ne bal? She sdavnaj 6m nedolshnok sapravil , mehko fe pokorim, ma¬ lo shalbjem, in malo dobriga kori m. Dolti je flabih kriftjanov, jek (im fe s’ njimi isgovar-- jal , in sa njimi hodil po fhiroki poti pogub¬ ljenja. Ti, o Gofpod! pravifh: „Veliko jih je poklizanih, malo pa isvoljenihmed klerimi bom jek. med svelizhanimi ali pogubljenimi? Dobrotljivo fi me poklizal, pa nehvaleshen fim bil tvojimu poklizu, in med savershene fim f’ fvojim flabim shivljenjem hitel. O ljubi sve- lizbar! fposnam, pogubljenja fim vreden, ven- der fhe upam v’ tvojo nefkonzhno milok; ti mi dafli te dobre mifli, krah in upanje, in to mi prizhuje, de me fhe niti sapukil. Po- nishno te profim, daj mi gnado vfe fvoje gre¬ be fposnati, fovrashiti, opukiti, in pravizh- no shiveti, de ne bom savershen, in f’ pomozh- jo tvoje gnade terdno obljubim po voski poti tvojih sapoved kanovitno hoditi; pofihmal bom le tebe in tvoje fvetnike pofnemal, de bom tvojim isvoljenim perfblet. O f. Venzeflav! Ti fi teshej ko jek bogabojezbe shivel, vender ti sveko flushil Bogu, in fi fe svelizhal; bodi moj pomozhnik per Jesufu Krikufu, pofvezhe- — 622 vavzu isvoljenih , de mi da po sapovedih shi- veti, in fkosi'voske vrata priti v’ rtčbefhko kraljekvo. Amen. XXIX. dan kimovzži. t S. Mihael^ veliki angel. j /"iigamogozhni Bog je v’ sazhetku fveta^ pre¬ den je zhlovek bil, neisrezheno veliko duhov v’ gnadi kvaril, in jih namenil, de bi ga mo¬ lili in hvalili vekomaj. Med njimi ka bila Mi¬ hael in Luzifer f’ fofebno gnado napolnjena. Luzifer, to je, Jvetioba hoshja , je is nehva- leshnoki ld febe povifheval, hi hotel, Boga hvaliti. Njegov napuh je bil drusim duhovam vfhezh; tretji del jih je po Luziferji prevset- ho in nepokorno miflilo. Mihael, kar fe pra¬ vi: Kdo je Bogu enak P fe je Luziferju iri njegovim tovarfhem ferzhrio vkavil 5 tli dobri duhovi fo ko on miflili, iri vfigamogozhniga Boga, sazhetnika vfiga dobriga, hvalili. Ras- lozhik med dobrimi in flabimi duhovi je bil ta. Dobri duhovi fo Eoga hvalili, in febe ponishevali; hudobni duhovi fo pa febe, ne Boga hvalili. Sato je tudi bilo vojfkovanje med njimi. Luzifer in njegovi tovarfhi fo bili pre¬ magani, in od neba v’ pekel versheni. t S. Janes popifhe tako njih zhudno yojfko: „VRal je 625 velik boj v’ nebu: Mihael in njegovi angeli fd fe s’ drakonam bojevali, in drakon fe je voj- fkoval in njegovi angeli, in nifo premagali; in njih inefto fe tudi ni vezh nafhlo v’ nebu. Doli je bil pahnjen tiki velili drakon in kara kazha, ktera fe imenuje hudizh in fatan, in nje¬ govi angeli fo bili s’ njim versheni.“ ( Skriv. ras od. 12, 7 — g. Bog ni bil sveftih angelov potre¬ ben, in oni nifo is fvoje mozhi, ampak v’ bo- shji mozbi premagali. Bog je pO njih hotel ne- svefte angele premagati, de bi fvojo ljubesen, sveftobo in gorezhoft do njega fkasali, in tu¬ di naf uzliili sa. zhaft bosbjo fkerbeti. t Sveli Mihael in njegovi tovarfhi fo f’ fvo¬ jo ftanovitno sveftobo Bogu dopadli, fo bili v’ nebefa vseli, in v’ gnadi uterjeni. t S. Miha¬ el je bil nar ferzhnejfhi soper prevsetne an¬ gele, in salo je bil smed vfih pervi v’ nebe- flikim kraljeftvu. On je tudi od Boga pervi pomozhnik vfih isvoljenih dufh soper saleso- vanje hudobnih angelov poftavljen. On je bil mogozhni varh Israelfkiga ljudftva do prihoda Kriftufoviga ; on je is Egipta pred njimi bodil do obljubljene deshele; fe je hudizhu vftavil, in ga premagal, kader je hotel Israelzam trup¬ lo Mojsefovo rasodeti, de bi ga vrashno mo¬ lili. Jud. g. On je Israelzam pomagal is Ba- bilonfke fushnofti, kakor prerok Daniel pri- zhuje. io, i 3 . Kader je Judovfko ljudftvo savoljo fvoje terdobe od Boga sapufheno bilo; je bil f. Mihael pomozhnik katolfhke zerkve, in ji je svefto pomagal v’ filnim vojfkovanji -— 6ž4 — soper nevernike, ktere je hudizh v’ zerkev bo- sbjo drashil. On bo ftanoviten pomagaviz zerk- ve do konza fveta, in ji bo fofebno v’ pofled,- njih zhafih ponlagal, de isvoljeni sapeljani ne bodo. Dan. 12, 1. Katolfhka zerkev je vfelej fvojiga mogozh- niga pomozhnika veliziga angela fvetiga Mi¬ haela zhaftila , in ga fhe zhafti. Zhaft do nje¬ ga le je fofebno povifhala ob zhafu njegoviga perkasanja, kteriga fpomin zerkev obhaja ofmi dan veliziga travna. Perkasen f. Mihaela fe je godila na Lafhkim pod papeshem Gelasi- jem I. V’ Neapolfki desheli Apulii na hribu Garganu fo paftirji zhedo pafli. En junez fe je od zhede odlozhii. Kader fo ga pogrefhili, fo ga fkerbno ifkali, in nafhli verh hriba v’ pro- ftorni jami. Paliirji fo fe ga bali, in eden is njih je pfhizo va-nj fpultil, de bi ga vfaj mertviga dobili 5 pfhiza pa fe je v’ zhloveka sabernila. Velik Urah je vfe obfliel, in nobe¬ den fe ni predersnil bliso tifte jame biti. Ta zhudesh fe je rasglafil, veliko jih je k’ fhko- fu fhlo, in fo ga vprafhali, kaj bi to bilo. t Shkof je napovedal tri dni molitve in pofte, de bi fe od Boga svedilo, kaj to pomeni. Po tre¬ tjim dnevu fe je f. Mihael fhkofu perkasal, in mu rekel: „Tifti kraj je od Boga odlozhen, njemu, meni in drusim angelam v’ zhaft/ 4 t Shkof, od veliko ljudi fpremljan, je fhel v’ tifto jamo, in jo zerkvi podobno nafhel. Kma- lo je bila ozhejena in napravljena, de fe je sa- mogla boshja flushba ondi imeti. Veliko zhu- ib- t — 625 — deshev fe je ondi godilo, in tifli hrib, poprej Gargan imenovan, fe je potlej angelfka gora imenoval. Od tiltiga zhafa fe je zhaft do ve* liziga angela f, Mihaela grosno rasfhirila. C S. zerkev zhalli pred vtimi drusimi f. Mi¬ haela; sa njim veliziga angela Gabrijela, kte- riga ime fe preftavi mozh boshja ; sa tim f, Rafaela, kteriga ime pomeni sdravilo boshje. Drusih angelov imena fe ne vedo, pa fo ven- der fofebne zhafti vredni. Oni fo med feboj raslozheni, kakor jih je Bog raslozhil; pa vfi fo nafhi dobri prijatli in mogozhni pomozh- niki, vfi gorezhe fkerbe sa zbali boshjo in sa nafhe svelizhanje. Dolshni fmo tedaj s’ v r fo zerkvijo ufmiljeniga Boga sahvaliti, kteri nam je dal te mogozhne, svelte in modre pomozh- nike; tudi fmo dolshni angele sahvaliti, kteri, zhe fo ravno imenitnifhi od naf, is ljubesni do Boga in do naf fkerbe sa nafhe svelizha¬ nje, de bi tudi mi v’ njih drushbo prifhli, in Boga hvalili vekomaj. Nauk. Is poprej fhnjiga popisovanja. Bog, pravi f. Avgufhtin, je v’ sazhetku fveta angele llvaril; Mojsef je pa od njih le v’ fkrivnolli pifal , de bi jih morebiti neumni Israelzi vrashno ne molili. Angeli fo zhilti du¬ hov bi*es telefa. Vfi angeli fo v’ gnadi livar¬ jem ; vender fo med feboj raslozheni, kakor III. 4o 6a6 fo vezhi ali manji opravila od Boga prejeli. t Stvarjeni fo, de bi Boga molili, njegovo vo¬ ljo dopolnovali, zhloveka varovali, in mu po¬ magali. .Shtevilo prevsetnih in obfojenih an¬ gelov je veliko, vender jih je veliko vezh Bo¬ gu, fvefiih oftalo. Prerok Daniel pifhe od njih veliziga fhlevila tako: ^Tavshent tavshentov jih Bogu Jireshe , in dejet tavshentkrat Jio tavshent jih je v’ njegovi Jlushbi“ Dan. 7 , 10. Tudi f. Janes od tiga prizhuje rekozh: ,jjim Jlijhal glaj' veliko angelov okoli boshji- ga jedesha, in njih Jhtevilo je hi/o veliko tavshentkrat tavshent t Skrivn. rasod. 5 , 11. Luzifer je bil veliki angel, sdaj je veliki hudizh. On je vezhi fvetoft prejel, ko vfi dru¬ gi ; sato je bila njegova nepokorfhina huji ko vfih drusih. Luzifer pomeni fvetlobo boshjo; tudi po padzu in obfojenji fe imenuje Luzifer. To zhaftifo ime mu je v’ naj vezhi framoto oftalo. On in njegovi tovarfhi fe fploh imenuje¬ jo luidizhi , od hudiga, v’ zhimur fo uterjeni. Oreh jih je tako Jttrafhno premenil, namrezh lepe duhove v’ oftudne hudizhe. Njih greh je bil napuli, kteriga Bog neisrezheno fovrashi, in ojftro fhtrafuje. Premifli, de je savoljo na¬ puha pravizhni Bog veliko duhov od neba v’ pekel savergel; kako bi ti samogel v’ nebefa, ako bi napuhnjen bil? Luzifer in njegovi tovarfhi fo bosliji in nafhi fovrashniki, pa oni nam ne samorejo hudiga Boriti po fvoji hudobni volji, kolikor bi hctli, zli e fe vojfkujemo soper nje, v’ fkufh- — 627 — njave ne pervolimo, in v’ Boga saupamo. Gor¬ je nam, ako bi saversheni duhovi samogli, kar liudiga shele. Hudizh je pred Jesufoviin prihodarn veliko mozh imel; pa Jesuf ga je premagal. Siliva vera, terdno upanje, gore- žha ljubesen do Jesufa Kriltufa, ponishnoft, molitev, pokorjenje, in kar je taziga, prema¬ ga hudizha. Pomozh f. Mihaela in drusih an¬ gelov je tudi velika hramba sojier prevsetne duhove. le je fvojim angelom sapove- dal na vjili Ivo jih polih varovali Pf. 90, ii. Oni fo Bogu radi pokorni, in te varuje¬ jo, pa tudi ti varuj fvoje dufhe v’ hudo, in tako bofh svelizhan. M o l i l e v. O pravizhni vfigamogozhni Bog! to flrafh- no obfojenje tolikanj nepokornih duhov me f’ flraham napolni. Ti ni/i fvojim angelam pcr- sanefel, ti jih od neba v’ pekel vergel, ker ti nifo bili hvaleshni, temuzh fo fe povifhevali ; zhe nifi fvojim angelam persanefel, kako fmenr jeli v’ fvojiU grehih predcrsno upati, ki fini mefo? Greh, kteriga fi nad nepokornimi du¬ hovi pravizhno pokoril in pokorifh, je bil na¬ puh, in to me uzhi,. kako ga fovrashifh. Ref- nizhno je to, napuh je nar bitji nfipokorfhi- na in sanizhevanje tebe sazhetnika in delivza vfiga dobriga. O Gofpod! tudi jeft fini kriv te velike pregrehe, in te ponishno prolim, daj mi ponishnoft in odjmfhenje. Po sglc&it veliziga angela f. Mihaela bom redno miflil: Kdo je tebi enak ? kaj fo vfe kvari memo te¬ be, vfigamogozhniga kvarnika? O f. Mihael in vli fveti angeli! bodite moji pomozhniki vfelej, fofebno pa v’ fkufhnjarah in ob sadnji uri, de me nevofhljivi hudizhi ne premaga¬ jo , temuzh jek nje s’ boshjo in vafho pomozh- jo premagam, in pridem v’ vafho fveto drush- bo v/igamogozhniga in ufmiljeniga Boga hva¬ lit vekomaj. Amen. XXX* dan kimovza* t Sveti Hieronim, zerkveni uzhenik. t k3veti Hieronim je bil rojen od katolfhkih in bogatih karfhev v’ Dalmazii v’ meku 4 Stridonu okoli leta 34o, Kader je bil nekoliko odrakel, ga je njegov ozhe Evsebi poflal v’ Rim uzhit fe, ker je vidil nad njim fofebno vefelje do uzhenoki. Mladenizh Hieronim fi je v’ Rimu s’ nelsrezheno pridnolljo persadeval modrok dofezhi, pa le pofvetne modroki je ifkal. Mlad fhe, ognjene natore, in premalo varen, fe je dal od flabih tovarfhev sapeljati, je s’ njimi v’ hude perloshnoki hodil, ktere fo mladim ljudem nar nerarnifhi. Ufmiljeni Bog ga ni dolgo puflil v’ oblaki mefeniga poshelenja; dal mu je fvojo gnado, de bi fe fposnal in fpreo- — 6sg —• bernil. Hieronim, od gnade boshjo rasTvet- ljen, je bil vfih Tvojih grehov filno shaloften, in jih je opuliil; tudi Te je flabim tovarfhem odpovedal, Te dal Bogu v’ dar, in Te Tkerbno perpravljal f, kerft prejeti. Per f. kerftu je bil vef prenovljen in prerojen: v’ velizim Rim- fkim medu je ko v’ famoti shivel, dolgo mo¬ lil, premifhljeval, milo objokoval Tvoje gre¬ he , in Te vedno pokoril. t SoTebno rad je ob- iTkoval pokopaliTha Tvetih marternikov, pre- miThljeval njih Terzhno ftanovitnolt, jokal nad Tvojo poprejThnjo Tlabodjo, in Te zhedalje bolj vnemal Bogu svefto Tlushiti. Zhes nekaj zha- Ta je s’ bogabojezhim tovarThem Tliel na Fran- zoTko Tvetih ThkoTov in Tlovezbih uzhenikov obiTkal, in s’ njih Tvetimi nauki Te v’ dobrim uterdit. Is FranzoTkiga je Thel domu, do kon- za Bogu v’ miru Tlushiti. Pa vidili Tvoje de- shelane vTe poTvetne, ni mogel per njih olla- ti ; Thel je v’ Akvilejo ali Aglar, kjer je bil T. Valerijan ThkoT. S’ njim in s’ drusimi Tveti¬ mi duhovni Te je Tprijasnil, od njih Te boga- bojezholti uzhil, in per njih Tvelo shivel. On¬ di To ga eni, pa Te ne ve kdo, krivizhno pre¬ ganjali , in ga s’ nadleshnoTtjo permorali me¬ tlo sapuftiti. Nerad je Hieronim sapultil Tvoje Tvete pri- jatle; vender je Thel na morje, in Te v’ Asijo prepeljal. Nekaj zhaTa je oftel v’ Antiohii, in od ondod Thel v’ puThavo Kalzido, kjer je ne¬ kaj pufhavnikov v’ ojftrim pokorjenji shivelo. Tudi on Te je oj Uro pokoril, dolgo molil, pre- 65o mifhljeval, pridno delal, in fe f’ fvojimi ro¬ kami shivil. Kako je v’ tifti pufhavi shivel, kakofhne fkufhnjave je imel, in sakaj fo ga nadleshevale, fam pifhe tako: „Jed fim bil v’ tej drafhni pufhavi, vender moje mifli fo bile v’ vefeljih Piimfkiga meda. Nozh in dan fim jokal in sdihoval savoljo frojih flabod, in kader fim bil zhuvanja truden , fim malo zha- fa na terdih tleh pozhival. Po navadi drusih pufhavnikov nitim fkoraj nikoli kuhaniga je¬ del; mersla voda je bila moja pijazha. Jed fim fe is ftrahu fodbe boshje in vezhniga pogub¬ ljenja radovoljno obfodil v’ pufhavi med sve- rinami prebivati, pa moje mifli fo bile v’ drushbi in v’ plefu Rimfkih deklizhev. Moj obras je bil od podov' prepaden, moje telo je bilo merlizhu podobno, vender polno nezhidi- ga ognja. V’ tih fkufhnjavah fim per nogah krishaniga Jesufa obilno jokal, in ga ponishno profil pomozhi. Ne framujem fe fvojih fkufh- njav povedati : vzhafi fim drugam sbeshal, ka¬ kor de bi bil hotel fam pred feboj beshati; zhe fim kako jamo nafhel, fim fhel va-njo, in fim ondi tako dolgo f’ folsami molil, dok¬ ler od ufmiljeniga Boga nifim premaganja do- fegel. Zhe je telo tolikanj nadleshno tidim, kteri ga pokore; kakofhno je fhe le unim, kte- ri ga neumno ljubijo, in mu obilno dreshejo? ,£ Te nadleshne fkufhnjave fo bile odanik poprej rasvajene natore, in njemu v’ ponishevanje. <£ t S. Hieronim je imel ncisrezheno vefelje do rasodete befede boshje, je vedno bral in 63i premifhljeval f. pifmo. To sapifano befedo boshjo bolje rasumeti, fe je fkerbno uzhil He- brejfkiga, in fe f’ ftanovitnim truclam suzhil; potlej je f. pifmo neutrurlama preftavljal v’ La- tinfki jesik, in to njegovo delo je bilo zerkvi velika dobrota. Tudi je veliko bukev f. pifma raslosliil, in sa vfe to je zerkveni nzhenik ime¬ novan. Defiravno je tako fkerbno delal, in veliko terpel sa dobro vfe zerkve, fo ga fla- bi kriftjani le vender krivizhno preganjali; ali dobri fo ga ljubili in fpofhtovali. V’ letu 078 je bil v’ Anliohii od fhkofa Pavlina inafhnik shegnan, pa is ponishnodi je raji sbivel v’ fa- moti. Zhe je ravno shelel od vlili odlozhen v’ famoti shiveti; je vender is pokorfhine do Rimfkiga papeška f. Damasa f bel v’ Rim, in mu pomagal v’ velizih fkerbeb vefvoljne zerk¬ ve. Pa tudi v’ Piimu je radovoljno bil v’ famo¬ ti, v’ molitvi in v’ pokorjenji. Vfi bogaboje- zhi fo ga ljubili; ali rasujsdani fo ga hudo fo- vrashili, hude rezhi fo fi soper njega ismifh- ljevali, ga lashnjivo rasnafhali, in neufmilje- no preganjali. Preganjavzi ti ga fofebniga bosh- jiga flushabnika fo fe ho tli, kakor vifoko uzhe- ni kardinal Orsi prizhuje, nad njim mafheva- li , ker fo bili od njega pravizbno fvarjeni. Je dara navada na fvetu, de flabi kriiljani tide fovrashijo, od kterih fo fvarjeni. t S. Hieronim , vidi ti nepololasbeno fovra- fhtvo fvojih nafprolnikov, je v’ letu «385 fhel is Rima, in fe zlies morje prepeljal v’ Antio¬ hijo. Kmalo je sa njim prifhla bogata in fve- ta Rimfka gofpa Pavla. Ta je v’ Betlehemu is fvojiga premoshenja dva klofhtra poftavila, eniga sa mofhke, eniga sa shenfke, kterih du¬ hovni ozhe je f. Hieronim bil. V’ Betlehemu je oftal okoli 35 let, to je, do fvoje fmerti. Ondi je vedno pifai sa prid vefvoljne zerkve. Uzheni fo ga obifkovali ali mu pifali, od nje¬ ga svedit zhifte refnize, de bi Bogu bres smo- te flushili. V’ tiftim zhafu je bilo dofti krivo- verzov in sapeljivih naukov; toraj fo refnize sheljni kriftjani zhiftih naukov per njem ifka- li. Krivoverni Pelagijani fo bili njegovi nar huji fovrashniki, in fo ga sheleli umoriti. Eni¬ ga dne je velika truma tih krivoverzov s’ orosh- jem perderla v’ oba klofhtra, fo veliko mini- hov in nun ranili, klofhter obropali in sashga- li; f. Hieronim je bil od Boga zhudno ohra¬ njen. Sraven preganjanja hudobnih ljudi ga je tudi dofti drusih nadlog sadelo, f’ kterimi ga je Bog ozhiftil od flaboft, kterim je zhlovefh- ka natora podverfhena. e S. Hieronim je 80 let shivel, in 3 o. dan tiga mefza v’ letu 420, poln veliziga saflushenja, v’ Gofpodu safpal. Nje¬ govo f. truplo je bilo ondi v’ Betlehemu, bli- so hlevza Jesufoviga rojftva, zhaftito pokopano; potlej je bilo prenefeno v’ Rim v’ veliko zer- kev Marije devize. 633 Nauk. Is njegoviga shivljenja. c Sveti Hieronim je bil pred fvojim fpreo- bernjenjem od flabih ljubljen, po fpreobernje- nji od flabih fovrashen ; poprej fo ga bogabo- jezhi obshalovali, potlej fo fe nad njim vefeli- li. Piavno tako fe je f, Pavlu godilo. Dokler je zerkev boshjo preganjal , fo ga terdovratni Judje ljubili in hvalili; kader je Jesufa osna- noval, fo ga fovrasbili in preganjali. Ljubi kriftjan! premifli, de ne morefh vfim dopa- fti, in dolti befed preflifhifh , zhe dobro ali flabo shivifh: zhe grefhno shivifh, dopadefh flabim , ne dobrim; zhe fveto shivifh, dopa¬ defh dobrim , ne flabim. 4 S. Hieronim je pred fvojim fpreobernje- njem rad hodil v’ gledalifha prašnih in fhkod- ljivih rezhi poflufbat, je v’ drushbi shenfkih rad plefal, in s’ drusimi noroftmi fvoje pofvet- no ferze nalitovaJ. Vfe to je po navadi nizhe- mernih dufh fhtel nedolshno; po prejetim ker- ftu pa je norofti fveta opuftil, in jih nad feboj ojftro pokoril. t S. Hieronim je nadleshne fkufhnjave pre¬ magoval s’ shivo vero v’ Jesufa Kriftufa, f’ pre- mifhljevanjem prihodne fmerti in pravizhne fodbe boshje. V’ snamnje tiga ima njegova po¬ doba pred feboj krish in fmert, in nad feboj trobento. Tudi ti delaj po njegovim sgledu, — 634 — fofebno kader fi TkuThan, in boTh TkuThnjave premagoval, ker ti bo Bog f’ fvojo gnado po¬ magal. t S. Hieronim je po prejetim kerftu gore- zhe fkerbel sa zhaft hoshjo, sa poboljfhanje grefhnikov in sa lepoto katolfhke zerkve. Dol¬ go je molil, pogofto prejtniThljeval, milo Tvo¬ je grehe obshaloval, Tvoje telo vedno pokoril, soper krivoverze Te Terzhno vojTkoval, boga- bojezhe v’ dobrim uterdoval, in v’ vfih dobrih delih ftanoviten oftal do Tmerti. O greTlinik! kako Te pa ti pokoriTh?-Ti upaTh, de li Tpre- / obernjen, pa kje To snamnja prave pokore? M o l i t e v. O JesuT KriftuT, moj odreThenik in Bog! jeli fim Tvetiga Hieronima v’ grehih, ne pa v’ pokori poTnemal: pa on je pred kerftam nizhe- merno shivel, potlej v’ pokori, in v’ dobrih delih do Tmerti ftanoviten oftal. UTmili Te me, o dobrotljivi GoTpod! in na proThnje Tvojiga prijatla T. Hieronima mi pomagaj T’ Tvojo gna¬ do, de Te po njegovim sgledu pokorim, in v’ tvoje kraljeftvo pridem v’ njegovi in vfih Tvet* nikov drushbi tebe vshivat in hvalit vekomaj. A Men. K a a 1 o. Mali ferpan. n .Stran, an. .Sveti Teobald. Nauk. Po Jesufu Krittufu shiveti ...... II. dan. Devize Marije obifkanje. — Is tiga prašnika ... . . . III. dan. .Sveti Oton fhkof. — Kako otroke uzhiti . . . . . . IV. dan. .Sveti Urh fhkof. — Od flepe ljube- sni do fvojzov in drusih .... V. dan. .Sveti .Siloe pufhavnik. — .Smert pravizhnih je frezhna. VI. dan. .Sveta Godoleva sakonfka. — Sakon- fkim, med kterim ni ljubesni . VII. dan. -Sveti Trankvilin marternik, — Le katolfhka vera je refnizhna VIII. dan. .Sveta Elisabeta kraljiza v’ Portu- galu. — NevoHiIjivoft je gerda pregreha. IX. dan. .Sveti devetnajiteri Gorkomfki mar- terniki — .Spofhtovanje, ljubesen in po- korfhina gre zerkvi ..... X. dan. .Sveta Felizita in njeni fedmeri fino- vi jgmarterniki. — .Starfbi naj Boga ve¬ dno profijo sa otroke ..... XI. dan. < Sveti Arseni pufhavnik. — Od shelj do dolsiga shivljenja ..... XII. dan. ,Sf. Hermagora in Fortunat marter- nika, Ivranjfke deshele pomozhnika. — Od dolshnoll do fvojih duhovnov . ii M 25 3i 38 44 5i 58 65 78 II .Stran. XIII. dan. .Sveta Margareta deviza, marter- niza. — Hudizhu ne prodora dajati , 86 XIV. dan. .Sveti Janes Gvalbert mlnih. — Kdor fovrashnikam odpufti, febi pomaga ■ . g 3 XV. dan. .Sveti Henrik zefar. Nauk. Vfak dan ima fvoje krislie . . . . . ( )9 XVI. dan. .Sveti Evfiazi fhkof, prizhevaviz. Od Ikrivniga govorjenja .... 104 XVII. dan. .Sveti Aleldi ali Alefh — Pravizh- noft je lahko bres nenavadnih del . , 109 XVIII. dan. .Sveti Kami!, duhovni ozhe ufmi- 1 j eni h minihov. — Nizhemernolt je vele- lje mlazhnih dufh.118 XIX. dan. .Sveti Vinzenzi Pavijan, duhovni ozhe uzhenikov uboshzov. — Savoljo ko¬ ga in kako blishniga ljubiti . . . 124 XX. dan. .S. Hieronim Emilijan, duhovni o- zhe sapufhenih otrok. —Kahofhnaje pra¬ va ljubesen do blishniga .... i 3 i XXI. dan. .Sveti Viktor in tovarlhi marterni- ki. — Dufho pogubiti je grosna nefpamet i 38 XXH. dan. .Sveta Marija Magdalena, ali (po¬ korna grefhniza. — Ozhitni grefhniki fo ozhitne pokore potrebni . . . < . 144 XXIII. dan. .Sveta Romula deviza. — Od vfakdanjiga pokorjenja . . . . i 5 i XXIV. dan. .Sveta Julita marterniza.— Na¬ dloge fo vlim, folebno pa grefhnikam po¬ trebne .i 56 XXV. ' dan. .Sveti Jakob apoftel. — Od popo¬ tovanja fedanjiga shivljenja . . . 161 XXVI. dan. .Sveta Ana , mati devize Marije.— Blagor hifhi, v’ kteri lirah boshji gofpoduje. 167 XXVII. dan. .Sveta Makrina deviza, — Od pokorjenja savoljo majhnih grehov . .172 XXVIII. dan. .Sveti Inozenzi papesh. — Voj- fka je I'hiba savoljo grehov . , . 177 • .Stran. XXIX. dan- .Sveta Marta deviza. — Is po- prejfhnjiga popifovanja .... i 83 XXX. dan, .Sveti German fhkof — ^Svetnike zhaftiti je dobro in koriftno . . . 189 XXXI. dan. .Sveti Ignazi Lojoljan. — Vfakimu krifljanu je dolshnoft in mogozhe po fvet- nikih shiveti . ..... 197 Veliki ferpan. I. dan. .Setiga Petra ketine. Nauk. Is poprej- fhnjiga popifovanja ...... 204 II. dan. .Sedem bratov Makabejev in njih mati. —Zerkvene sap^vedi fo v’ pomozh. 212 III. dan. Snajdenje trupla f. .Shtefana, pervi- ga marternika.— Od fpofhtovanja do fve- tinj ali oltankov fvetnikov ... 219 IV. dan. .S. Dominik. — Is njegoviga shivljenja. 225 V. dan. Deviza Marija .Sneshniza. Marija naf ljubi, kako ji dopafti? . , . 233 VI. dan- jSpremenjenje Jesufovo na gori. — Is tih fkrivnofl . . . . t . 238 VII. dan. .S. Donat fhkof in marternik. — Katolfhka vera je dobrim prijetna, hudo¬ bnim grenka. . 245 VIII. dan. ,S. Ormisda marternik, — .Sposnati in premagovati lakomnoft .... 252 IX. dan .S, Afra marterniza. — Nezhiftofl je velik greh .. 25 j X. dan. ,S. Lavrenz levit, marternik. —Lju- besen vfe preterpi ..... 264 XI. dan. ,S. Alekfander fhkof, marternik — Zhudne in fkrite fo pota boshje modrofli 272 XII. dan ,S. Klara deviza nuna. — Od blish- niga perpravljanja k’ fvetimu obhajilu . 277 XIII. dan. ,S. Evpli marternik. — Bosbja be- feda flabirn ne dopade .... 286 IV .Stran. XIV. dan. < S. Radegunda kraljiza. — Is njeni- ga shivljerija. 392 XV. dan. Vnebovsetje Marije devize. Kako sa Marijo v’ nebefa priti .... xqq XVI. dan. .S. Rok. — Dufhne kuge fe varovati 3o6 XVII. dan. t S. Liberat apat in tovarfhi, mar- terniki. — Od laltnoft fklepa ne vezh gre- rhiti ........ 5ia XVIII. dan. .S. Helena zefariza. — .Svet sa- nizhevati.3ig XIX. dan. t S. Ludvik fhkof, — Od trojnih krishev ....... 3s6 XX. dan. ,S. Bernard apat. Nauk. Kako fe fkufhnjavzam vftavljati .... 333 XXI. dan. t S. Joana Franzifhka Fremiot. — Kdo je per Bogu refnizhno pravizhen ? . 342 XXII. dan. 4 S. .Sinforijan marternik. — Vfak naj sdihuje po nebelih .... 349 XXIII. dan. i S. Filip Benizi. — Ponishnofi: je v’ vfim sapovedana. 357 XXIV. dan. ,S. Jernej apoftel. — ^tariga zhlo- veka flezhi, in noviga oblezhi . . 363 XXV. dan. ,S. Ludvik, Franzofki kralj. — Is njegoviga shivljenja.368 XXVI. dan. t S. Umbelina. — Grefbnike is Iju- besni sanizhevati. ..... 377 XXVII. dan. ( S. Zesari fhkof in zerkveni uzhe- nik. — Opravljanje je grefhno in fhkodljivo 383 XXVIII. dan. ,S. Avgufhtin , fhkof in zerkveni ozhak, — Zhudno vojfkovanje hudiga po- shelenjc/ in gnade v’ ferzu f, Avgufhtina . 3gi XXIX. dan. ,S. Janesa kerftnika fmert. — 1 Is poprejfhnjiga popifovanja .... 4°- XXX. dan. 4 S. Rosa deviza. — Od dufhne mlazhnofti in temote ..... 4°8 XXXI. dan. ( S. Rajmund, kardinal. — Kako ljubiti dufho in telo blisliniga , . . 41 4 K i m o r i z. .Stran. I. dan. ,S. Egidi ali fveti Ilen, apat. — Kaj pomaga vfe , zhe fe dufha pogubi? . 4-° II. dan. t S. .Shtefan, Ogerfki kralj.—Modroft fveta je norofi: per Bogu .... 4 a 5 III. dan. .S. .Serapija deviza materniza , in f. .Sabina marterniza. — Bogabojezh flu- shabnik je velika dobrota ...» 434 IV. dan. t S. Rosalija deviza. — .Samota je zhloveku dobra in potrebna . . , 44° V. dan. .S. Lavrenz Jufltinijan fhkof — Vfe delati is ljubesni do Boga .... 443 VB dan. .S* Dorotej minih. Nauk. Greh naj ponisha zhloveka.453 VII. dan. .S. Proba deviza. — Kakolhne naj bodo devize ...... 460 VIII. dan.Rojflvo devize Marije, — Od refnizh- ne zhalli do Marije.4G7 IX. dan. .S. Hadrijan in tovarfhi marterniki.— Od velizih in vezhnih nebefhkih dobrot , 473 X. dan. .S- Nikolaj ali Niklavsh Tolentinjan. •— Grefhnikov shivljenje je grenko, pra* vizhnih pa fladko.481 XI. dan. .S, .Severijan marternik. — .Svojimu blishnimu f’ fvarjenjem in s’ sgledam po¬ magati . ... 488 XII. dan. .S. Gvidon meshnar. — Sakaj in ka¬ ko llanovitno moliti.404 XIII. dan. ,S. Notburga deviza, dekla. — Od dolshnoft flushabnikov do gofpodarjev . 5 oi XIV. dan. Povifbanje f, kriška. — t S. krish s’ miflijo, s’ befedp in s’ djanjem zhalliti . 5 og XV. dan. ( S, Katarina Adurna , sakonfka. — Od dolg«',(povedi , . , . . 5 i 4 XVI. dan. Žfprijan fhkof, marternik. — Od odpuft^o.v . . ... . . 5 :j 3 VI ,Sran. XVII. dan. t S, Ludmila, Pemfka kraljiza. — VTak je dolshan sa zhaft boshjo fkerbeti 533 XVIII. dan. ,S. Joshef Kupertinjan, — Is nje- goviga sliivljenja.53g XIX. dan. 4 Sf. Janvari fhkof marternik in njegovi tovarfhi marterniki. — Od sna- menj flabe in fvete prijasnofti . . . 546 XX. dan. 4 S. Janes pufhavnik, imenovan ma¬ li. — Sapopadik bogabojezhofti fleherni- mu kriftjanu potrebne .... 55ž XXI. dan. i S. Matevsh , apoflelj in evangelilt. — Od boshje in nafhe volje dufho svelizhati. 55g XXII. dan. ( Sf, Mavrizi in tovarfhi, vojfhaki marterniki, — Od pokorfhine do deshel- fke oblafli.5 67 XXIII, dan. ( S. Toma ali Tomash Vilanovljan, fhkof. — Ljubesen do blishniga ni per vfih zbifta in fveta ...... 5 76 XXIV. dan. ( S. Tekla deviza in marterniza.—Po- terpeshljivo in varno per grefhnikih shiveti. 58+ XXV. dan. t Sf. Eleazar in Delfina sakonfka. — Od dolshnoft gofpodarjev do fvojih flushabnikov . 5gi XXVI. dan. t S. Ziprijan marternik in f. Juftina deviza in marterniza, — Upanje v’ boshjo milofi: je potrebno ..... 5gg XXVII. dan. ( Sf. Kosma in Damijan brata, mar- ternika. — Od telefne in dufhne bolesni . 607 XXVIII. dan. t S, Venzeflaj, Pemfki kralj ali vojvoda, marternik. — Veliko je pokli- zanih, malo isvoljenih .... 6i5 XXIX. dan, , 8 . Mihael, veliki angel. — Is po- prejfhnjiga popifovanja .... 622 XXX. dan. 4 S. Hieronim , zefkŠSjiNtzhenik,— Is njegoviga shivljenjs^Sr^^fik . • 628