—   236   —
Grof in mlinarjeva hči.
Nemška narodna.
Iz grada jezdi grof na lov,         „„Gradove ogenj naj požge.
Za grofom trop služabnikov.        Kervavi meč naj te zatre!""
Ko skoz dolino jezdijo,                In godejo in piskajo,
Pri vodi mlin zagledajo.               Nevesto v hišo peljejo.
Sprelepa hči mlinarjeva                »Napij se vina starega
Skoz oknice je gledala.                In bod' serca veselega!
„Oj mlinar, daj mi hčerico,         Ne pijem vina starega.
Scer zasmodim ti hišico!"            Ne bom serca veselega.""
»»Če hišico mi zasmodiš,             „„Oceta si ob glavo  del
Še hčerke moje ne dobiš"".        In materi si glavo vzel.""
v
Očeta je ob glavo del                   Še tretjikrat zasukal meč ,.
In materi je glavo vzel.               Odsekal bratu glavo preč!""
In tretjikrat zasuka meč,            Minul je dan in noč prišla,
Odseka bratu glavo preč.             Se družba spat je spravljala.
Na konja hčerko posadi               In godejo in piskajo ,
In ž njo naprej jo zakadi.           Nevesto v sobo peljejo.
V planjavo ko pridirjajo,             Pozno o tihej polnoči
Devet gradov zagledajo.               Se grof iz spanja prebudi.
„Devet gradov tam mojih glej,   Poljubit hoče usta nje, Tam grofinja ti boš odslej !"        Al ljubica je — mertva že.
J. Stefan.