ZA NOVE SAMOUPRAVNE ODNOSE V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Ko razmišljamo o novi vsebinski vlogi krajevne skupnosti, ki jo ustava. zakon o združenent delu, kongresni sklepi ter drugi dokumenti opredeljujejo kot temeljno samoupravno skupnost, moramo izhajati iz te vloge in ob tem videti vizijo takšne KS, ki bo odprt lokalni in družbenoekonomski prostor, v katerem bodo delovni ljudje in občani kot kreativni soustvarjalci lahko sodelovali pri zadovoljevanju svojih in skupnih intresov ter potreb.
Pri nadaijnjem samouprav-nem in družbenoekonomskem razvoju KS bi morali težiti za tem, da bodo delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno usklajenih programov združe-nega dela, KS in SIS lahko enotno reševali vsa tista vpraša-nja, ki so ključnega pomena za dobro posameznika in družbe kot celote.
Opozoriti velja, da je zunaj KS nemogoče reševati proces druž-bene reprodukcije, družbeno na-trtovanje. družbeni standard in potrebe, ki izhajajo iz vsakda-njega dela in življenja.
Osnova za usklajeno in pove-zano zadovoljevanje potreb de-lovnih Ijudi in občanov so torej skupni razvojni programi med TOZD, KS in SIS. Dosedanja praksa kaže, da na področju pro-
gramiranja KS nismo bili najbolj uspešni. Le redke KS se lahko pohvalijo, da so njihovi srednje-rdčni in letni programi usklajeni z omenjenimi nosilri načrtova-nja. Zato bi bilo prav, da v javni razpravi o statutih ocenimo, kje smo — in vsepovsod tam, kjer je to potrebno, odpravimo te po-manjkljivosti.
Ob poznavanju ustavne vloge in pristojnosti KS bo v razpravah o novih slatutih treba posvetiti veliko pozornosl zlasti nasled-njiih vprašanjem:
—  ali sedanja samoupravna in teritorialna   organiziranost   KS glede na vedno večja    gibanja prebivalstva še ustreza;
—  ali imajo delovni Ijudje in občani prek hišne, ulične in kra-jevne samouprave resnične mož-nosti vplivanja pri odločanju;
—  ali so z delegatskimi odnosi uresničeni osnovni cilji ustave, da delovni Ijudje in občani na samoupraven način uresničujejo svoje in skupne interese in soli-darno zadovoljujejo skupne po-trebe v kraju bivanja;
—  ali smo v delegatskem si-stemu uspeli povezati sodelova-nje delegacij TOZD, KS, SIS ter družbenopolitičnih   organizacij.
(nadaljevanje na 2. str.)
(nadaljevanje s 1. str.)
§e posebno skrb kaže posvetiti medsebojnim odnosom v KS, urejanjn kraja in dobremu po-čutju v njem, upravljanju stano-vanj, otroškem varstvu, zdrav-stvenemu varstvu, socialnemu skrbstvu, vzgoji, izobraževanju, prosveti in kulturi, obveščanju, telesni in rekreativni dejavnosti, komunalnim vprašanjem, var-stvu interesov potrošnikov, SLO in družbeni samozaščiri, varstvu človekovega okolja, skrbi za obeležja NOB ter drugim števil-nim vprašanjem.
Dosedanja praksa kaže, da so bila ta vprašanja največkrat po-stavljena v ozadje. Zato se bo treba lotiti postopnega in nemo-tenega reševanja le-teh ter za to maksimalno angažirati vse druž-bene subjekte, še zlasti pa druž-benopolitične organizacije, ki so soodgovorne za uresničevanje ustavne ureditve KS. Težiti mo-ramo za hitrejši proces oblikova-nja KS kot naravnih življenjskih skupnosti in za dosledno izvaja-nje samouprave v KS. Jasno mo-ramo opredeliti funkcije zborov delovnih Ijudi in občanov, zbo-
rov delegatov, svetov KS, dele-gacij ter številnih komisij in od-borov v KS.
Poleg omenjenih organov sa-moupravljanja bo treba dati pravo vsebino dela tudi zborom stanovalcev, hišnim svetom in samoupravno organiziranim po-trošnikom, poravnalnim svetom in drugim organom.
Formalno so vse omenjene oblike samouprave v KS postav-Ijene, a v praktičnem delu prihaja do tega, da je svet KS tisti, ki ima v rokah »škaije in platno«. Taki praksi se moramo v bodoče najo-streje upreri in organizirati oblike samouprave tako, kot so le-te ustavno opredeljene. Ob tem pa kaže razmisliti o novih, sprejemljivejših in privlačnejših oblikah. Vemo, da so zbori de-lovnih Ijudi in občanov do neke mere preživeli in neopravičeni.
Hkrati s temi opravih bo treba dograjevati materialno podlago KS. Sedanji način »glavarine« je le eden izmed virov, ki jih ustava SRS določa v 74. členu. Težiti bo treba za tem, da je osnova za fi-nanciranje KS program ter da tozdi dajejo sredstva iz svojega
tako imenovanega »čistega do-hodka«.
Ugotoviti moramo, da so vse dnige oblike finanriranja reta-tivno še nerazvite. V okviru re-publike sicer pripravljajo druž-beni dogovor, ki naj bi sistemsko zagotavljal materialno podlago KS, toda kdaj bo sprejet, še ni mogoče reči.
V številnih razpravata se pojav-lja tudi vprašanje finandranja družbenopoiitičnih organizadj, družbenih organizadj in društev na ravni KS. Obstajajo celo pri-meri, da se nekatere KS otepajo finanriranja DPO. Ob poznava-nju funkdje DPO pri razvoju krajevne samouprave alternativ in dilem okrog tega ne bi smelo biti! Seveda pa morajo biti izde-lani tudi v družbenopolitičnih organizadjah, družbenih organi-zadjah in društvih taki programi deia, ki so usklajeni v okviru KK SZDL.
Odprtih vprašanj in nalog je torej še veliko. Sedaj je čas, da jih zapišemo v samoupravnih sploš-nih aktih tako, kot jih je oprede-lila na.ša samoupravna praksa. IVAN KUHAR