VOJKA RAVBAR - državna sekretarka v Ministrstvu za ekonomske odnose RS v Melbournu (pogovor 8. str.)
V Avstraliji
ŠALEŠKI OKTET m „
TRIO JOŽETA SUMAHA
14 - dnevnik Cena $ 2.00
LETO 1 / št. 20 9. FEBRUAR / svečan 1994
POMEMBNI DATUMI
TORUAR
*8/ SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK-na ta dan leta 1849 umre v Kranju največji slovenski pesnik dr. France Prešeren
*	12/ 1951 se rodi pesnik J ure Detel a (umrl 1992). pesnik z neponovljivo pesniško govorico
*14/ 1956 umre v Ljubljani slovenski pesnik Fran Eller, doma iz Marije na Z/ili, skozi 50 let pomemben pesniški glasnik koroških Slovencev
*	14/ Valentinovo
*20/ 1858 se rodi v Trstu slovenski skladatelj Viktor Parma; poleg solističnih in zborovskih pesmi napisal pet oper, med njimi Urh, grof celjski in Zlatorog; umrl v Mariboru i. 1924 *21/ 1886 se v Tunjicah pri Kamniku rodi umetnostni zgodovinar France Štele (umrl 1972)
*21/ 1991 pripotuje v Sydney Jože Pučnik, takratni predsednik vladajoče koalicije DEMOS, ki se sreča tudi s Slovenci v Melbournu, Geelongu Queenslandu, Canberri in Adelaidi
*22/ 1834 je objavljen Sonetni venec pesnika Franceta Prešerna
*26/ 1980 papež Janez Pavel II. imenuje za $)ovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja *27/ 1893 v Ljubljani ustanovljeno prvo slovensko planinsko društvo pianistov
Melboume - 6. februar, dvorana pod cerkvijo v Kew, Slovenski narodni svet Viktorije pripravi proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku -Prešernovem dnevu, pod geslom: " Pravim ti, brat: bodi močan, delaj in te ne morejo uničiti..." Srečka Kosovela. Kratek kulturni program pripravi Draga Gelt. V programu sodelujejo tudi gosti iz Slovenije Šaleški oktet. Več v naslednji številki.
V TEJ ŠTEVILKI:
-Prešernov dan-kultumi praznik, gostovanje Šaleškega okteta, str. 1
—	Spominjamo se jih v letu 94, str.3
—	Gospodarska delegacija iz Slovenije v
Melbournu.
—	Po domače z Vojko Ravbar, str. 8
—	F. Prešeren v besedi in sliki, str.9
—	In še o uporabi tujk v Sloveniji, str. 10
— Tudi to je Avstralija, str.l 1
Ti
r
Recycled paper / Tiskano na okolju prijaznem papirju
"Na zdravje Človeštvo! Moje ime je Vladimir, ki pomeni - vladar svetal" Ali bo res ruski ultranacionalist Vladimir Žirinovski uničil Evropo, svet...? Večina svetovnih medijev ga opisuje z besedami: "Pijani ksenofob, fasist in klovn z vodeno modrimi, od pijanstva rdečimi in podplutimi očmi...uprizarja svojevrstne cirkuse s svojimi brati - srbskimi četniki.... omamljenimi z 'očarljivostjo' svojega novega 'brata' in njihovega 'rešitelja l ki jim ga je poslalo 'samo nebo!'.. Če ga bo svet ignoriral, bo od evropskih mest naredil Vukovar!"
MISEL ZA FEBRUAR 1994.
Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi; Eden hvali in spet drugi vpije: "fej te bodi!" Ta veli mi: poj sonete: uni: poj balade; Tretji bi bil bolj prijatel Pindarovi odi. Bo perjeten morebiti temu ofas gazelic; Um bo pa rekel: kaj za Vodnikam ne hodi?
/F. Prešeren- Gazele/
Nedelja, 6. februarja, zvečer...
Časopis mora jutri v tisk. Ostaja mi le še uvodna beseda. Kje in kako naj začnem? Pri televizijskih posnetkih novega in najstrašnejšega masakra na Sarajevski tržnici Markale, s katero so mc vezala dolga leta bivanja v Sarajevu? 60 mrtvih!...ne, 68...! 150 ranjen i h!...200 ranjenih! ...novinarji žonglirajo s številkami, politiki pretijo, svet ob s hrano obloženih mizah gleda še en spektakl... "ŽIVLJENJE SITJH JE VEDNO VEČ OD ŽIVLJENJA LAČNIH" Oni, ujeti v svojo lastno krivdo ponovno lažejo svetu v obraz: Mi nišmo! Oni ubijajo svoje lastne ljudi! Grabita mc groza in strah! Pred Svetom! Pred Evropo! Pred Človeštvom! "KO RA VNODUŠNO POSLUŠA KLICE UMIRAJOČIH, ČEŠ, DA SO ZAOSTALI BARBARI, KI SE MORIJO MED SEBOJ" In teče kri! Teče reka! Najširša in nagloblja na svetu! Ne morem zakriti bolečine in nc morem priti ven z drugačno besedo. "ZDAJ SE JE IZKAZALO, DA JE BILA NJIH EVROPA ŽE OD ZAČETKA IZM1SLEK, ZAKAJ NIČEVOST STA NJENA VERA IN TEMELJ"
IZ DNEVNIKA UREDNICE
Stanke Gregoric
In potem mi pride na misel še beseda "Žirinovski". In Slovenija, v katero je prinesel svoj pijani in umobolni obraz. Slovenija, v kateri jc pijanci!, razbijal, jo vračal nazaj v Jugoslavijo. Pred očmi se mi prikazuje človek (?), ki s Hitlerjevsko maniro žuga svetu : "Tu bo samo ena država! Od Knina do Moskve! Na severu Rusija, na jugu Srbija!" in mu na to samozadovoljno pritrjujejo, svetu pa pretijo, mclbournški četniki na radiu 3 ZZZ s starim rekom: "Nas i Rusa 300 milijona!"
"IZJVIČEVOSTL KOT SO DEJALI PREROKI, SE LAHKO RODI LE NIČEVOST IN SE ENKRAT BODO ODŠLI KOT ŽIVALI V ZAKOL" Ni vredno besed! Same neumnosti! In škoda papirja! Pravijo nekateri. Ja. pa so mi tako govorili leta 1988, ko mc je bilo groza in strah Milošcviča... Ali mora svet vsakih petdeset let spočeti nove Hitlerje?
"KO NAPELJUJEJO K TEMU, SE TOLAŽIJO: 'VSAJ SAMI SMO VARNI', MEDTEM PA V NJIH SAMIH DOZOREVA TISTO. KAR JIH BO POGUBIUD."
"Libanon bo pravljica proti Bosni!" seje govorilo. Zdaj pa: "Bosna bo nič proti državam na prostoru bivše Sovjetske zveze". "Imamo strašnejše orožje od atomske bombe!" ponovno zažuga Žirinovski... Do takrat pa ranjeni v Bosni ječijo od bolečin, od mraza, od lakote, zaradi tisoče žalosti...na živo jim prišivajo odpadle dele telesa...najsrečnejši umirajo! In to naj bi bila moja Evropa?! Moj svet?! In tudi jaz njihov krivec?! Ker molčim?! Lahko le v mislih nečujno zakričim:
"O, KO BI ZATREPETALI IN SE POSLEDNJI HIP O VEDELI, DA BO ODSLEJ BESEDA SARAJEVO POMENILA POMOR NJIH SINOV IN OSKRUNITEVNJIH HČERA
PIŠEJO NAM
KLINIČNI (¿ENTER UUBUANA PEDIATRIČNA KLINIKA Vrazov trg 1 MePZ dr. Bogdan Dere
Spoštovani Slovenci v Avstraliji
Najprej Vas prisrčno pozdravljamo iz samostojne Slovenije, ki nas bo v skupnem sožitju za obstoj, napredek, humanost in duhovnost človeka povezala med seboj. Namen mojega pisanja je precej olajšan, saj mi je pot do Vas utrla prijazna g. Jožica (Gerden). Zavedamo se. da bi bila potrebna velika angažiranost z obeh strani, zato bi Vam bih zelo hvaležni za Vašo pripravljenost sodelovanja pri realizaciji gostovanja...
Tako piše Groznik Veronika v imenu pevskega zbora Kliničnega centra v Ljubljani. Pravi, da so peli že v ZDA. Kanadi, na Nizozemskem, v Avstriji, Nemčiji in drugod, s preko ¡90 koncerti. Pismo smo morali skrajšati zato le nekaj kratkih podatkov:
Število pevcev pevskega zbora:43; pojejo pretežno slovenske pesmi in tudi skladbe tujih avtorjev; radi bi sostovali v Avstraliji v 1994. ali 7995. letu; stroške prevoza bi plačali sami ( MePZ dr. Bogdan Derč s sponzorji); varianta izmenjave: njihovi pevci bi sprejeli na svoje domove avstralski zbor (če bi sostoval v Sloveniji), organizirali bi koncert v Kliničnem centru, domu ostarelih in morda še v kakšni cerkvi; v A vstraliji bi imeli radi preskrbljena prenočišča in hrano na domovih gostiteljev (tako so gostovali tudi doslej); odpovedujejo se honorarju za nastope, izkupiček od vstopnine ali prostovoljnih prispevkov pa bi namenili za prepofrebne aparature v korist otrok na pediatrični kliniki.
Groznik Veronika na koncu svojega pisma zaključuje: "Hvala v imenu slovenske biti m samobitnosti, slovenske duše. ki poje, ki s pesmijo neti iskro upanja, da bomo se dolgo peli na tej svoji zemlji slovenski."
G.Groznik je dosegljiva doma na naslovu: Pot do šole 2b, Ljubljana. 61000. telefon 448 712 ali na kliniki KC- DSSS - CROP. Zaloška 2, Ljubljana, telefon: 315 076.
Vaša Stanka
MNENJA IZRAŽENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVIJAJO VEDI MNENJA SODELAVCEV ALI UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE. VSA PISM PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI OMEJITEV JE IX) 230 BESED
SPOMINJAMO St JIH V LETU 1994
STOLETNICE V LETU 1994
Leta 1894 so se na Slovenskem rodili slikar Ante Trstenjak (do 1970), kipar Tine Kos (1894-1979), arhitekt Vladimir Subic (1946); ljubljanski nebotočnik je nastal po njegovih načrtih v letih 1930-33 ter umetnostni zgodovinar in kritik France Mesesnel (1945).
PESmCTflCE V LETU 1994
Pred 90 leti se je rodil pesnik Srečko Kosovel (1904-1926); pred 80 leti se je začela prva svetovna vojna; pred 50 leti beležimo tudi smrt Karla Destovnika-Kajuna (rojen 1922 v Šoštanju)), ki je bil najbolj priljubljeni partizanski pesnik; pred 30 leti je umrl Ksaver Meško (rojen 1874), duhovnik in pisec zgodbic in črtic, vse življenje posvetil narodnemu delu na Koroškem. Letos mineva tudi petdeset let odkar slavimo slovenski kulturni praznik.
M ŽE P0MEM6NE LETNICE V LETU 1994
Leta 1794 se je rodil slovenski matematik Jurij Vega (1754-1802). V Ljubljani se je izšolal za inženirja rečne plovbe, vendar je po petih letih prešel k topničarjem na Dunaju, kjer je v miru poučeval matematiko, fiziko in balistiko, v vojnah pa je bil izredno drzen častnik. Sestavil je logaritmovnike, ki so se obdržali skoraj dvesto let, vse do množičnega pojava računalnikov, in napisal štiri matematične in fizikalne učbenike, ki so jih veliko prevajali in ponatiskovali. Izumil je daljnometni moznar in natančno uro.
Leta 1844, pred 150-imi leti, je bila v Ljubljani prva obrtno-industrijska razstava; dogodek, ki je potrjeval vstop Slovenije v industrijsko revolucijo, počastil jo je s svojim obiskom tudi cesar Franc I.
Leta 1844 je tudi umrl Jernej Kopitar (1780-1844), eden največjih jezikoslovcev-slavistov vseh časov in narodov. Napisal je prvo slovensko znanstveno slovnico in prvi natis Brižinskih spomenikov.
Leta 1844 sta se rodila Josip Jurčič in Simon Gregorčič.
IZŽIA PRVA ZNAMKA LJUBEZNI
Ljubljana - Ministrstvo za promet in zveze ter podjetje PTT Slovenije sta izdala prvo slovensko priložnostno znamko ljubezni.
Vsako leto pred praznikom sv. Valentina izidejo v mnogih državah sveta znamke z motivi ljubezni. So izredno priljubljene ne samo med zbiratelji znamk in mladimi, ampak tudi med vsemi tistimi, ki sporočajo, da jim je ljubezen ljubša od sovraštva.
Za motiv slovenske znamke je izbrano lectovo srce, tradicionalno slovensko darilo pozornosti in ljubezni. Medeni kruhek je kot slaščica del slovenske kulturne dediščine.
14. februar
VALENTINOVO - praznik ljubezni
Valentinovo je tako kot prvi april nekakšna oblika nadomestnega ali vrinjenega praznika. Valentin je v Sloveniji zgodnji znanilec pomladi, ki goduje takorekoč se sredi zime. Se preden pa po koledarju nastopi pomladni čas, že lahko opazujejo nekatere pojave, ki oznanjajo prihod priljubljenega letnega časa in kažejo, da se zima bliža koncu. Zato prištevajo na Slovenskem Valentina k tako imenovanim svetnikom pomladinom.
Ime Valentin sicer nosi več svetnikov, na Slovenskem pa je najbolj znan sv. Valentin, m učenec, ki je umrl v času rimskega cesarja Klavdija II ob koncu 3. stoletja. V ljubljanski nadškofiji je sv. Valentin znan po božji poti na Limbarsko goro. Slovenska legenda mu je pridružila še "brata", sv. Peregrina, ki ima svojo kapelico z oltarjem na Brdu pri Lukovici pod Limbarsko goro in goduje 26. aprila. O teh svetnikih Kot popotnikih in ošabni krČmarici, ki iuje zavrnila, ko sta prosila za prenočišče in jo zato doleti Božja kazen, govori legendna pesem, ki jo je zapisal Matija Valjavec. Svetega Valentina so za svojega zavetnika vzeli čebelarji, mladina in popotniki. V zaščito so mu priporočali otroke, ki so jih pestili krči in božjastnike. Predvsem pa je Valentinovo praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh. ki se imajo radi.
Čeprav je pravi ptičji praznik Gregorjevo (12. marca), pa se po starem izročilu na Valentinovo ženijo ptiči. Ptičja ženitev o Valentinovem je znana predvsem drugod po Evropi. Praznik sam izvira iz Anglije, kjer so si zaljubljenci pošiljali voščilnice in izmenjavali darila, ki so jih imenovali "valentini". Najbolj priljubljeno je Valentinovo postalo v ZDA ( op.u. in tudi pri nas v Avstraliji), kjer so praznik izkoristili trgovci, ki ponujajo celo vrsto dani v obliki srca, od slaščic in bombonov, pa do s srci potiskanih kozarcev, prtičkov, voščilnic (op. u. v naših avstralskih trgovinah lahko najdemo polne police, največkrat kičastih voščilnic, ki so brez vsakega estetskega ukusa), ki si jih izmenjajo sorodniki, prijatelji in zaljubljenci. Očitno je, da praznik ne zaostaja dosti za božičem. Zaljubljenci si podarjajo tudi cvetje. Vendar pa mora biti šopek urejen tako. da je najvažnejši cvet, tisti, Ki prinaša sporočilo, v sredini. Največ je vrtnic, ki pomenijo ljubezen. Simbolni pomen pa imaio tudi drugi cvetovi. Tako spominčice predstavljajo mlaaost in skromnost, marjetica čistost, nedolžnost, lepoto in harmonijo, orhideja razkošje in spolnost, tulipan ponos in nedostopnost, sončnica upanje.
Tudi v Sloveniji so se v trgovinah pojavila Valentinova srca, pa tudi drugi trgovci pridno izkoriščajo praznik sv. Valentina, ki se bo, kot kaže, razmahnil tudi tod.
Po starem kmečkem koledarju prinese sv. Valentin 14. februarja kliuče do korenin, ureže prvo trto, na vrtovih pa v okolici Ljubljane že opravijo prva dela. Da se zimski čas poslavlja, kaže tudi rek, ki ga poznajo v Železnikih in pravi da "O sv. Valentin gre sonce po dolin." S sv. Valentinom se namreč v ozki dolini zopet pokaže sonce, ki se skrije na god sv. Katarine 25. novembra. /Blaž Telban v Slovencu/
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ VIKTORIJE PRVIČ PODELIL DVE
ŠTIPENDIJI
Uresničila se je dolgoletna želja Drage Gelt, kiJe že leta 1984, Še pred izidom svoje knjige, zgodovine Slovencev v angleščini z naslovom THE SLOVENIANS FROM THE EARL1EST TIMES predlagala, da se ustanovi štipendijski sklad za nadarjene študente, v Avstraliji rojene potomce Slovencev. Draga se je takrat med drugim tudi v ta namen odrekla dobička od svoje knjige.
Svet slovenskih organizacij Viktorije je 30. januarja 1994 pripravil kult um i program v okviru podelitve slovenskih štipendij v Slovenskem društvu Melbourne. Štipendiji sta bili dodeljeni Nataši Martinčič iz Geelonga m Tanji Kutin iz Melbouma.

IZ DIPLOMATSKO KONZULARNA PREDSTAVNIŠTEV RS
OBVESTILO
Veleposlaništvo Slovenije v Canberri bo nudilo konzularno pomoč Slovencem s področja Sydneya in Meibourna kot sledi:
SYDNEY, četrtek, 10. marca 1994
Od 9h do 12h v Verskem središču Merrylands Od 15h do 18h v Slovenskem društvu Sydney
MELBOURNE, petek, 11. marca 1994
Od 9h do 12h v Verskem središču Kew (v prostorih Slovenskega narodnega sveta Viktorije) Od 15h do 18h v Slovenskem primorskem socialnem klubu Jadran
Prosimo vse Slovence, ki želijo konzularno pomoč, da predhodno pokličejo na Veleposlaništvo, da se dogovorijo za točno uro sestanka.
Žal zaradi obiska številčne slovenske gospodarske delegacije v Melbournu in Sydneyu, ni bilo možnosti organizirati konzularni dan v mesecu februarju.
Lep pozdrav
Aljaž Gosnar Odpravnik poslov
rr

VEIJiPOSI-ANIŠTVO RP.PlJBI.iKB SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA
Advance Bank Centre-Level 60 Marcus Clarke street. Canberra City, tel.:(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma In drugo pošto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia. P.O.Box 284. Civic Square, Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9 .00-17.00 ure; uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar; upravno konzularni referent: l ina Omahen.
Vl
KONZULAT RF.PUBUKE SLOVENIJE AVSTRA1JJA (NSW in V1C)
21 Judge Street. Randwick. Sydney. NSW Častni kon/.ul Alfred Breznik
Ohisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) Tel.: (02)314 5116; r-ax : '02i 3996246 PoSni naslov:
P.OBox 18K.Coogee.NSW 2034
KONZULAT REPUBLIKE SLOVliNIJE NOVA ZELANDUA
tistem iluu Road. Poniare. Lower Hutt i Wellington), častni konzul Dušan Lajovic. tel.: (04) 567 0027. fax: (04) 567 0024
PoSni naslov:
P.OBox 30247. Lower Hut. New Zealand
Naslov v Avstraliji:
78 Victoria Street. Smithfield.
Sydney. NSW 2164 .
tel.: (02) 604 5133: fax: (02) (>04 009
PoStni naslov:
P.OBox 5. Smithfield. NSW 2164
glas s loven lik ji- ne- ix)bičkonosen časnik, namenjen slovenski skupnosti v avstraliji
nie voicn* of sloven i a is a non - profit newspaper in ti ue service of the slovenian (x)mmunity in australia
NAŠI ROJAKI OBVEŠČAJO
Ivo Leber
KOORDINATOR SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE "ZA SLOVENSKE ZMAGE S SLOVENCI PO SVETIT'
"MAL POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR"
so v starih časih v starem kraju zlagali tolar do tolarja zavedni
Slovenci.
Pred desetimi leti je podobno zastavila SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE z akcijo za napredek
in razvoj
slovenskega smučanja "PODARIM — DOBIM". V desetih letih so Slovenci doma kupili preko 15 milijonov darilnih kartic in s tem omogočili izjemne uspehe najboljših smučarjev. Tudi v Avstraliji smo spremljali te vrhunske dosežke. Zdaj prihaja ta akcija med Slovence v izseljeništvo. Njeno geslo je ZA SLOVENSKE ZMAGE S SLOVENCI PO SVETU". Vaš avstralski poverjenik Ivo Leber vam bo ponudil darilne kartice po 15 avstralskih dolarjev. Kdor kupi kartico. dobi nagradni kupon in razglednico najboljših smučarjev. Razen tega prejme vsak, ki kuj)i eno kartico, tudi reliefno bronasto značko s podobo bloškega smučarja, kdor kupi pei kartic - za 75 dolarjev, dobi isto značko v srebru, kdor trideset pa zlato značko bloškega smučarja in dragoceno plaketo.
To seveda še ni vse. Med kupce darilnih kartic bo žreb razdelil 104 nagrade. Prva nagrada je potovanje v Slovenijo za dve osebi (letalski vozovnici iz kraja prebivališča nagrajenca), bivanje v luksuznem hotelu na
Bledu in sedemdnevni brezplačni najem avtomobila. Druga, tretja in četrta nagrada sta po dve letalski vozovnici v Slovenijo iz katerega koli kraja po svetu ter sto nagrad smuči tipa Elan.
Sezite po karticah v vaših društvih ali pa jih naročite pri Ivu Leberju v Melbournu, na telefon (03) 589 6094.
HEIP
NATIONAL COMMITTEE TO RAISE FUNDS FOR MEDICAL EQUIPMENT FOR EHOCARDIOGRAPH FOR UNIVERSITY PEDIATRIC CLINIC IN LJUBLJANA
DRAGE SLOVENKE, DRAGI SLOVENCI, POMAGAJTE
Pomoč zbira Elconora White, P.O. Box Kurncll, Sydney, NSW 223¡Australia, telefon: (02) 668 9763
Prosimo avstralske Slovence, da pomagajo bolnim slovenskim otrokom v Sloveniji. Posebej naprošamo slovenska društva, da organizirajo akcije - denarne zbirke VS pomnimo st kako smo pred leti pomagali Metki Škerjancc. Bolanih otrok, potrebnih pomoči, je v Sloveniji še dosti več. VALENTINOVO JE PRAZNIK LJUBEZNI! Izkažite na ta dan svoja^ čustva tudi za slovenske otroke! Denarno pomoč pa seveda lahko pošljete skozi vse leto, kadarkoli. Čeke prosimo naslovite na naslov HELP NATIONAL COMMITTEE in jih pošljite Eleonori White na gornji naslov.
P.S. Avstralska oljnata rafinerija CALTEX podarja vsako leto za slovenske otroke 500 avstralskih dolarjev. Kaj pa mi, Slovenci?
Eleonorn White
TO IN ONO 11 SLOUENIJE
JANUARJA DESET TISOČ OBOLELIH OD GRIPE
Epidemija eripe je v Sloveniji položila v posteljo nekaj deset tisoč ljudi. Na širšem Celjskem je za gripo zbolelo okrog 60 tisoč ljudi, na mariborskem koncu pa od 20. do 25 tisoč. Epidemija gripe (virus tip A) je bila na Celjskem največji tovrstni pojav v zadnjih letih.
SLOVENCEM PO SVETU TRIČETRT milijarde srr
Lani so največ denarja dobili Slovenci v Italiji (439.000.000 tolaijev) in Avstriji (276.000.000), sledili so bosanski Slovenci (devet milijonov tolaijev, ki so bili nakazani Svetovnemu slovenskemu kongres u - K onferenci za Slovenijo), madžarski (šest milijonov) in hrvaški , Slovenci (štiri milijone). Del denarja je bil "porabljen tudi v Sloveniji: Slovenija v svetu , Inštitut za narodnostna vprašanja, časopis Naša Slovenija, časopis Naša luč, Založba Jack. tiskarna Tone Tomšič in drugi. Denarje bil razdeljen med razne slovenske organizacije, društva, časopise ter za kulturno in športno dejavnost v zamejstvu.
DOMOBRANSKA PESNIKA LEGITIMNO V ZGODOVINI France Balantič in Ivan Hribovšek sta z znanstvenim simpozijem v okviru SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti) postala legitimen predmet slovenske literarne vede in slovenske literarne zgodovine. S tem pa bo odslej konec enostranskih in političnih interpretacij ter manipulacij z obema pesnikoma. Z letošnjim januarskim simpozijem se ie ustvarilo svobodno vzdušje, tako. aa je prišla v ospredje stroka, ki pa lahko v sebi še vedno skriva ideološke delitve.
SLOVENSKI SALON V PALAČI NARODOV?
Diplomati OZN v Ženevi se bodo sestajali v salonu, poimenovanem po Sloveniji. Četudi je ta ena najmlajših članic OZN, bo njeno ime najveijetneje čez leto dni neizbrisno vpisano v zgodovino svetovne organizacije, kajti v tretjem nadstropju Palače narodov, v kateri je nastanjen evropski sedež Združenin narodov, bi že konecjanuaria 1995 lahko odprli Slovenski salon. Pobudo je sprožil šef slovenske stalne misije pri evropskem uradu OZN in mednarodnih organizacijah v Ženevi dr. Anton Bebler.
POLITIČNA SREDINA SE PRIPRAVLJA NA ZDRUŽITEV Formalnosti združitve demokratov, zelenih in socialistov naj bi bile urejene že sredi februarja, ie dejal na tiskovni konferenci predsednik demokratov Igor Bavčar. Na desnici - če se z njo razume krščanske demokrate in slovensko ljudsko stranko - glede združevanja še nič posebno novega, čeprav bi se SKD radi združili z ljudsko stranko. Član demokratske stranke Dr. Dimitrij Rupel je nedavno tega izjavil, da si demokrati ne želijo sodelovanja s sedanjo vlado, da jih ne zanimajo pozicije*
DVOJNO DRŽAVLJANSTVO ZELO ' ZANTMA PRTMORCE
Med prebivalci Primorske je v zadnjih tednih zaznati vse večje zanimanje za pridobitev dvojnega državljanstva. Predvsem pripadniki manjšine imajo namreč možnost, da v skladu z italijansko zakonodajo dobijo tudi italijansko državljanstvo. Vse pa kaže. da bi to državljanstvo radi tudi drugi. 17. člen italijanskega zakona o državljanstvu navaja, da lahko italijansko državljanstvo "ponovno" pridobijo vsi, ki so že pred letom 1978 živeli na območju cone B (treh obalnih in bujske občine) in so bili pripadniki italijanske manjšine. Prošnje z ustrezno dokumentacijo se morajo vložiti do 15. avgusta tega leta. Slovenska zakonodaja za zdaj dopušča možnost pridobitve dvojnega ali celo trojnega državljanstva, nihče pa ne ve kaj bodo prinesle napovedane spremembe zakona. Poslanci so že predlagali kateri državljani Slovenije bi smeli obdržati dvojno državljanstvo. Pripadniki italijanske manjšine pravijo, da bi morale te ugodnosti veljati tudi zanje.
PETDESET NOVIH ZAKONOV
Državni zbor naj bi do polletja obdelal in sprejel lepo število zakonov potrebnih za normalno funkcioniranje države. Tudi zakon o popravi krivic, ki bo znova sprožil v parlamentu obilo razprav o dogodkih med drugo svetovno vojno. Sprejeli naj bi zakone, ki sodijo v področje pravosodja in uprave. Nadaljeval se bo zakonodajni postopek bodočega zakona o obrambi. Zaokrožiti bo treba proces privatizacije (stavbnih in drugih zemljišč v družbeni lasti) in drugo.
SKORAJ POLOVICI UPOKOJENCEV NE BO TREBA PISATI DAVČNIH NAPOVEDI
Tiste pokojnine, ki ne presegajo višine povprečne plače v državi, že med letom niso obremenjene z akontacijami dohodnine. Skoraj polovici upokojencev pa ne bo treba pisati davčnih napovedi. Starostnih pokojnin je v Sloveniji 256.813, invalidskih 94.272, družinskih 80.318, kmečkih 20.683 in vojaških 4.995. Vsega skupaj Je bilo zadaj i mesec preteklega Teta izplačanih 457.081 pokojnin.
Po novem zakonu bodo obdavčeni tudi nadpovprečni dohodki Študentov in dijakov.
HRVAŠKA SE NE NAMERAVA ODRECI PIRANSKEMU ZALIVU Hrvaški premier Nikica Valentič je poudaril, da se njihova država ne more odpovedati svoji lastnini na Slovenskem, Piranskemu zafivu in dolgovom Ljubljanske banke do deviznih varčevalcev. Hrvaško slovenska komisija za ugotavljanje in določanje meje naj bi se predvidoma sestala 15. rrebruarja in predstavila svoja stališča. Slovenija, kot je povedal zunanji minister Lojze Peterle še vedno vztraja na stališču in se zavzema za stanje, kakršno je bilo 25. junija 1991. Hrvaška je konec januaria le plačala Jedrski elektrarni Krško četrtino dolga, to je 10 milijonov mark, ostalo pa naj bi poravnala do avgusta letos.
NISO ZADOVOLJNI S SLOVENSKIM GRBOM, NOVI ALI SPREMENJENI GRBI OBČIN, MEST IN TRGOV Slovensko grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo SLOVENSKI ŠČIT opozarja na problematiko državnega
gba RS, saj so jih na njegovo oporečnost večkrat opozorili tako domaČi in tuji poznavalci stroke, ki jim Slovenijamnogo pomeni. Predvsem iih opominjajo Švicaiji in Angleži naj vendar za državni grb izberejo nekaj primernejšega iz slovenske bogate zgodovine. Ta postopek pa ne bi bil tako preprost, saj je oblika grba zapisana v slovenski ustavi. V Sloveniji se že menjajo nekateri grbi. Grba mesta Bleda in Radovljice sta bila že izdelana oziroma urejena. Grb Bleda bo uradno sprejet verjetno šele tedaj, ko bo postal Bled tudi sedež občine. Slovenija se postopno pripravlja na novo upravno delitev, zato društvo SLOVENSKI ŠČIT sodeluje z ministrstvom za notranje zadeve, ker bo še marsikje potrebno uvesti novi ali spremeniti stari grb. Prav zaradi tega je tudi naš časnik zaenkrat prenehal s predstavitvijo različnih slovenskih grbov.
ZLATA LISICA JE BELA ZARES ZLATA
Trije dnevi tekmovanja alpskih smučark na 31. ZLATI LISICI so pod mariborsko Pohoije zvabili okrog 50jb00 obiskovalcev. Vse je bilo kot v beli pravljici. Obisk najvišjih slovenskih osebnosti. Sanjski rezultati domačih smučark. Tudi največji optimisti niso pričakovali takšnega uspeha. Poročila in slike Maribora so obšle svet. Uspešne smučarke: Urška Hrovat, Špela Pretnar, Alenka Dovžan in Katja Koren. Ženska in moška smučarska ekipa Slovenije bo sodelovala tudi na prihajajoči zimski olimpijadi na Norveškem od 12. do 27. februaija.
UČITELJI IZ ARGENTINE NA ŠTUDIJU V SLOVENIJI Mirna na Dolenjskem - Ministrstvu za zunanje zadeve Slovenije oz. dr. Petru Venclju je uspelo organizirati enomesečni študijski obisk v Sloveniji za 12 učiteljic in enega učitelja slovenskega jezika iz Argentine. (Povabljeni so bili tudi avstralski učitelji pa se menda ni nihče prijavil.)
BOJ PROTI KAJENJU TUDI V SLOVENIJI
"Zdravje vse do leta 2000" je širši načrt Svetovne zdravstvene organizacije, ki ga je sprejela tudi Slovenija. Poslanstvo te organizacije se je pred dnevi mudilo na Slovenskem. Tako bo Slovenija počasi spremenila svoj odnos do kajenja, saj so v posameznih vrtcih in šolah ze omejili kajenje, kaditi pa se ne bo smelo več niti v slovenskem parlamentu. ( Nekateri člani slovenske gospodarske delegacije, ki je obiskala Avstralijo so se čuaili.lcer pri nas v Avstraliji niso smeli kaditi ne na konferenci, ne v določenih hotelskih sobah, trgovinskih centrih, restavracijah, vlakih in tramvajih, skratka na skoraj vseh javnih mestih. Zdaj bodo tako prepoved počasi dočakali tudi doma.)
GLAS SLOVENIJE streut 5
Vrli Sv. Trojice in dmgouvrsčena fotografija Stare ceste
VRHNIKA - V teh dneh Je izšlo pet novih razglednic o Vrhniki in njeni okolici. Da bi bile čim bolj privlačne in zanimive, je vrhniško Turistično društvo organiziralo nagradni natečaj. Geslo natečaja: "Moja Vrhnika, hodimo mimo in ne poznamo tvojih lepot". Posebej so Vrhničani ponosni na svoje°a rojaka Ivana Cankarja. Prvo nagrado je aobil Vojko Bizjak za fotografijo vasi Bevke, drugi dve pa Sonja Zalar Bizjak za fotografijo Stare ceste na Vrhniki in Matjaž Cunder
za predstavitev kapnikov v Vrhniški jami.
*
ZEMONO - Primorska predstavitev Slovenskih vinogradov, ^otomonografijo "Slovenski vinogradi" je izdelal Joco
Znidaršič. Letos mineva 150 let od izida Vinoreje za Slovence, ki jo je kot prvo tovrstno knjigo v teh krajih napisal v slovensčini kaplan Matija Vrtovec. Ta knjiga je pripomogla k ustanovitvi prve slovenske vinarske zadruge natanko pred sto leti prav v Vipavi.
*
LJUBLJANA - TEDEN LOVSKIH JEDI PRI FIGOVCU je
Eotekal januarja in lovske dobrote je kuhal Marko Robinik. •va nova upravitelja Borut Dular in Jaka Matičič sta predstavila posebnost jedilnika, na katerem je bil med drugim tudi medved. Figovec želijo spremeniti v dobro gostilno s pestro hrano in pijačo. V načrtu imajo tudi ureditev poletnega vrta s 500 sedeži.
PTUJ - KURENTOVANJE - Ptujsko kurentovanje že štiriindvajsetič. Mesto bo ponovno spremenilo svojo podobo, ko se bodo v njem zvrstile razne etnografske, folklorne in
flasbene skupine. Letošnja novost je karnevalski vodnik s aterim bo mogoč prost vstop na pustne prireditve v Ptuju, v nekaterih gostinskih lokalih pa bo vodnik osnova za cenovni popust. Osrednja pustna prireditev - kurentovanje bo 13. februarja. Pečat letošnjega pusta bodo tod dale tudi skupine iz Madžarske, Švice, Litve, Romunije in Hrvaške. Mednarodna udeležba je vsekakor lepo priznanje za Ptuj, ki je mladi član evropskega združenja karnevalskih mest in mednarodnega združenja folklornih skupin.
NAZARJE - V Zgornji Savinjski dolini je bil na sporedu izreden pustni karneval "Pust Mozirski", izšel je list "Pustni kurir".
*
PORTOROŽ - Turistično društvo se je po večletnem mrtvilu zopet postavilo na noge in letos seje odločilo pripraviti dobri
pustni karneval. Smešni sprevod bo 13. februarja.
*
ŠALAMENCI - BOROVO GOSTUVANJE - je živ prekmurski običaj v (pred)pustnem času, ko zbobna na kup staro in mlado in ko se bosta letos vzela Borov Ferko iz Gruo in Brezova Kata iz Pernjeka. "To blajženo vkuep vezanje" bo pred gasilskim domom. Poroko mrzle neveste z najstarejšim fantom v vasi so pripravili v posmeh vsem mladim, ki od pusta do pusta v vasi niso poskrbeli za pravi svatovski obred.
LJUBLJANA - Stolp piskačev na Ljubljanskem °radu naj bi se letos obnovili. Dogradili naj bi lesen opazovalni hodnik za požarnega čuvaja, na katerem so občasno nastopili tudi piskači. Sla vogalu balkona pa naj bi bil stolpič, kjer bo prostor za "rog" oziroma orgle. Utrdili bi še obzidje bastilje. V Ljubljani bo spet promenada. Sprehajališče naj bi potekalo po Cankarjevi cesti , in sicer od Beethovnove ulice do Prešernove ceste in v povezavi z Jakopičevim sprehajališčem; njegov drug del naj bi potekal po Štefanovi ulici oa Slovenske ceste do Narodne galerije.
*
IZOLA - bo letos glavno mesto otrok. Združene mre narodov, ki so lani uspešno prestale krst v petih evropskih mestih -slovensko prizorišče je bila piranska občina - naj bi se letos preselile s portoroških plaž v Izolo. Igre naj bi bile prenesene s septembra na junij in so svojevrstna priložnost za promocijo Slovenije v Evropi.
*
MARIBOR - V Ulici talcev ob Titovem mostu naj bi zgradili v enajstih mesecih poslovno stavbo Mariborska vrata. Za poslopje so pred dnevi že položili temeljni kamen. Stavba bo imela klet s pivnico in pet nadstropij. Prvi dve bosta namenjeni poslovnim lokalom, trgovski in gosinski dejavnosti, v ostalih treh pa bodo poslovni prostori. Vanje se bo vselila območna gospodarska zbornica.
*
SEVNICA - Tudi v Sevnici že dlje časa čutijo potrebo po večjem turističnem razvoju, zato so izdali ene°a redkih turističnih prospektov "Sevnica v objemu gozdov' . Okolica Sevnice je polna čistih studencev, gričevnatega in hribovitega sveta, lepo pa je tudi ob bregovih Save in Mirne. Ajdovski gradeč nad Vranjem pri Sevnici je najbolj raziskana in
arheološko parkovno urejena naselbina na Slovenskem iz obdobja pozne antike. Gostom je v Sevnici na voljo 40-posteljni notel Ajdovec, ki ima tudi odlično kuhinjo, kopališče, diskoteko in drugo. Znana je tudi sevniška kopitarna, ki ima več kot sto let dolgo tradicijo.
*
OSEM TURISTIČNIH NAČRTOV '94 - Gre za projc Spomladansko čiščenje in urejanje okolja v Sloveniji; Iščemo najbolj urejen kraj v Sloveniji; Turistična patrulja; Za odprtost,
>aih drz;
)jekte: ščemo prtost,
urejenost in gostoljubje na mejnih prehodih države Slovenije; Poženimo korenine v domačem kraju; Turizmu pomaga lastna glava; Turistični spominek leta 1994 in Koledar turističnih prireditev.
*
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA - Osmi festival, ki bo od 21. do 22. aprila v Postojni. Organizatorji so letos sprejeli kar 70 prijav za sodelovanje.
VINSKE CESTE V SLOVENIJI - Projekt je bil prvič predstavljen leta 1992. Najdlje so pri njegovi uresničitvi prišli v Mariboru s Podpohorsko in Mariborsko vinsko cesto, daleč pa so tudi že v Goriških Brdih, na Bizeljskem in v Beli Krajini.
Knjiga aforizmov Ivana Cimermana BUMERANGI v slovejičini, angleščini, nemščini, španščini, in francoščini
LAHKO NAROČITE NA: Založba LUXURIA d.o.o. Gradaška 10, Ljubljana 61000, telefon in fax: (61) 218 433
EVROTURIZEM: Dajte mi razgled z balkona, ne z Balkana!
Slovenija
Veio tur/2ma 94
BRATSKO smo si razdelili enotno prepričanje in različne deleže!
SLOVENIJA MOJA PEZEIA
PO SUETU
SLOVENSKI VESOLJEC V "DISCOVERIJU"
Med šestčjansko posadko "Discoverija" je tudi dr. Ronald M.Sega (Sega) iz Colorada, vnuk Karla Šege, ki se je na začetku tega stoletja izselil v Ameriko iz okolice Loškega Potoka.
Dr. Ronald je leta 1982 doktoriral iz eiektroinžinerstva. Je pilot-rezervni poročnik USAF in ima za sabo kar 3.700 ur letenja pri ameriških zračnih silah in NASI. Vesoljec je postal v juliju 1991.
Na svojem prvem poletu z vesoljskim raketoplanom bo tokrat kot specialist odprave v posebnem mikrogravitacijskem laboratoriju vodil projekt Wake Shield Facility. Dr. Ronald je eden glavnih snovalcev tega projekta pri centru za uporabne raziskave v vesoljskem vakuumu v Houstonu. Dr. Ronald Sega je poročen z dr. Bonnie J. Dunbar, ta je prav tako zaposlena pri Nasi in je presenetljivo že dvakrat poletela v vesolje. Zdaj se pripravlja na tretji polet v odpravi STS-61A. Posebnost poleta Discovervja je ruski vesoljec Sergej Krikaljev, veteran z vesoljske postaje MIR, ki sodeluje prt poletu v sklopu izmenjave vesoljcev ZDA in Rusije.
ZAPISI Z DALJNJEGA POPOTOVANJA
V	Sloveniji je izšla avstralsko-novozelandska odisejada Toma Križnarja "Samotne sledi". Zapisi iz raznovrstnih ekspedicij so postali že pravcati samostojni žanr. Križnarja fascinira raziskovanje različnih staroselskih plemen in ljudstev. Jadrnice, kolesa, džipi in pešačenje, morje ter zaprašene in neznane poti so načini, kako "pospravlja" svoj lastni nemir. Pisania se loteva povsem romantično: v leseni kolibi n.pr. ob avstralskem morju, med jutranjim plavanjem in jogo, gurmanskim apetitom in discipliniranim delovnim ritmom počasi odtipkava in razčiščuje svoja doživetja.
SLOVENEC MED INDIJANCI
V	ljubljanskih Križankah so odprli razstavo, ki predstavlja življenje in delo slovenskega antropologa Južne Amerike Janka Benigaria. Razstava je posvečena Benigarjevi I 10 letnici rojstva, vsa zbrana dela so zasebne zbirke Svetozarja Gučka, ki se je s prijatelji pred šestnajstimi leti podal na pot skozi pampo Patagonije v Alumine v pokrajini Neuquen. Tam je zadnja leta življenja bival tudi Benigar, kije že s 26 leti (leta 1908) pobegnil iz civilizacije ter se posvečal raziskovanju in opisovanju življenja južnoameriških Indijancev. Dvakrat je bil poročen, obakrat z Indijankama, imel je 17 otrok. Podnevi je bil Indijanec, hranitelj družine, ponoči pisatelj, raziskovalec in borec za pravice zapostavljenih in preganjanih Indijancev. Govoril in pisal je stirinajst jezikov. Bil je član Akademije znanosti v Bunos Airesu. Zaradi oddaljenosti in revščine je imel zelo malo možnosti za objavo svojih del, poplava pa mu :e uničila rokopis primerjalnega slovai^a šestindvajset narečij ndijancev pokrajine Rio Negro.
NAJDEN "NAJSTAREJŠI" LINCOLN
i
New York - v zadnji številki revije American Heritage so postregli z veliko zanimivostjo. Objavili so namreč do zdaj neznano dagerotipijo (zgodnjo obliko fotografije), ki prikazuje Abrahama Lincolna. To je najstarejša naiaena fotografija tega ameriškega predsednika, umorili so ga leta 1865, znan pa je predvsem po tem, da je leta 1862 odpravil suženjstvo.
OLIMPIJSKI OGENJ SO ODPELJALI IZ GRČIJE
Letošnje zimske olimpijske igre bodo od 12. do 27. februarja v Lillchammerju na Norveškem. Oli-mpijski ogenj so iz Aten že prepeljali v Stutgart, potem v Mifnchen. Dusselaorf. Hamburg, Kooenhavn, Helsinki, Stockholm in 5. februarja v Oslo.
TISK 33*.
7 D
12. januar 1994 Bo Jelko Kacin novi obrambni minister? Jelko Kacin je še vedno presenetljivo na vrhu lestvice najpopularnejših Slovencev. Je podpredsednik slovenskih demokratov, stranke, ki kaže z napovedjo združitve s socialisti in Zelenimi - ekološko socialno stranko in s približevanjem vladajoči Liberalno demokratski stranki resne ambicije po radikalnejšem posegu v sedanje razmerje politične moči. Špekulacij s tem v zvezi je veliko, ena najzanimivejših pa je ta, da naj bi bilo Jelku Kacinu v "novih razmerjih" namenjeno mesto obrambnega ministra. In ne nazadnje je Jelko Kacin tudi direktor marketinga novomeške Adrie Caravan na odhodu./Piše Darka Zvonar-Predan/
SLOUENEC
22. januar 1994 Od 18. januarja letos je Slovenija v istem košu kot druge nekdanje "bratske" republike. S tem datumom bi morala sprejeti njihov predlagani način urejanja medsebojnih odnosov. To pa pomeni, da bi pogodbi iz leta 1998 za posojilo v znesku 4,2 milijarde dolarjev morala prevzeti tudi odplačevanje dolga nekdanje Jugoslavije in ne le v Sloveniji uporabljenih posojil in dela porabljenih v skupnem jugoslovanskem proračunu. Od 18. januarja je torej Slovenija v zamudi. S tem pa je neposredno ogroženo slovensko premoženje zunaj državnih meja. Pravijo, da do njegove zmrznitve v Evropi ne bo prišlo, to pa je mogoče na območju ZDA. /Piše Vida Kocjan/
SL0B00NH DALMACIJA
25. januar 1994 O verigi, ki se začenja pri hrvaških ribičih, nadaljuje prek prekupčevalcev, končuje pa v slovenskih in celo italijanskih restavracijah, nihče noče javno spregovoriti. Ta zgodba je začela pred tremi leti, ko so se turisti zaradi vojne začeli izogibati hrvaški obali.To pa so takoj izrabili Slovenci in začeli odpirati čedalje več ribjih restavracij. Čeprav_ hrvaški ribiči niso navdušeni nad prekupčevalci, priznavajo, da je to edini izhod v položaju, ko domači trg "noče" rib. Ribe iz Dalmacije in Istre potujejo prek meje popolnoma legalno, saj se slovenskim gostincem splača plačati vse dajatve in tudi ve ter mar sko-sani t arno potrdilo. Posebna zgodba pa so školjke, zlasti prstaci. To morsko poslastico je mogoče dobiti v vsaki slovenski ribji restavraciji, čeprav je znano, da teh školjk v slovenskem primorju sploh ne "lovijo"./Piše Edi Jurkovič/
MLADINA
18. januar 1994 In tako je danes v slovenski vojski: Vse pogosteje je slišati, da je zakon o sedemmesečnem služenju vojaščine, ki ga lahko predsednik republike skrajša še za en mesec, preveč zaletav, saj je že vojakov za stražo navadno premalo.
Vojak mora častnike naslavljati z "Gospod poveljnik!" Častniki so vojake dolžni vikati. Poveljniki se nad teboj ne smejo izživljati. Ne smejo te žaliti, se dreti nate. Če misliš, da bi izvršitev povelja lahko škodila tvojemu zdravju, ga lahko zavrneš."Marenda je malica." "Na desno krug!" je zdaj"Polkrog v desno!" "U potiljak!" je zdaj "Pokrij!" Kapija je kapija. Se vedno položijo "zakletvo" ne pa prisežejo. Branje časopisov ali gledanje televizije ni obvezno. Čiščenje stranišča je zelo redka kazen. Častnik se bistveno razlikuje od nekdanjega oficirja JLA. Stanuje in dela v domačem kraju. Ustava mu ne dopušča delovanja v političnih strankah. /Pišeta Ali h. Žerdin, Viko Luskovec/
n GOSPQGRRSTUO
GOSPODARSKA DELEGACIJA IZ SLOVENIJE V MELBOURNU
TEČAJNA LISTA - slov. tolariev Februar 1994			(SIT)
DRŽAVA	VAJ,UTA	NAKUPNI	PRODAJNI
Avstralija Nemčija ZDA	1 Al J D 1 DEM 1 US	94.5616 76.9418 133.2788	95.1306 77.4049 134.0808
Delegacija je prispela v Melbourne 31. januarja, I. februarja pa je bila v prostorih Australian Chamber of Manufacturers poslovna konferenca. Na konferenci je bila predstavljena Slovenija s posebnim video filmom, spregovorili so Vojka Ravbar, državna sekretarka v Ministrstvu za ekonomske odnose RS, Aljaž Gosnar, odpravnik poslov iz veleposlaništva v Canberri, Gregor Simoniti v imenu World Trade Centra iz Ljubljane, Dušan Snoj, urednik gospodarskih revij in drugi predstavniki posameznih slovenskih podjetij. Med drugim je bilo povedano, da bo ljubljanski Smelt verjetno razširil svoj biznis tudi v Avstralijo. Slovenija trguje dobro z državami v soseščini, ki vedo, daje dežela varna(z Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Hrvaško), nekateri poslovneži v ZDA pa doslej niso vedeli dovolj o Sloveniji, niti tega ne, da ni več v vojni. Po poslovni konferenci je bila tiskovna konferenca, na kateri so oili med drugimi prisotni tudi novinaiji Financial Review-a, The Age-a in The Australian-a.
Posnetki s konference so bili predvajani še isti večer na avstralski SBS - etnični televiziji s sporočilom DA JE SLOVENIJA VARNA DEŽELA!	.	.
Zvečer istega dne je bil organiziran sestanek s Slovenian Business Association of Australia in s slovensko skupnostjo. Zal je bilo na tem zadnjem srečanju prisotno Te nekaj članov SBAA, Slovenskega narodnega sveta Viktorije, pater Tone Gorjup, Elica RizmaJ z SBS radijske postaje, Stanka Gregorič - Glas Slovenije, in nekaj drueih posameznikov oziroma podjetnikov. Seveda nas je najbolj impresionirala enostavna, zgovorna in strokovno ter angleško odlično podkovana Vojka Ravbar.
PO DOMAČE Z VOJKO RA VB AR
Pogovarjala se je Stanka Gregorič
S.G.:Mislila sem, da bo moje pi vo vprašanje: kako in zakaj ste prišli v ožjo izbiro za Slovenko leta, v reviji Jana, vendar mi je po današnji konferencijasno zakaj in zato vas tega ne bom vec vprašala ( bralci naj preberejo gornji uvod).
V.R.: Ja. bila sem presenečena, ko sem zagledala sebe v Jani. Vesela sem. da je bila med trinajstimi finalistkami izbrana prav sestra Vida Zabot. Vida že na svojem obrazu izžareva nekakšno energijo in je name naredila močan vtis osebnosti, ki ve kaj hoče. Je izredno izobražena. Je simbol drugačnega življenja.
S.G.: Povejte mi kaj o sebi.
V.R.: Sem diplomirana ekonomistka, v ekonomiji imam tudi magisterij. Po starših sem s Krasa, rodila pa sem se v Dubrovniku, kjer je oče služboval. Izhajam iz delavske družine. Ja. za vse sem se v življenju morala sama izboriti, tudi za štipendijo za študij, ki sem jo dobila kot nadarjena študentka. Po osamosvojitvi sem bila v vladi RS namestnica zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, odgovorna za ekonomsko področje. Sistem se je spremenil in imamo zdaj posebno Ministrstvo za ekonomske odnose, kjer sem državna sekretarka.
S .G.: Kako to, da tako dobro obvladate angleščino?
V.R.: Skozi prakso. Angleščino pa sem imela tudi v šoli in na fakulteti. Učila sem se tudi ruščine, italijanščine in nekaj nemščine.
S .G.: Prav v tokratni številki našega časnika bomo jponovno pisali o uporabi tujk v Sloveniji, še posebno in prav v gospodarstvu. Kako gledate vi na to zadevo?
V.R.: Parlament sicer skrbi za lepo slovenščino in ie občutljiv na mednarodne prevode raznih sporazumov in zakonov. Ljudje, posamezniki pa imajo različne stopnje zavesti. V Sloveniji boste našli podjetja, ki se predstavljajo v lepi in tipični slovenščini, druga pa odražajo tipično angleško ali ameriško izrazoslovje. S tem bi se nekdo pač rad uveljavil na mednarodnem polju.
/'oslovim konlewnea - v ospredju na levi duvklor DANI: u\ Mirne m i Dolenjskem Božidar Pcmarčič. /;i njim Simon Spacapan. melboumški tiskar
Jaz temu ne bi dala presedana. Treba je najti kompromis. Slovenščina ima sicer veliko besed s katerimi bi se lahko izognili tujkam.
S-G.; Pred kratkim je obiskala Avstralijo slovenska turistična skupina. Pirektor inozemskega turizma Janko Stebej in Drago Bule, turistični novinar TVS sta na radiu govorila o visokem standardu v Sloveniji. Pripovedovala sta kako veliko število Slovencev odhaja na dopuste oziroma na smučanje v tujino, daje Slovenija za Nemčijo in Avstrijo po glavi prebivalca prva po nakupu mercedesov itd. itd. Avstralski Slovenci nemalokrat zbiramo denar za bolnice, reveže in drugače prizadete v Sloveniji, pomagamo posameznikom, ki nas obiskujejo in nasploh beremo o vse večjem številu revežev. Prav zato sem slišala marsikatero pripombo tistih, ki so ta pogovor s Stebejem in Bulcom poslusali na radiu SBS v Melbournu.
V.R.: Seveda prihaja do polarizacije med reveži in bogatimi, vendar ne smemo pozabiti, da je socialna varnost v Sloveniji zelo visoka, kljub
velikemu številu brezposelnih. Zanje plačujemo vsi. Brezposelni prejemajo pomoč dve leti. zadnje čase pa se odpira vse več delovnih mest in brezposelni se nanje niti ne prijavljajo več, ker jim je v nekem oziru preveč dobro. Seveda to ni tudi dolgoročna rešitev. Maso brezposelnih bo treba prekvalificirati, jih naučiti novega dela. Tudi zdravstvene storitve so v Sloveniji na visoki stopnji in te so odraz nekega standarda. Tako tudi šole, vrtci in druge izobraževalne ustanove. Ko smo uvedli prostovoljno (privatno) zavarovanje so vsi Slovenci plačali zraven.
S.G.: Kaj pa upokojenci s povprečnimi prejemki?
V.R.: Naša stara generacija. Še posebej tisti, ki so preživeli drugo svetovno vojno, je skromna in je navajena varčevanja. Seveda se povsod po svetu standard zniža ko si enkrat v pokoju.
S.G.: Čeprav to ni vaše področje, vas bom povprašala kaj bo z zakonom o državljanstvu in s tem v zvezi s privatno lastnino? Te zadeve nas izseljence najbolj zanimajo in mučijo in precej smo brali v dnevnem časopisju iz Slovenije, da so mnogi nasprotova/i dvojnemu standardu: prišleki z juga naj bi se odrekli enemu od državljanstev, kar pa ne bi veljalo za dvojna državljanstva slovenskih izseljencev. Zakon o državljanstvu torej parlament ni mogel sprejeti predvsem zaradi spornega člena o državljanstvu po rodu, saj je bilo precej notranjih pritiskov s strani nekaterih strank pa tudi izven Slovenije, češ da bi s takim ravnanjem ta kršila človeške pravice proti priseljencem z juga.
V.R.: Eno je državljanstvo, drugo je lastnina, vendar sta medsebojno povezana. Če imaš slovensko državljanstvo seveda ni sporno imeti v Sloveniji premoženje, drugače pa je in bo s statusom tujca. Težko bi rekla kako se bo obrnilo z zakonom o državljanstvu v slovenskem parlamentu. Vsekakor je treba povedati, da ste Slovenci po svetu naredili ogromno v času priznanja Slovenije. Vem kako smo se z zunanjega ministrstva obračali na vas za pomoč.
Spomenik Primičevi Juliji na Wolfovi 4 v Ljubljani
Fotografija: Pavle in Sherril Šraj ob obisku Slovenije leta 1992
Vrba - srečna, draga vas domača.
-PREŠERNOV SPOMENIK V LJUBLJANI
Postavili so ga 10. septembra leta 1905 na takratnem Marijinem trgu. Avtor spomenika je bil kipar Ivan Zaje, pri oblikovanju podstavka in postavitvi pa je sodeloval arhitekt Maks Fabiani. Spomenik je sestavljen iz kamnitega podstavka in skale, ki nosi bronasti figuri pesnika in muze. V kamen sta vklesana dva reliefa z motivi iz Prešernovih pesmi. Simbolna je postavitev spomenika, saj Prešeren gleda tja, kjer je dobil del navdinov za svoje pesmi -proti oknom, kjer so nekoč živeli Primičevi.
--KULTURA—i
PESNIK
FRANCE PREŠEREN
V SLIKI IN BESEDI
URŠKA S POVODNIM MOŽEM—
je upodobljena v spomeniku, ki je vkomponiran v fontano na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, na Dunajski 20. Bronasto plastiko je izdelal kipar Stojan Batič (1957).
PREŠEREN V ZAGREBU
Zagrebški Gornji grad še danes hrani nešteto skrivnosti, celo takšnih, ki jih sama zgodovina počasi briše iz knjige spomina. Poleg kamnitih vrat je Galerija 11, ki jo vodi Igor Magič, ki je razkril tudi to skrivnost: gre za portret slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki meri 100 x 72 centimetrov. Avtorje neznan, neznano pa ie tudi leto nastanka. Portret je v lepem secesi iskem okviru in so si ga doslej ogledali že tudi številni Slovenci in strokovnjaki. Še vedno se ne ve kako je slika prispela v Zagreb. Bržkone pa je nastala po naročilu in na pdlagi fotografije. Še posebej zanimiv je levi zgornji kot, del slike na zidu za pesnikom, kjer je upodobljena Prešernova rojstna niša.
IN ŠE O UPORAB I TUJK U SLOUENIJI
Jožica Gerden Mildura-A vstralija
NE OSKRUNJUJTF/ VEC
SLOVENSKEGA JEZIKA
V novembrski številki "Misli" sem z zanimanjem prebrala članek Ivana Legi še, v katerem izraža ogorčenost zaradi onesnaževenja poslovnega slovenskega jezika z angleškimi izrazi in "full" spačenkami v naši domovini. Cenim in podpiram njegovo osveščenost; tudi jaz želim, da bi se znašlo čimveč preprostih pastirjev, ki še ne znajo angleško in bi, brez zapravljanja besed, ki se očitno odbijajo le v zid. protestirali kar z gnilimi jajci. Morda pa bi le bil tak način protesta Bolj uspešen kakor steklenica prelitega črnila v ta namen ter mnogi zbledeli opomini in vse preslišane želje upravičeno zaskrbljene peščice Slovencev.
Lanskega oktobra, ko sem se sprehajala po beli Ljubljani, bi se skoraj tudi jaz spotaknila, ko sem okrog in okrog "CENTROMERKURJA" zagledala napise: "NOVO - IZ ITALIJE V UUBLJANO - FAMILY SHOP-ZA VAS..."
Skoda, da gnilega jajca nisem imela v žepu, imela sem le jezik in fotoaparat. Odločila sem se aa bom glasno protestirala m zeleno-bele-rdeče onesnažen "CENTROMERKUR " poslikala. Svojo ogorčenost sem razlagala prodajalkam, ki so me poslale naravnost k upravniku na vrh stavbe. Vsa upehana sem se mu izpovedala. Povedala sem mu kako mi je pri srcu ko ugotavljam, da rojaki v domovini za Juaeževo pest drobiža in narodu v nečast pačijo ter oskrunjujejo slovenski jezik z angleškimi in drugimi tujkami. Povedala sem mu, da je "famili šop" po slovensko navadna "družinska trgovina"...
Gospod upravnik se mi je prijazno opravičil in povedal, da ni on sam odgovoren za "Family Shop", saj je še mnogo drugih takšnih trgovin po Sloveniji....Naj bi ta njegov izgovor bila moja tolažba? "Kdo pa je kriv?" povprašujem dalje. Prijazni upravnik mi je povedal, da je to krivda Zavoda, ki takšna podjetja registrira kljub temu da je vlada izdala zakon proti takšnemu početju. Tako, kljub zakonom in vsem odločbam, Slovenci doma lahko poslujejo kakor se jim zljubi. Kasneje mi je znanka zaupala kako jo je mučila radovednost m je morala stopiti v to trgovino ter se sama prepričati kaj "Family Shop" ponuja. Veste kaj? Neverjetno! CENTROMERKUR je uvozil iz Italije pokrivala za pokrov straniščne školjke! Glejte, sedaj pa se je še meni zataknilo in ne najdem primerne besede za to reč namesto petih. Kaj pa če bi to kipo imenovali kar kapo ali celo lasuljo za stranišče? Priznam, da se neumno sliši, toda vseeno boljše kakor je "famili šop". Torej, če lepa beseda in niti zakon ne zaleže, kaj drugega nam še preostane, kakor gnila jajca! (To bi smrdelo, da ne bi bilo treba nobene ngleske reklame več). Če vas pot zanese kdaj tam okoli in se strinjate z menoj, le vzemite s seboj gnilo jajce - za vsak slučaj! Ko sem se vrnila domov na Dolenjsko, mi je nečak ponudil povabilo:"Teta, vabim vas na kulturni večer 'BIKE-AID'. Oprostite zaradi tega izraza, toda to je zaključek akcije UNICEF-a, ki smo ga letos organizirali mladi člani...' Vem koliko truda je nečak Peter vložil v to človekoljubno akcijo za telesno prizadete in zato sem se tiho vdala: "Čestitam ti Peter, seveda bom prišla." Hm, kako bi se reklo "BIKE-AID" po slovensko? Ne vem, časi so se spremenili in mislim, da čaka slaviste mnogo dela: učiti, opozarjati, popravljati in tudi formirati nove slovenske besede, ki jih potrebuje današnji modemi čas.
SLOVENIJO SLOVENŠČINI
PISMO
PRŽAVNEMU ZBORU RS
Ljubljana, 13. januaija 1994
Podpisani: Janez Dular, Janez Gradišnik, Marjeta Humar, Janez Jeromen, Zmaga Kumer, Janko Moder Primož Simomti. Janez Sršen, Jože Toporišič. Hieronim f	Zveglič
Na {Dobudo Mohorjeve družbe in Slovenske matice se podpisani obračamo na Državni zbor RS z naslednjim odprtim pismom: Osamosvojitev Slovenije je podprla večina njenih prebivalcev in jo, kakor kažejo Javnomnenjske raziskave, podpira tudi danes. Za samostojno državo smo si prizadevali zato, aa bi svobodno usmerjali razvoj politike, gospodarstva, kulture, znanosti, umetnosti ter v javnosti neomejeno uporabljali slovenščino. Vendar v samostojni državi tega nismo v celoti uresničili: kakor da s svojo samostojnostjo ne bi vedeli kaj početi.
Stoletja je na slovenski jezik pritiskala zlasti nemščina, od leta 1018 pa še srbohrvaščina, italijanščina in madžarščina. Z osamosvojitvijo leta 1991 se je Slovenija gospodarsko in politično močno odprla zahodnemu svetu. Zal je to pri veliko Slovencih, še posebej v poslovnem svetu, vzbudilo občutek, da se moramo Zahodu prilagoditi prav v vsem. Nekaterim to pomeni, da moramo tujim jezikom, predvsem angleščini, dati večjo veljavo...Naši podjetniki, trgovci, vodstveniki, sestavljavci reklamnih sporočil pa v angleščini celo nam v Sloveniji pogosto ponujajo svoje blago, izdelke in storitve, prepričani, da je to bolj poslovno in gospodarsko učinkovitejše. Slovenski podjetniki svoja podjetja, gospodarske združbe, izdelke, prireditve poimenujejo angleško...angleščina je vdrla tudi v tisk, na ulice, v televizijske, radijske in druge reklame: kakor daje vse po tuje imenovano - pa naj je še tako povprečno in slabo - boljše od najboljšega domačega.... Podpisani zahtevamo:
1.	Javna raba slovenščine (imena podjetij, izdelkov, revij, pa napisi na embalaži in v izložbah, reklame m sploh poslovanje podjetij v Sloveniji) mora biti zavarovana in predpisana s posebnim zakonom. Zdaj veljavni Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS šr.30, 10. junija 1993) je treba spremeniti tako, da bi predpisal rok za poslovenitev tujih imen. Podobno bi bilo treba spremeniti zakone in predpise o plakatiranju, tisku, radiu in televiziji, državljanstvu, kolikor zadevajo rabo slovenščine.
2.	Kar najhitreje naj se ustanovi telo, ki bo z ustreznimi pooblastili in strokovno avtoriteto bedelo nad jezikovno politiko in javno rabo slovenščine.
3.	Ministrstvo za šolstvo in šport mora zagotoviti ustrezen jezikovni pouk in domovinsko ter domoljubno vzgojo na vseh stopnjah šol. Slovenščina mora biti v študijskih programih vseh fakultet, da bodo naši strokovnjaki tudi jezikovno izobrazeni in usposobljeni.
4.	Na podlagi Ustave (11. člen) je treba zakonsko predpisati in zagotoviti resnično znanje ter obvezno rabo slovenščine v javnih službah (učitelji, novinarji, uslužbenci...).
5.	Državni zbor RS naj za svoje poslance, vodje tiskovnih služb in administracijo zagotovi izpopolnjevanje v jezikovni kulturi ter poskrbi za lektoriranje zakonskih besedil in njihovih osnutkov na vseh stopnjah obravnavanja.
KNJtoA ZA ANGLEŠKO &OVOKEČE KNJKrA ZA V AVSTRAUJ ROJENE - POTOMCE SLOVENCEV
"THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMESn
Napotilo izdajatelja: Ta knjiga, ki predstavlja zgodovino slovenskega naroda skozi stoletja, je dolgoletno delo avstralske Slovenke Drage Gelt. Z željo, da bo to delo nudilo našim potomcem in angleško govorečim narodom pogled v preteklost naših prednikov in jim predstavilo korenine našega majhnega po svetu raztrešenega naroda, izdajamo to. za vse Slovence tako pomembno knjigo, kot naš prispevek k proslavljanju 150—letnice Viktorije. Melbourne, 1985
Naročite jo lahko tudi v uredništvu MISLI, P.O.Box 197, Ke\v, Victoria 3101, Avstralija, telefon: (03) 853 7181
gorenje pacific
DEVETNAJST TISOČ OTROK V AVSTRALIJI VS/^KO LETO ZLORABLJENO NA TAK ALT DRUGAČEN NAČIN
19.000 - to pošastno številko kažejo zadnji statistični podatki A1HW. Od tega je n.pr. 5.479 psihično 5. 123 emocionalno, 5.072 seksualno zlorabljenih (največ deklic); starši zanemarjajo okrog 5.194 otrok, itd.itd. Samo leta 1990-91 pa je bilo zanemarjeno ali kakorkoli drugače zlorabljeno 50.000 otrok, od tega je 45 odstotkov prekrškov dokazanih. Socialni delavci, zdravniki, medicinske sestre, učitelji, psihologi, policija in drugi strokovnjaki pripravljajo o tem posebno poročilo.
POSEBNA POZORNOST STARANJU AVSTRALSKEGA PREBIVALSTVA
Avstralija bo imela v naslednjih letih vse več ostarelih kar bo posebno breme za njeno ekonomijo. Vlada je porabila za razne programe za ostarele samo v letu 1991 -92 okrog S 2.4 milijarde. Več kot 20.000 Avstralcem je bila dodeljena pomoč na dom (Community Care program)," za 68.000 pa je bilo poskrbljeno v domovih za ostarele in za skoraj 45.000 v posebnih hostelih. Leta 1992 je bilo 11.5 odstotka ljudi starih nad 65 let, kar znaša več kot dva milijona, od tega je bilo 403.900 starih nad 80 let ( dve tretjini ženskega spola).
TUDI TO JE
RUSTRRLIJR
VEC KOT 9.000 NOVIH AVSTRALSKIH DRZAVLJANOV-Z NOVO PRISEGO
Na Dan Avstralije, 26. januarja letos je bilo po vsej Avstraliji veliko število zgodovinskih svečanosti, na katerih je prejelo državljanstvo 9.000 oseb po novi prisegi- ne več Kraljici ampak so prisegali na zvestobo Avstraliji. Avstralci smo tega dne praznovali na vse načine, avstralsko rjavo ljudstvo Aborigini pa je ponekod prirejalo proteste, saj je ta dan za njih "dan angleške invazije Prav zaradi tega so nekateri avstralski politiki predlagali naj Avstralija slavi raje 1. januar - dan ko je leta 1901 združila svoje zvezne države in se priključila Commonvvealthu.
NASLOV AVSTRALCA LETA 1993
je pripadel lanu Kiernanu, začetniku ekološke akcije oziroma poKreta "Clean up Australia", ki uspešno poteka že pet let.
DVA MILIJONA AVSTRALCEV ČUTI BOLEČINO REVŠČINE
Australian Institute of Health and Welfare (AIHW) je izdal prvo poročilo o siromaštvu avstralskih prebivalcev in prikazal, da se brezno med revnimi in bogatimi v devetdesetih letih vse bolj poglablja. Poročilo daje za primer širičlansko družino z dvemi odraslimi osebami in dvenu otroki, ki prejema tedensko okrog $ 371.49, s tem denarjem mora poplačati stroške stanovanja in druge režijske stroške, kar znaša približno $ 287. 57 tedensko, tako, da jim ostane za hrano, obleko, zdravstvene stroške, šolske in druge potrebščine le bornih $ 83.92. Vsaki deseti Avstralec spada v kategorijo revnih potem, ko poplača stanovanjske stroške. Leta 1990-91 je bilo poskrbljeno za 13.000 brezdomcev. Vsaki četrti prebivalec Avstralije-stanovanjski najemnik in vsaka četrta oseba stara manj kot 24 let je živela pod povprečno mejo siromaštva. Namestnik avstralskega prvega ministra G.Howe je dejal, da bo morala Avstralija poskrbeti predvsem za novo stanovanjsko politiko.
PAR19 LE 27/10/1993
PA SÉ TO
FRANCE
IZ SLOVENIJE

0285/LITTLE 4 ASSOC.
IUI
ŠlES
Bi m m m
AUSTRALIA
HU
euro
international ptyitd.
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bent wood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores
EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products
SHOWROOM ADDRESS:
3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph: (03)764- 1900 Fax: (03) 764 - 1461
SYDNEY BRANCH
2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213
A KONCU SE NASMEJTE...
ŽENA POVSOD
Vdovec se vrača s pogreba domov. Nenadoma pade s strehe tik zraven niega stresnik in se razbije. Mož pogleda proti nebu in vzdinne: "A si že gori?"
' NACIONALIST
—	Organizacija združenih narodov se mi zdi sijajna organizacija.
—Hm,Hm, saj se skoraj suinjam, le daje v njej preveč tujcev! GORENJSKA
—	Naš Mihec je včeraj pogoltnil pet kovancev.
—	Pa si ga peljal k zdravniku?
—	Ne. ampak v banko. Zdravnik vendar ne daje obresti!
-GODOVN1X1-
ILUSTRACIJA -ALJANA PRIMOŽIČ. PAVL.IHOVA PRATIKA
VS£ NAJBOLJŠE
if
GLAS SLOVENIJE
Založnik-Založba GI.AS Ustanovitelji in upravni odbor-DuS;m l.ajovic, Alfred Breznik, Štefan Merzel in Stanka Gregorič
llrcdniStvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Gregorič, 2/15 Allimdale rd. Boronia, Victoria 3155, telefon-fax: (03) 762 6830 Uprava - upravnik-Štefan Merzel, 265 Nicholson Street, Footscray, Victoria 3011, telefon (03) 762 6830
Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank. Draga Gelt, Jožica Gerden. Lojze Košorok, Vinko Rizmal
Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt; Logo: Frances Gelt; Distribucija: SZ. Gregorič
Informacije: STA - fax pomčila slovenske tiskovne agencije, obvestila Vcleposlaništ\a Republike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo, Večer, Družina, Mladina, Naša Slovenija, Rodna gruda. Mladika, Revija Slovenija, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ
%
I
Samo naročilnice in čeke pošiljati na naslov uprave. Vse ostale pridevke pa na naslov uredništva:
GLAS SLOVENIJE 2/15 AllandaleRd. Boronia 3155 Victoria, Australia Telefon-fax: (03) 762 6830
*
/J
Naročam GLAS SLOVENIJE
PRILOŽEN ČEK ZA: ko» nvoCancrS 5000 rt polka» S 30.00
UPRAVA: GLAS SLOVENIJE* 265 Nicholson Street Footscray, Victoria 3011_
Podpisani(a)
Ulica in kraj............. . ........
Držav».................. Poštna št.
L
Podpis................... D«tuni
TISK: Bounty l^rint, 65 Heatherdale Road, Ringwood, Vic. 3134