UJDK 101'37/'3.21(44a97.4:) Silvo Torkar ZRC SAZU
K NASTANKU IN POMENU NEKATERIH ZEMLJEPISNIH IMEN V BASKI DOLINI
(Baska grapa, Hudajužna, Porezen, Loje, Logaršče, Kojca, Obloke, Robje, Podmelec)
V prispevku se pojasnjuje nastanek in podaja etimologija dveh doslej nerazvozlanih zemljepisnih imen: Hudajužna in Porezen. S pomočjo zgodovinskih zapisov se spremlja večstoletni glasoslovni razvoj in prikazuje nastanek krajevnih imen Loje, Logaršče, Obloke in gorskega imena Kojca. Na dveh primerih (Robjein Podmelec) se obravnava nasprotje med živo in knjižno obliko zemljepisnega imena. Podan je tudi kratek povzetek dosedanjega etimologiziranja občnega imena grapa, ki pogosto nastopa v zemljepisnih imenih na Tolminskem.
The article sheds light on the origin and provides the etymology of two previously non-explained place names, i.e., Hudajužna and Porezen. With the help of historical records, it follows the phonological development over several centuries and explains the origin of the place names Loje, Logaršče, Obloke, and the oronym Kojca. The disparity between the standard form of a place name and the form in actual use is illustrated with two examples (Robje and Podmelec). The article also briefly summarizes the previous etymologies of the common noun grapa, which is often found in place names in the Tolmin region.
Ključne besede: Baska dolina, historična toponimija, etimologija, poknjiževanje zemljepisnih imen
Key words: the Bača valley, historical toponymy, etymology, standardization of place names
Baška dolina - Baška grapa
Po drugi svetovni vojni se je za dolino Bače uveljavilo terminološko manj ustrezno poimenovanje Baška gi^a^pa, čeprav je poprej skoraj sto let bilo v rabi ime Baška dolina} Obe imeni sta sicer proizvod pisne kulture in posledica upravnega in prometnega povezovanja doline v drugi polovici 19. in v 20. stoletju. Čeprav danes pridevnik baški zveni knjižno, saj živi jezik pozna le obliko bačarski, je v mikrotoponimiji izpričan: v Klavžah obstaja ledinsko ime Baš^e njiv^e oz. Na Baških njiv^ah.^ Zabeleženo je že l. 1574 v takratnem PodmeJcu (Pomelz): Toni Popich loco Gasper Popich p. uno rut Na baschich niuach.^ V podmelški krstni knjigi za leto 1664 je vpisana botra Rosina uxor
1	Silvo Torkar, Poglej jo, grapo!, Epicenter. GlasiloPosoškegarazvojnega centraIII/3 (april 2002), 10-12.
2	Milan Mikuž, Ledinska imena vasi Klavže, maj 1962. Rokopis, L 30, hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU.
3	Urbar tolminskega gospostva 1574-80 - torzo, za vasi med Tolminom in Knežo, Archivio Storico Provinciale di Gorizia, urbar Nr. 25.
4	Liber baptizatorum in Ecclesia Parechiali B.V.M. Podmeuz 1664-1687, ŽA Grahovo ob Bači.
5	Domačini povezujejo hišno ime Kaznar z občnim imenom krznar, kar je seveda mogoče, ni pa nujno; morda gre za izpeljanko iz že pozabljenega leksema kazen v pomenu 'vrsta žitne dajatve', prim. tudi na Tolminskem še danes živo žitno mero kaznejnk 'pol mernika'; tudi Vladimir Mažuranic v svojem delu Prinosi za hrvatski pravno-povjestni rječnik I, Zagreb, 1908-1922, str. 118, navaja izraz kazen (cazon, cazun) v pomenu 'žitna mera', izraz pozna tudi Leški rokopis iz Mežiške doline iz leta 1757: »od Papežovega grunta gre kazni v grad 2 birna arži«, v svojem Nemško-slovenskem slovarju iz 1789 navaja koroški prepo-
Valentini Cicigoi de Nabaschichniuach} Danes to ledinsko ime pokriva območje domačij Pri Pologa^rju in Pri Kaz^na^rju.5 Pridevnik baški je v tem primeru nastal iz vodnega imena Bača (in ne iz krajevnega imena Bača pri Modreju) z asimilacijo -čski> -ški, podobno kot Soča - soški, Roče - roški, pri čemer v tolminskem narečju deluje še palatalizacija k^, g, h > č, j, š pred e in i, zato Bašče niwe.
Leksem gr^apa se v zahodni Sloveniji zelo pogosto pojavlja v vodnih in terenskih imenih, največkrat v pomenu, ki ga navaja R. Badjura v Ljudski geografiji: »Grapa je čisto navaden, zanikrn naravni razgreb, bolj ali manj divji, položno ali strmo viseči graben, ki ga stanovitna ali nestanovitna voda izje, izpere, izrije, razdere, razkoplje.«6
V poljskem jezikoslovju vlada mnenje, da gre za termin vlaškega izvora; v poljščini ima pomen 'pobočje'.
F. Bezlaj je v Slovenskih vodnih imenih še pritrjeval tistim, ki so izvajali ^ra^po iz starovisokonemškega ^rabo, v Etimološkem slovarju slovenskega jezika I pa se mu zdi sumljivo mnenje Štreklja in Striedter-Temps, da je g^ra^pa pred letom 1050 izposojeno iz stvn. Gra^o in da naj bi bila mlajša oblika gi^aba, stvn. grabo ali srvn. ^rabe 'jarek', najmlajša pa graben iz nvn. Graben. Bezlaj dalje navaja, da je pomensko blizu romun. groapä 'jama, dolina', alb. grabe, kar povezujejo z ilir. ypdßav, ypdßa. Ber-neker povezuje sln. gra^pa z ^ra^pav, hr^a^pav. Polj. ^ra^pa 'strmina, kamenit kraj', češ. dial. ^ra^pa 'brezno' in slovaš. ^ra^pa 'nerodoviten svet, krepake' in ukr. ^ropa 'vrsta gore' je po mnenju Slawskega morda izposojeno iz romun. g^roa^pa.
Ukrajinski imenoslovec J. Karpenko pravi, da skoraj vsi raziskovalci izvajajo termin gr^opa, ki je v Ukrajini omejen pretežno na Karpate in sicer v pomenu 'planina', iz romunskega groapä 'jama', to pa iz alb. g^rope 'jama', ki jo pa etimologizirajo iz psl. *grob-h. Karpenko to etimologijo zavrača in pravi, da lahko s precejšnjo gotovostjo domnevamo, da gre za tipični karpatizem, katerega vir je 'najstarejši substrat'. Ker leksem nima zanesljive ie. etimologije, ga je V. Machek primerjal z ital. greppo 'urvyšče, shyl' 'pobočje, prepad' in ga uvrstil med predindoevropske, kar se zdi Karpenku dokaj verjetno.7
Hudajužna
Povedko o tem, kako so vaščane presenetili Turki prav takrat, ko so pojedli šele slabši del južine, tako da so zabeljene žgance morali prepustiti nadležnim vsiljivcem, sta Bevku povedala ded in babica. Neljuba izkušnja s Turki je na vaščane menda napravila tak vtis, da so svojo vas poslej imenovali po hudi južini, ki jih je doletela. Zgodba je med ljudmi precej znana, po Bevkovi zaslugi je prišla do celotne slovenske
roditelj Ožbalt Gutsman naslednje izraze in besedne zveze: kazen za nemško Zins im Getreide, kazenska njiva za Zinsacker, kazenske bukve za Zinsbuch, kazenski den za Zinstag, kazenski gospod za Zinsherr, kazenski kmet za Zinsbauer, kazenski regišter za Zinsregister (citirano po obrnjeni izdaji slovarja, ki jo je pripravil Ludvik Karničar, Graz, 1999).
6	Rudolf Badjura, Ljudska geografija, Ljubljana, 1953, 217.
7	ro. O. KapneHKO, npocni^KH ^oiHaoeBponeHctKoi oMOHiMÜ b yKpaiHctKHX Kapnaxax II, v: 3anHCKH 3 saraatHOi niHFBicTHKH, Bnn. 2, Oaecca, 2001, 47.
javnosti, v srbohrvaškem prevodu (tako v latinični kot v cirilični verziji) pa je doživela celo več izdaj kot v slovenščini, obstaja celo prevod v albanščino. Seveda pa je to le povedka, ki z resničnim izvorom imena nima nič skupnega.
Zemljepisno ime Hudajužna najdemo danes na treh lokacijah, vse v zahodni Sloveniji: v enem primeru gre za kraj Hudajužna v zgornji Baški dolini,8 v drugem primeru za zaselek vasi Loko^ec,^ ki leži na vzhodnem robu Banjške planote, v tretjem primeru pa za hišno ime Hudajužna oz. Pi^i Hudajužnu v cerkljanskih Gorenjih Novakih.10 Domačini iz druge Hudaju^^e povezujejo svoje ime s prvo, meneč, da gre verjetno za posledice starejše migracije, ki so povzročile prenos zemljepisnega imena. To je načelno seveda mogoče in sprejemljivo, vendar bi hkrati pomenilo, da je ime Hudajužna enkraten, osamljen pojav, in je nastalo po nekem čudnem, nenavadnem naključju. Taka imena so sicer prej izjema kot pravilo, vendar obstajajo. Domačini iz tretje Hudaju^^e vedo o svojem imenu povedati le šalo o tem, da je menda nekoč pri hiši med južino nastal strašen prepir.
Ime vasi je v seriji svojih esejev o slovenskih krajevnih imenih prvi skušal razložiti klasični filolog in slavist Luka Pintar.11 Čeprav je velik del njegovih imenoslovnih člankov še danes popolnoma neoporečen, se je pri imenu Hudajužna prenaglil. Trdil je namreč, da gre za razvoj iz psl. *huda gžina. Pintar ni imel na voljo nikakršnih historičnih zapisov, terena od blizu ni poznal (najbrž so mu povedali, da se pri Hudajužni že tako ozka Baška dolina na enem mestu še bolj zoži), zdi pa se, da mu tudi zbirka slovenskih zemljepisnih imen, ki je nastajala pri Slovenski Matici že od leta 1876'2 in jo je sicer uporabljal, ni nudila nobene prave opore. Njegovo trditev so nato širili v šoli in v poljudni literaturi, svoje mesto je našla tudi v Savnikovem Krajevnem leksikonu Slovenije.13
Kot najbolj prepričljiva se je do nedavnega ponujala razlaga, ki jo je že daljnega leta 1872 v svojem rokopisnem dialektološkem spisu podal osmošolec goriške gimnazije Miha Golob, doma iz ObJok.14 Ta je ime povezoval s hudim južnim vetrom, ki včasih ruje celo drevesa. France Bezlaj v svojem etimološkem slovarju pri geslu jug navaja poleg osnovnega knjižnega pomena 'južna stran neba' tudi pomen 'južni veter' in narečni izpeljanki ju^a (Kras) za 'odjugo' in jugovi^na za 'južen sneg', z leksemom jug pa povezuje tudi mikrotoponim Huda Južna, ki da se večkrat pojavlja na Tolminskem in Goriškem.15
Ruski etimolog Oleg N. Trubačov v Etimološkem slovarju slovanskih jezikov pri
8	Krajevni leksikon Slovenije, 1. knjiga, Ljubljana, 1968, 404, avtor gesla Stojan Trošt.
9	Prav tam, str. 213.
10	Dom mojih prednikov: kmečka hiša na Cerkljanskem (zbral in uredil Rafael Terpin), Idrija, 1998, 187; avtor zapisa Petra Florjančič.
11	Luka Pintar, O krajnih imenih, Ljubljanski zvon, 1913, 371.
12	Alenka Sivic - Dular, Slovenska matica in akcija za zbiranje zemljepisnih imen, XXV. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj, Ljubljana, 1989, 83-102.
13	Krajevni leksikon Slovenije - kot v op. 8.
14	Silvo Torkar, Iz zapuščine Baudouina de Courtenayja, Traditiones 24 (1995), 402; isti, Zgornja Baška dolina (rihtarija Nemški Rut) po tolminskem urbarju iz 1523, Kronika 42/1 (1994), 34.
15	France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika, Prva knjiga, A-J, Ljubljana, 1976, 233.
geslu *jug^ / *jugo / *juga ugotavlja, da prvotni pomen leksema jug sploh ni 'stran neba', temveč 'južni, topli veter, odjuga, kopnenje', saj to dokazujejo pomeni tega leksema v večini slovanskih jezikov. 16
Izkazalo pa se je, da je obstajala tudi vsaj še četrta Hudajužna. V tolminskem urbarju iz okoli leta 1600, ki ga hranijo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu,17 pri vasi Lom (danes Tolminski Lom) med naštetimi ledinskimi imeni najdemo tudi Velichi gniui, Na Ci^ifniž^i, Hudi Jusini (predloga pri prvem in tretjem imenu je pisar pač opustil). Ta zapis je nedvoumen dokaz, da je Hudajužna po izvoru ledinsko ime, ki je imelo povsem določen pomen. Še najbolje bi ga lahko opisali kot 'svet, kjer sneg najprej skopni, kjer najprej nastopi odjuga', ali krajše 'zgodnji odjugi izpostavljena lega'. V Hudajužni se za 'južno vreme' danes uporablja leksemjugovina (jüyovne) (< jugov + -ina). Nekdaj očitno zelo živa ju^^^a je izpeljana iz psl. *jugb, mlajšega juža s priponskim obrazilom -ina. Edino zabeležbo tega leksema je zaslediti v delih Ivana Preglja: »Težka južna, ki je visela izpod neba, je bila izpremenila ves okraj.«18
Pri poimenovanju je očiten pomenski prenos z vremenskega pojava samega na lego, ki je temu pojavu najbolj izpostavljena. Nekoliko se pri navajanju ene od možnih razlag imena približuje temu pomenu tudi Savnikov Krajevni leksikon Slovenije (»huda pripeka opoldanskega sonca«).19 Leksem južina v pomenu 'južno vrijeme, od kojega se topi snijeg i led' je v hrvaščini in srbščini še živ kot občno ime.20 Da ima pri našem imenu oznaka hud pomen »močan, izrazit, potenciran«, lahko vidimo iz nekaterih drugih ledinskih in vodnih imen v Baški dolini: Hu^e gi^ive - strma senožet pod Koblo, nad povirjem Kacenpoha ('zelo strme grive'), Huda grapa - grapa s previsnimi bregovi pri Rutu. Rudolf Badjura navaja tudi hud breg in Hudi prask,21 omeniti pa bi veljalo tudi priimek Hudoklin.
Dokončna potrditev izvora imena j e prišla z zemlj evidom iz prvotnega franciscejskega katastra, ki je sicer z ledinskimi imeni razmeroma skop.22 Ledinsko ime Hudajužna je vpisano na legi, ki jo danes poznamo kot Bi^do. Gre za tipično 'brdo', nekakšno koleno ali pomol, ki štrli iz Obloškega hriba in se dviga nad vasjo Hudajužna ter je znano po tem, da sneg tam najprej skopni. Tudi Hudajužna v G^oi^^nj^h Noi^akih je po izjavi domačina močno izpostavljena soncu.23 Torej ne more biti najmanjšega dvoma o tem, da je ime vasi nastalo iz ledinskega imena. Zanimivo je le to, da so ga uporabljali v Ob^o^^h že daljnega leta 1515, ko bi tu človek še pričakoval prevlado stare tirolske nemščine.24 V
16	3THMOnOrHHeCKHH C^OBapt CnaBSHCKHX aSHKOB, BHn. 8, MoCKBa, 1981, 192.
17	StLA Graz, HK Sach. K 118/2, f. 21.
18	Ivan Pregelj, Mladika X (1929), 82.
19	Krajevni leicsikon Slovenije - kot v op. 8.
20	Rječnik hrvatskoga jezika, svezak 1, A-O, Zagreb, 1901, 496.
21	Rudolf Badjura, Ljudska geografija, Ljubljana, 1953, 59 in 281.
22	Arhiv RS, Franciscejski kataster za Primorsko, Mappa della Comune di Oblok nel Litorale Circolo di Gorizia Distretto di Tolmino^nel Anno 1822.
23	Izjava gospodarja Francija Florjančiča v telefonskem pogovoru z dne 6. januarja 2003.
24	Ledinska imena v Oblokah so namreč pretežno nemška, saj spadajo v območje tirolske kolonizacije iz srede 13. stoletja, znano pod imenom Nemški Rut. Za dvanajst od trinajstih vasi tega območja so sicer prevladala slovenska krajevna imena (izjema je Grant) ali vsaj slovenska glasovna različica imena. Zaradi pomanjkanja izčrpnejših virov za čas pred koncem 16. stoletja ni mogoče presoditi, kolikšen je delež
podložniškem registru iz tega leta namreč v okviru župe in vasi Obloke najdemo poleg dveh celih in petih polovičnih kmetij tudi dve košaniji (košanija je približno isto kot četrtinska kmetija), od katerih eno z imenom Pochudauschna,^^ kar seveda ni nič drugega kot Podhudajužna (prim. današnji in nekdanji Poljubinj za etimološki Podljubinj, Pomelz v 16. stol. za današnje standardizirano Podmelec, hišno ime Pahočar (narečno) za Podhočarv Podporeznu, Po^oi^sona za Podpoi^e^en l. 1523, ljudsko Pog;ai^a za standardizirano in še 1501 izpričano Po^goi^o v Poljanski dolini). Hiša in posest sta torej stali pod brdom z imenom Hudajužna. Na podoben način je v istem času nastalo tudi krajevno ime bližnje vasi Podbi^do (1515 samo v nemščini Undt^er dem Ec^, 1566 s furlansko podobo San Nicolo di Pol^bi^ida), le da se pri Hudajužni predlog ni uveljavil. Omeniti velja, da so v (italijansko pisanem) urbarju iz l. 1628 štiri domačije oz. košanije iz Hudajužne vpisali kar v okviru Ob^ok, vendar s pristavkom, da gre za košanijo ali npr. mlin peerHudeiusine (p>i^i Hudajužni). Novo naselje se je šele porajalo.
Leksem južina v pomenu 'odjuga.'oz. 'zgodnji odjugii ^^po^t^avlje^a ^ega^'je danes popolnoma pozabljen, zato ni čudno, če je nastala zgoraj navedena povedka. Bolj presenetljivo je, da je pisar že daljnega leta 1624 v nekem svojem dopisu že povsem »sodobno« prevedel to krajevno ime v nemščino kot »E^ö^en Jau^en^«, torej '^labokosilo'."2^
France Bezlaj v svojem etimološkem slovarju pri geslu jug navaja skupaj z mikro-toponimom Huda Južna še mikrotoponim Suhie Južne (pri Litiji) in občno ime suha južina (pajek).27 Vendar glede na dognani pomen ledinskega in krajevnega imena Hudajužna ne Suhe Južne in ne suha južina ne spadata sem, temveč h geslu južina 'kosilo, malica', ki ga prav tako najdemo v slovarju.28
V mitninski protiknjigi iz Bače za leto 1536, ki jo je objavil in s komentarji opremil Ferdo Gestrin, se štirikrat omenja Lucas Gaschpern sun van der Jausn.29 F. Gestrin ta Jausn istoveti z Ihanom, čeprav istodobni nemški zapisi za Ihan, namreč Jauchan 1418, Jawchen 1437, Yawcch 1458 ipd.,30 temu ne pritrjujejo, in skoraj ni dvoma, da gre za navadno glasovno substitucijo (Hude) Južine v nemščino.31 Ime je potemtakem
dediščine slovenskih ledinskih imen iz časa pred tirolsko naselitvijo - o ekstenzivni starejši slovenski poselitvi tega območja nam govorijo nekatera slovenska krajevna imena, zabeležena že leta 1310 - v primerjavi z deležem tistih slovenskih ledinskih imen, ki so se pojavila šele v obdobju nemško-slovenske dvojezičnosti in izrazitejšega dotoka okoliškega slovenskega prebivalstva na podlagi poročnih migracij nekako od 17. stoletja naprej. O ledinskih imenih tega območja gl. članek S. Torkar, Mikrotoponimia gornej doliny Baczy w zachodniej Slowenii, Toponimia i oronimia, Krakow 2001, 87-96.
25	StLA Graz, HK Sach. K 116/2: Register der Beschreibung der herschafft Tulmein (28. november 1515).
26	Drago Trpin, Viri za zgodovino Tolminskega v starejših fondih in zbirkah Arhiva Slovenije do leta 1783, Kronika 42/1 (1994), 16. V dopisu se govori o tem, da je še zlasti slaba in nevarna pot med Hudajužno in Koritnico.
27	France Bezlaj - kot v op. 15.
28	Prav tam, 235.
29	Ferdo Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, Ljubljana, 1972, 115, 121, 124, 125.
30	Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), I, Ljubljana, 1975, 214.
31	V obeh seznamih tolminskih podložnikov iz tega časa, namreč 1515 in 1523 (gl. op. 25 in 14b), najdemo Gašperja kot gospodarja ene od dveh košanij v tedanji Hudajužni. F. Gestrin, ki ni imel v rokah obeh navedenih virov, je v svojih komentarjih še nekajkrat lociral tolminske priimke na Kranjsko, kraj Lagasch pa je istovetil z Logatcem, čeprav so v tistem času tako zapisovali kraj Logaršče na Šentviški planoti.
nastalo kot sklop iz govorne zveze. Leta 1628 so še sklanjali oba dela (per Hudeiusi-ne), čeprav so s pisavo skupaj že nakazali prehajanje med zloženke. Zanimivo je tudi, da najzgodnejši zapisi tega imena iz 16. stoletja izpričujejo vokalno redukcijo - poleg že navedenega iz leta 1515 še Chuda Jusna iz leta 1566 (citirano po objavi)32 in Cuda-iusna iz leta 1591, medtem ko urbarski zapisi iz let ca. 1600 do 1677 ohranjajo nedvomno starejšo obliko H^uda Juž^^na (ca. 1600 in 1624 Huda Jusina, 1628 peer Hu-deiusine, 1654 Hüda Jüschina, 1677 Cuda lusina).^^ Podmelška matična knjiga ima izjemoma še l. 1704 vpise Hudaiusina.^4 Konec 17. stoletja se dokončno uveljavi pisava skupaj in z vokalno redukcijo: Hudajužna (1698 Cudaiusna, 1752 isto, 1789 Huda^-jusna).35 V 19. stoletju smo priča navadnega glasovnega poknjiženja imena v sodobno obliko Hudajužna, na prelomu 19. in 20. stoletja pa se pojavi težnja po doslednem knjiženju in vračanju v izhodiščno obliko Huda Ju^i^a, včasih samo Huda Ju^^a, ki pa ne vzdrži prav dolgo in še pred prvo svetovno vojno se začenja vračanje na ustaljeno govorjeno obliko Hudajužna. Po drugi svetovni vojni se je utrdilo pisanje Hudajužna, ki je tudi edino smiselno, saj je ime prava zloženka z naglasom na tretjem zlogu (narečno celo Hadajužna) in se sklanja kot celota, podobno kot npr. Dot)i^epolje. Sodobni mestnik je vHudajužni. Stanovniško ime je Hudajužnar, pridevnik je hudajužnai^ski.
F. Bezlaj je v enem od svojih člankov zapisal, da »je bil slovenski imenotvorni proces najbolj intenziven v času od 7. do 13. stoletja. Ob koncu te epohe je bilo pri nas skoraj več naselbin kakor jih je danes, posebno v višjih gorskih legah.«36 Zadnja trditev se ne sklada s spoznanji slovenske kolonizacijske zgodovine, ki pravi: »Z i^išinsko k^o^on^z^a^cijo se je v razdobju od 13. do 15. stol. (podčrtal S. T.) število naselij na Slovenskem zelo pomnožilo in v ugodnih legah skoraj povsod že doseglo število današnjih naselij, ponekod pa jih celo preseglo.«37 Poleg višinske je treba omeniti še t. i. ro^fars^o ^o^oniz^a^cijo 16. in 17. stol., ki je bila največkrat spontana in je značilna za tolminsko in logaško gospostvo, zahodni del Poljanske in Selške doline ter Stangarski gozd. Pojavljala pa so se tudi nova naselja v vinogradih in kajžarska naselja ob starih vaseh.38 Med slednja smemo uvrstiti tudi Hudaju^^o v zgornji dolini Bače.
O tem, kako se pozabljajo ali spreminjajo nekdanja ledinska ali gorska imena, pričata še dva zanimiva primera. Bi^do, ki ga imamo v krajevnem imenu Podbi^do, se danes imenuje Ki^awa^^ev grič, Šva^rc^obel pri Petrovem Brdu pa, ki nosi še leta 1624 tudi slovensko ime Črni rob, je danes znan samo še pod imenom Robarjev grič. 39
32	Giuseppe Vale, Una statistica goriziana del 1566, Ce Fastu XIX (1943), 240.
33	Urbarji tolminskega gospostva 1591, 1654, 1677, mikrofilmi v Arhivu RS; Tolminski urbar 1624, Arhiv RS, I-67u; urbar tolminskega gospostva 1628, Archivio Storico Provinciale di Gorizia, urbar Nr. 36; urbar tolminskega gospostva ca. 1600, StLA Graz, HK Sach. K 117/4
34	Liber baptizatorum Podmeuzae 1688-1706, 27. junija in 15. septembra 1704, ZA Grahovo ob Bači.
35	Urbar tolminskega gospostva 1698, mikrofilm v Arhivu RS; terezijanski kataster 1752, Archivio di Stato di Gorizia; jožefinski kataster 1789, Archivio di Stato di Gorizia.
36	France Bezlaj, Slovenski imenotvorni proces, Jezik in slovstvo X (1965), 113, ponatis v knjigi Eseji o slovenskem jeziku, Ljubljana, 1967, 157.
37	Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, 1. zvezek, Ljubljana, 1970, 78.
38	Prav tam, 88-90.
39	Urbarji - kot v op. 33. Prav iz tega Svarckobla je v 17. stoletju nastal tudi priimek Svarckobler (gl. S. Torkar, O nekaterih priimkih iz nemških podstav v zgornji Baški dolini, Razprave II/15, Ljubljana, 1996, 127-128).
Porezen
Gorsko in vodno ime Porazen je F. Bezlaj v svojih Slovenskih vodnih imenih označil kot osamljeno in nejasno ime, medtem ko ga v etimološkem slovarju mirno povezuje z leksemom	'vrsta kazenske davščine'.40 Leksem pooi^ez^a vsebuje Pleteršnikov
slovar z oznako M^ik. (Miklošič), vendar je močno vprašljivo, če je v slovenskih narečjih sploh izpričan. Edini starejši zapis imena Porezen, na katerega se je Bezlaj naslanjal, je bil iz leta 1560: Possenikh oder Wind Albn.41 Že ta zapis in obstoječe stano-vniško ime Por^enkar (lokalna raba krajevnega imena je Porten) sta kazala na sestavljeno priponsko obrazilo -nik, ki ga je ime nekdaj vsebovalo. Pritegnitev historičnih zapisov za krajevno ime Porezen, kot jih najdemo v tolminskih urbarjih 16. in 17. stoletja, ni omogočila nobenih novih rešitev: 1591 Potpoi^sna, 1628 in 1633 Podpor-snam, 1654 Vporssnimb, 1677 Vporsnim, 1752 (terezijanski kataster) Porsna, Upor-snam, 1756 Vporsnam (vas) in M. Porsna (gora) (zemljevid Grofije Goriške in Gra-diščanske), 1785 (jožefinska vojaška karta) Pui^esen, 1818 (deželno štetje, seznam krajev) Uporsnam, Porsna, 1822 (franciscejski kataster) Porsna. Tudi matične knjige v ŽA Podbrdo, ohranjene od leta 1784 dalje, izpričujejo do poknjiženja največkrat zapis Porsna. V istih urbarjih se je omenjalo tudi ime potoka, ki danes nosi isto ime kot gora Porezen, izpod katere teče in se blizu Hudajužne izliva v Bačo. Na tem potoku so namreč stali številni mlini sosesk Zakojce (v zgornjem toku) in Oblok oz. nastajajoče Hudajužne (v spodnjem toku). Zapisi za potok so: 1591 Bresenich, 1624 Bei^senik, 1628 (torrente) Bersenich, 1640 in 1641 (Pottoch) Brestnich, (la grappa) Berstnich. V franciscejskem katastru iz leta 1822 je potok na skici poimenovan Porsenik, na zemljevidu pa Rusnich. Poleg navedenih zapisov sem nato pritegnil še najstarejši doslej znani zapis iz tolminskega urbarja 1523, kjer se omenja planina Poworsona, ki jo je tolminski fevdalni imetnik Mihael Neuhauser zasegel Ločanom (Soričanom).42
Za ime potoka je bilo glede na zapise in glede na drugo slovensko gradivo, ki ga prinaša in razlaga F. Bezlaj v svojih Slovenskih vodnih imenih, mogoče domnevati, da gre bodisi za Vrsnik (< vresje), bodisi Brusnik (< brusiti). Pisavo (in izgovarjavo) vzglas-nega b namesto v je pač mogoče razložiti z značilnostmi tolminskega rovtarskega dialekta. To bi pomenilo, da imeni potoka in gore ne predstavljata istega leksema, saj z ničimer ni mogoče razložiti prehoda Bersenicha v Possenikh, zapis Porsenik (za potok) iz leta 1822 pa je očitno naslonjen na podobno zveneče gorsko ime.
Pri iskanju toponimične baze za gorsko ime Porezen sem postal pozoren na dve bližnji zemljepisni imeni, tvorjeni z enakim obrazilom: krajevno ime Trl^n^k (pri Pod-brdu), ki so ga v 13. stol. priseljeni Tirolci sprejeli od redkih slovenskih staroselcev (rovtarska naselbina Porezen je nastala v drugi polovici 16. stoletja prav na ozemlju
40	France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika, Tretja knjiga, Ljubljana, 1995, 89.
41	Franc Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, Ljubljana, 1894, listina št. 24. Gre za loški urbar iz leta 1560, iz katerega je pozneje črpal podatke tudi zgodovinar Pavle Blaznik. V svoji Kolonizaciji Selške doline, Ljubljana, 1928, 86, navaja iz navedenega urbarja, da ima 'tudi soseska iz Gorij na Tolminskem na »Possenickh oder Wind Albn« (Porezen) na loški strani proti Sorici svoje planine'.
42	StLA Graz, Zins Urbar Tulmein, Hs 437, citirano po prepisu in prevodu v magistrskem delu Draga Trpina Tolminska na začetku habsburške oblasti in njen urbar iz leta 1524, Nova Gorica, 2001, 85 (rkp.).
trtniškega komuna) in planino oz. gorsko ime Otavnik na cerkljanski strani Porezna. Obe sta tvorjeni iz rastlinskega imena. Toda kje najti morda pozabljeno rastlinsko ime, ki leži v podstavi gorskega imena? Ob ponovnem pretresu zemljepisnih imen s predlogom pod- in ponovni presoji razmerja med starimi zapisi vodnega imena Bersenich in gorskega oz. krajevnega imena Vporsnam pa se je vendarle pokazala rešitev, ki kaže, da gre v imenih Bersenich in Porsenik dejansko za isti leksem.43
V imenu potoka (v zapisih 17. stoletja) se je ohranila starejša oblika gorskega imena Vr^es(e)nik (< vres, vresje). Zapisa iz 1523 (Poworsona) in 1560 (Possenikh) ne označujeta imena gorskega vrha, temveč planine, ki je ležala pod vrhom, torej Pod(v)r^esno oz. Pod(v)r^esnik. Vendar je -^- v predlogu pod- izpadel že zelo zgodaj (prim. Popels in PogJubin že 1377, Pochudauschna 1515), poleg tega pa se je na prvi zlog umaknil še naglas (prim. podoben primer v Poljanski dolini: Pogara < Podgo-ra).44 Za nameček je odpadel tudi -^-.V 16. stol. imamo torej že Porsenik. O izgovoru s in ne z priča zapis iz leta 1560: Posseni^ in celo 1654: Vpor^ssnimb. Dokončni prehod s > z je očitno mlajši.
Oblika Podpor^sna(m) že v letih 1591, 1628 (ali Podpor^e^en za pozneje nastalo naselje na soriški strani Porezna) vsebuje torej zaradi desemantizacije kar podvojeni predlog pod-. Vpor^ssnimb bi pravzaprav poknjižili: v Podvr-(e)snem, Podpor^snam pa Podpodvr(e)snim. Ime je torej neposredno primerljivo s krajevnim imenom Vr^sno pri Kobaridu, z vodnim in krajevnim imenom Vrsnik nad Idrijo in z vodnim imenom Vr^^-nik v Trenti.45
Ker je gora Porezen na vrhu neporaščena in jo je očitno že v srednjem veku obraščalo le vresje, so ji pastirji dali ime po tej značilnosti: Vresnik. Nihanje zapisov Bersenich -Bresenich glede vokalov prim. z zapisom toponima Tr^t^^ik l. 1310 in 1377: Tret^i^ich oz. Ter^^inich. Ime Porezen bi torej smeli razložiti kot Podvr^(e)sno, s starejšim izhodiščem Podvr^(e)snik in prvotno Vr^(e)snik. Tu velja omeniti tudi gorski imeni R^enik (blizu Velike planine, za katerega R. Badjura v Ljudski geografiji zatrjuje, da je dejansko Rsenik) in Resnik (nad Vipavo), ledinska imena Na vr^esji- v cerkljanskih Ravnah, Na vresju - v Stopniku, Z^a vresno pečjo - v Stopniku (Dom mojih prednikov, 74, 132, 256), krajevno ime Resnik pri Konjicah in priimek Resnik, v tipološkem smislu tudi ime zaselka Potr^avno (Kambreško pri Ročinju), nastalega iz Pod-travno. Krajevna imena, ki so po svojem izvoru posamo staljeni pridevniki na -n- in imajo v podstavi rastlinsko ime, so tudi Praprotno (Prapretno, Prapetno), Koprivno, Čimerno, Vrbno, Hrastno, Smrečno in še nekatera.
43	Iskreno se zahvaljujem prof. Alenki Šivic - Dular, ki je v pogovoru na to temo s postavljanjem pravih vprašanj pomembno pripomogla k tej rešitvi.
44	Primerov izpadanja glasu -d- v zemljepisnih in osebnih imenih bi se našlo veliko, tu naj jih naštejem le nekaj med priimki: Poberžnik (obstaja pa tudi priimek Podbrežnik), Pokeržnik (obstaja tudi Podkrižnik), Poplatnik (obstaja tudi Podplatnik).
45	Tudi potok Brusnik, ki teče skozi vas Koseč nad Kobaridom in ga Bezlaj v Slovenskih vodnih imenih navaja po S. Rutarju, najdemo pa ga v enakem zapisu tudi v starem in novem Krajevnem leksikonu Slovenije, je skoraj brez dvoma isto kot Vrsnik, le da se v narečju izgovarja Brsnik. Lokalni novinarji in tudi nekateri geografi so v zadnjih letih prešli na narečno obliko, kar je (morda še zlasti) na Tolminskem v novejšem času postalo moda.
Pri poknjiženju imena Porezen je odločilno vlogo igrala oblika, ki je bila v rabi na soriški, kranjski strani gore. Tam je zaradi maskulinizacije nevter to ime namreč že od najstarejših matičnih knjig iz 17. stoletja prejelo moško pridevniško končnico -en (prim. Ruden za Rudno), tako npr. 1686 Podpor^esin (izjemoma 1692 is Podpuresne), nato praktično celo 18. stoletje Poresen ali Puresen. Tako je tudi v matičnih knjigah župnije Podbrdo prišlo do preobrata leta 1861, ko je župnik A. Rutar v začetku leta pisal še Por^sna, čez nekaj mesecev Porsen in takoj zatem tudi Porten. Oblika Por^e^en se je v podbrških matičnih knjigah uveljavila proti koncu 60. let 19. stoletja, v uradni rabi pa šele konec 19. stoletja.
Loje
Loje so manjša, že nad 30 let skoraj docela opuščena vas nad Kneško grapo. Čeprav so nastale kot rezultat pozne, rovtarske, kolonizacije v 16. stoletju in so okrog leta 1775 štele komaj 6 družin s 36 prebivalci,46 so iz nepojasnjenih razlogov na tej lokaciji postavili cerkev sv. Petra že v prvi četrtini 16. stol.,47 ko tega in sosednjih naselij oz. zaselkov (Lisec, Zalisec, Podoreh, Podleskovica, Kneške Ravne) še ni bilo.48 Ime na prvi pogled, na sinhroni ravni, že zaradi naglasa ne nakazuje takojšnje rešitve izvora. Viri iz 17. stoletja pa nas hitro prepričajo o tem, da gre za množinsko obliko pogostnega ledinskega in krajevnega imena Log. okrog 1600 Lose,49 1624 Vlosech,^° 1648 Lo-sech.^^ V mestniku je ime torej zvenelo VLoz^eh, kar je natanko isto kot pri bohinjskih Vojih,5^ le da je švapanje v bohinjskem narečju spremenilo tudi začetni v v^-. Vendar so Vdje v mestniku še ohranile staro obliko v L^oz^eh, narečno u (^a) Wozeh.'5^ Stari imenovalnik se je glasil Lo^e, to pa je oblika, ki se ohranja v krajevnem imenu Lo^e v Breginjskem kotu. Tolminsko narečje, kamor spada tudi območje Kneže, namreč pozna palatalizacijo k, g, h > č, j, š pred e in i (ro^e > račie, roge > r^aje, bolhe > b^^e), zato je razumljiv tudi prehod Logje > Loje. Očitno pa se je zgodil umik naglasa - spet natanko tako kot pri bohinjskih Voj^h. Zapisi iz 16. stoletja pa kažejo, da se je ime vasi L^oje uporabljalo še v ednini. 1566 Loch,^4 1591 Loch de Chinesa.^^ Danes od starih oblik v živem jeziku - za razliko od bohinjskih Voj - ni ostalo več nič, če seveda ne štejemo zapisov iz družinske knjige (status animarum) za Knežo iz 19. stoletja, kjer
46	Museo archeologico Cividale, Archivio Capitolare, F14-31.
47	R. Peskar, Gotska arhitektura na Goriškem. Stavbarske delavnice (1460-1530), Nova Gorica, 1999, str. 354.
48	Ena od možnih razlag je, da so cerkvene oblasti spodbudile zidavo cerkve na kraju, kjer se je ohranjalo čaščenje poganskega božanstva.
49	StLA Graz, HK Sach. K 118/2: Numero delle Ville sottoposte al Capitaneato di Tulmino.
50	Tolminski urbar 1624 - kot v op. 33.
51	Miroslav Premrou, Una descrizione della Contea di Gorizia del 1648, Studi Goriziani 7 (1929), 5.
52	Rudolf Badjura (kot v op. 21), 210: »Pravilno pišemo in govorimo Voje (nastalo iz Loge), v Lozeh = v logih, na Vojih (ne - Vojah), z Voj.« Badjura se tu sklicuje tudi na Ivana Kogovška, Nekaj Bohinjskih imen, Planinski vestnik XVI, 1910, 173.
53	Dušan Čop, Onomastično-lingvistične zanimivosti Bohinja, Bohinjski zbornik, Radovljica, 1987, 125.
54	Giuseppe Vale - kot v op. 32.
55	Urbarji - kot v op. 33.
najdemo obliko L^oje in zraven starejši zapis Loge, vendar (hišno ime) K^o^el v Lo^eh (h. št. 136), a tudi (Rejec) v L^ogjeh (h. št. 149), v poročni knjigi Podmelec pa zasledimo še 1895 zapis Logje. V poročni knjigi Podmelec najdemo v letu 1744 vpisano obliko exloghe, v krstni knjigi pa v letu 1750 de Loje, 1732 exlog;e, 1712 in 1699 de V^^la Loge. O imenu L^oje je pisal tudi Henrik Tuma: »Na Goriškem imamo nad Knežo L^oje iz Loge, le da Goričan lne premeni po svoji izreki v v. Kadar pa naglašajo e, kakor v Kobariškem kotu, pa govore Logje.«56 Toponima Voje se je v kontekstu historične obravnave zemljepisnih imen z občnoimenskimi ustreznicami dotaknila tudi Alenka Sivic-Dular.57 V svoji razpravi opozarja, da se zemljepisno ime po nekaterih svojih slovničnih lastnostih loči od svojih občnoimenskih ustreznic. Toponime Loge, Br^ege, Vrhe, Dole pojasnjuje s prevrednotenjem smernega tožilnika množine v imenovalnik množine, saj da ti toponimi z moško občnoimensko vzporednico ne poznajo imenoval-niških oblik tipa *Logi, ^Br^egi, * Vrhi, * Doli. »Za toponim Voje (po konverziji iz tož. mn.) so izpričane naslednje oblike: 1498 Na^^o^chech/Na^^o^ech/z^u L^o^ech/Na^^ech < mest. mn. *na lozčxh; kot mikrotoponim se je torej uporabljala množinska oblika *logi. Danes so te paradigmatske oblike tako rekoč izginile iz rabe v funkciji imena.«58
Logaršce
Na robu Šentviške planote, nad Klavžami, se razprostira vas Logaršče, ki so množinski samostalnik ženskega spola. To ime je l. 1351 zapisano kot Logaisca, 1377 kot Lag^ossca,59 1419 Logosch^a, 1523 Lag;osch, 1566 Logisca, 1591 Logischa, enako tudi okrog 1600 in 1648. Matične knjige iz druge polovice 17. stoletja dosledno izpričujejo zapise Logisca, nenadoma pa se 1689 pojavi zapis Logeersche, 1701 celo Logiska, 1701 Logier^s^e, 1711 Logar^scha, 1720 Log;ascha, 1730 Logoscha in Loger^-ska, 1738 Logoscha, 1770 Logersca, 1779 Logiar^ska, 1873 še Logier^ska, konec 19. stoletja in še 1906 Logarsko, isti župnik 1907 Logaršče in 1910 celo Logarišče. S. Rutar v Zgodovini Tolminskega 1882 piše Logersko.
Domnevno izhodišče je *Loglšče. Leta 1689 se prvič vrine parazitski -r-, podobno kot se je to zgodilo s krajevnim imenom Jigodišče > Jagdšče > Jagršče.60 Vsiljuje se primerjava s krajevnim imenom Kozarlšče> Kozaršče (na Kozarščah), kjer so ne le v času poknjiževanja, temveč že prej, podobno nihali med Ko^ar^sko in Kozaršče. To nihanje bi se mogoče dalo razložiti s tem, da se je zapisovalec krajevnega imena zavedal narečne palatalizacije -sk- > -šč- (npr. Rupar^sk > Ruparšč) in je skupino -šč- popravil »nazaj« v -sk-, čeprav to ni bilo razvojno utemeljeno. Vendar je veliko bolj verjetna
56	Henrik Tuma, Bohinjski kot, Planinski spisi, Ljubljana, 2000, 73 (prva objava v Planinskem vestnlku 1927).
57	Alenka Sivic - Dular, Besedotvorne vrste slovenskih zemljepisnih imen na gradivu do leta 1500, Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana, 1989, 231.
58	Prav tam, 239.
59	Milko Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Zvezek drugi, Urbarji Slovenskega Primorja, Ljubljana, 1948, 71.
60	Silvo Torkar, Nekaj opomb k Slovenskim vodnim imenom F. Bezlaja, Jezikoslovni zapiski 5 (1999),
druga razlaga. Že Metka Furlan je v svoji razpravi o dveh Alasijevih glosah oghgniske (ognjiške) in pluca (pluka) opozorila na refleksa šk in k za praslovanska *ščin *t' v slovenščini.61 Videti je, da sega areal teh refleksov tudi na Tolminsko, saj bi s tem lahko pojasnili že navedena primera Logerska oz. Logarsko za Logaršče ter Kozarsko za Kozaršče. V isto kategorijo imen sodi nedvomno tudi Gradisca (Gradiška) ob izlivu Soče v morje. Refleks k za čse kaže v zapisih (iz leta 1871) krajevnega imena Pekina za Pečine na Šentviški planoti62 in (iz leta 1654) priimka Khiapouanez za Čepovanec na Šentviški Gori.63 Vprašanje je le, ali smemo sem prištevati tudi stanovniško ime Stržiškar iz krajevnega imena Stržišče (v Baški dolini) z zelo redko različico Stržiške, zapisano že leta 1310 kot Tradisca in leta 1515 kot Tradischk.64 Ker so Stržišče ena od osrednjih vasi srednjeveške tirolske poselitve, moremo ta -šk^- šteti za običajno tirolsko substitucijo slovenskega šč < skj.65 Pač pa se v luči refleksa šk da lepo razložiti tudi
v priimku Seliškar, za katerega zdaj zlahka predpostavljamo podstavo Seliške < Selišče.
Pri poknjiženju je naposled zmagala frekventnejša oblika teh imen (Logaršče, Kozaršče, Stržišče, Gradišče - zast. Gradiška), k čemur je pri prvih treh bržkone vsaj delno pripomogla njihova množinska oblika. Za Kozaršče so izpričane oblike: 1377
Cosar^isgia, 1515 Khosar^esch, 1523 Nakosar^isach bey Tschugein,l566 Cosarsa,1600 Co^ar^z^a, 1648 Cossarz^a, 1818 Cosar^sca, S. Rutar 1882 Koz^ar^sko.
Kojca, Zakojca
O gorskem imenu Kojca, iz katerega sta nastala tudi krajevno in vodno ime Kojca ter krajevno ime Zakojca, piše France Bezlaj že v Slovenskih vodnih imenih.66 Na podlagi historičnih zapisov Cosiz^a 1312 in Kosiz^a 1326 in rokopisne zbirke ledinskih imen je domneval, da se je ime Kojca »verjetno razvilo preko diferenciacije -z^c- > -jc-iz *Kozca ali *Ko(j)sca«. V Etimološkem slovarju slovenskega jezika pa to zemljepisno ime presenetljivo priteguje pri geslu l^ojica 'pastirska koča' namesto pri geslu ^oza. Razmeroma bogato historično gradivo iz 16. in 17. stoletja namreč prepričljivo potrjuje nastanek imena Kojca iz apelativa konica, pri čemer se je raba takrat prevesila v množino: Kosi^ach 1523, Cosi^ah, Sa Cosi^am 1628. V verigi hribov nasproti Kojce je za del Koriške gore še danes živo gorsko in ledinsko ime VKojz^^cah, s parazitskim -j-. Razvoj je torej očitno potekal ob vokalni redukciji preko *K^ojsc^h nazaj v ednino *Kojsca in nato v K^ojca. Ljudska etimologija za to ime je Ukajca < uk 'volk'.67
61	Metka Furlan, Alasijevi glosi oghgniske in pluca (k refleksu šk in k za praslovanski *šč in *t' v slovenščini), v: Vatroslav Oblak (Obdobja 17), Ljubljana, 1998, 259-272.
62	Liber Baptizatorum in Vicariatu Pekina 1866-1920, ŽA Šentviška Gora. Vikar Valentin Žbogar, ki se je do decembra 1872 podpisoval še Sbogar, je pisal Pekina do novembra 1871, odtlej je pisal Pečina.
63	Urbarji - kot v op. 33.
64	Silvo Torkar, Zgornja Baška dolina (rihtarija Nemški Rut) po tolminskem urbarju iz 1523, Kronika 42/1 (1994), 33.
65	Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II, Konzonantizem, Ljubljana, 1924, 270. Ramovš se sklicuje na razpravo P. Lessiaka, Carinthia, 112, 10.
66	France Bezlaj, Slovenska vodna imena, I. del, Ljubljana, 1956, 270 in 294.
67	Franc Humar (1886-1979) s Koritnice 1, avtorju ustno (l. 1970).
Obloke
Oglejmo si še primer krajevnega imena Obloke. Iz let 1310, 1346, 1377 imamo v latinskih listinah zapise Locha, iz let 1515 in 1523 pa najdemo v nemških listinah zapisa Lienc^a in Millienkhlainn.68 Nemška substitucija je še upoštevala stari slovenski nosnik (lonka), v drugem primeru pa ima nemška varianta imena tudi manjšalno pripono -lein, prim. tudi Kranzmayer-Lessiakov slovar,69 ki navaja za Obloke nemško obliko Lönklein (torej Ločica). Slovenski nosnik in nemško manjšalnico odraža tudi še urbarski zapis iz leta 1624: Lenckhlern oder Ob^a^z^a^^i (Obločani, z akanjem). Predlog ob se prvič pojavi v že navedenem viru iz leta 1566: Obloca, nato v latinsko pisani listini iz l. 1567: Obloch.70 Odslej ta oblika imena - s predlogom ob in brez končnega samoglasnika - prevladuje, izjeme so le 1648 Obloche''^ in 1654 Oblokhen,72 naposled se v 19. stol. uveljavi oblika Obloca oz. Obloka, ob poknjiževanju lastnih imen v zadnji četrtini 19. stoletja pa naposled Obloke (kot množinski samostalnik ženskega spola, verjetno po analogiji z imeni bližnjih vasi Znojile, narečno Z^^ej^e, in Stržišče). Očitno je, da je ime Obloke nastalo iz predložne zveze ob loki.
Težave s poknjiženjem: ledinsko ime Robje in krajevno ime Podmelec
Robje - Robe (živa oblika proti napačnemu standardu)
V Baški dolini so med krajevnimi in ledinskimi imeni razmeroma pogostne posa-mostaljene predložne zveze, kot Podbrdo (v živem jeziku še danes Podbrdom), Podmelec, Podleskovica, Zakojca, Zarako^ec; Zapolje, Zagr^apa, Podejbl, Naonk^raj, Najek^^c. Problem pri zapisovanju povzroča ime zaselka Pod Robmi (nad Podmelcem) ali Podrobnikar, za katerega se je uveljavila posamostaljena oblika Podrobe, ki pa se v resnici glasi Podrobje in bi jo tako tudi morali zapisovati. Množinska oblika za občno ime r^ob v pomenu 'skala' in ustrezno zemljepisno ime I^ob je namreč r^obje (podobno kot z^obje, možje) oz. Robje, mestnik pa seveda na robeh oz. na Robeh. 73 Na to izrecno opozarja tudi verjetno najboljši poznavalec slovenskih ljudskih zemljepisnih izrazov Rudolf Badjura v svoji knjigi Ljudska geografija, pri čemer navaja vrsto primerov z bohinjskega in soriškega območja in zavrača napačno množino robi, ki jo navaja Ple-teršnik v svojem slovarju.74 Podobno greši tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika,
68	StLA Graz, Zins Urbar Tulmein, Handschrift Nr. 437.
69	Wörterbuch der deutschen Sprachinselmundart von Zarz/Sorica und Deutschruth/Rut in Jugoslawien von E. Kranzmayer und P. Lessiak herausgegeben von M. Hornung und A. Ogris, Klagenfurt, 1983, 105.
70	Listina o posvetitvi cerkve sv. Treh kraljev v Oblokah (brez naslova), 13. maja 1567, ZA Obloke.
71	Miroslav Premrou - kot v op. 51.
72	Urbarji - kot v op. 33.
73	Akademik Jože Toporišič v Slovenski slovnici 1976, str. 218, med samostalniki moškega spola, ki imajo v im. mn. naglašeno končnico -je, navaja le: zobje, lasje, možje, vozje, ljudje, končnico -eh v mest. mn. pa priznava nekaj čez 30 samostalnikom, med njimi: logeh, robeh, rogeh, žlebeh. Omenja tudi, da se končnica -eh dobro drži v nekaterih krajevnih imenih (v Vrheh).
74	Rudolf Badjura - kot v op. 21, str. 77: Prav tako pogosta kakor rob je tudi množinska oblika robje (ne robi kakor stoji v Plet.), v, po robeh.
ki zapisuje množino iobov^i: »lisica se skriva v robovih« (prav: v iobeh).75 Novi Slovenski pravopis iz leta 2001 tega pomena leksema i^ob niti ne beleži,76 za razliko od SP 1962, ki navaja tudi tri množine: iobi, ioboviin i^obje, poleg tega pa še mestnik viobeh 'v pečinah, v skalah'.77 Za im. mn. i^obje govori tudi Fran Ramovš v članku o končnicah samostalnikov i-sklanjatve.78
Vse slovenske specialke navajajo gorsko ime Robija (na cerkljanski strani Porez-na), kar ni nič drugega kot popačeni zapis za Robje. Prav pod imenovano vzpetino leži tudi opuščena domačija Obidna E^oteeh (zdaj na specialkah pišejo samo še Obid).
Podmelec - Melce (standard proti živi obliki)
Krajevno ime Podmelec je bilo zgoraj že nekajkrat omenjeno. Tu naj se dotaknem le vprašanja poknjiženja imena.79 To je bilo zabeleženo že 1322 kot Milz, 1377 kot Pomels, 1515 in 1523 kot Melnickh, 1566, 1574, 1591, 1606 Pomelz, okrog 1600 in vse do konca 19. stoletja Podmeuz. Zapisi kažejo, da je ime nihalo med brezpredložno obliko Me^ce in (posamostaljeno) predložno zvezo Pod Me^ci (z zgodaj izpričanim izpadom -d- v predlogu pod, ki pa je v 17. stoletju spet prišel do izraza - za razliko od Poljubinja) in pa med dvema priponskima obraziloma -nik in -ec.
V slovenščini je podstava mel- zelo pogostna v toponimih in mikrotoponimih: Mel, Mev, M^el^na, gre pa za izglagolski samostalnik iz glagola *mell^i (=mleti).80 V drugih slovanskih jezikih najdemo: srbohrvaška krajevna imena Melac, f^e^ci, bolgarsko vodno ime f^elca, slovaški apelativ r^e^ec 'osat' itd. Ljudska raba krajevnega imena je Melce (t. i. smerni tožilnik množine), vMe^c^h (narečno: Miuce, u Miucih). R. Badjura ugotavlja, da gre za zelo pogosto zemljepisno ime, ki pa vselej nastopa samo v množini.81 Poknjiženje se je zgodilo konec 19. stoletja očitno po vzoru l^ozouc > l^oz^o^ec, bilo pa je opravljeno mehansko, samo na glasoslovni ravni, iz tedanje pisno ustaljene oblike Podmeuz, ne glede na očitno navzkrižje z živo rabo. Opraviti imamo torej s primerom, ko je prevladala moč večstoletne pisne tradicije.
75	SSKJ, IV. knjiga, Ljubljana 1985, 519.
76	SP 2001, 1371.
77	SP 1962, 753.
78	Fran Ramovš, Končnici dat. in lok. pl. 1-jevske sklanje v slovenščini, Zbrano delo, Druga knjiga, Ljubljana, 1997, 323, prva objava v Slavistični reviji 2 (1949), 178: Sklepa (Tesničre, op. S.T.), da bi normalni razvoj imel dovesti do -em (s prevzetim vokalizmom in akcentom), in misli, da ni izključeno, da kak slov. dialekt to izravnavo tudi ima, čeprav se pogosto javlja nasprotni vpliv, ki lokalno končnico približa nom. -je, tako v Cerknem rabieh ali v Žužemberku stranieh.
79	Ivo Šorli, Moj roman, Ljubljana 1940, 24^25: »... skrita za širokim brdom, leži naša prijazna vas Melce (Bog vedi, zakaj uradno 'Podmelc'!)...«.
80	3THMonorHHecKHH c^oBapt cnaBSHCKHX asHKOB, BHn. 18, MocKBa, 1993, 164, geslo *melü/*melü (avtor L. Kurkina).
81	Rudolf Badjura - kot v op. 21, str. 155-157.
Summary
With the help of the archive materials, such as Tolmin land registers from the 16"" and 17"" cc., birth/death records from the 17'h and 18'h cc., cadastral plans from the 19'h c., and some other documents, and with the comparative word-formation analysis the article explains the origin of the place names Hudajužna, Loje, Logaršče, Oblake, Kojca, and Podmelec and of the oronym, hydronym, and place name Porezen. The key to the explanation of the name Porezen is the finding that the name contains the preposition pod-, in which -d- was dropped, as in some other place names in the 16th c. and even before, e.g., Poljubinj < Podljubinj, Pomelc < Podmelc, Pahoč < Podhoč, Pogara < Podgora. The name is rekonstructed as Po(dv)resno > Porsno > Porsna > Porzna. In standardization the form used on the Sorica, Upper Carniolan, side of the mountain prevailed, i.e., due to the masculanization of neuter nouns, Poresno became Poresen, Porsen and later Porezen.
The place name Hudajužna was originally a microtoponym, which was in the 16'h c. also attested in Lom near Tolmin, but no longer exists. On the cadastral map from 1822 the name is written above the present village Hudajužna, for which there is a record PoAdAchudauschna in 1515. From the position denoted by the now already obsolete microtoponym, and from the Tolmin dialectal lexicon, it is possible to conclude with great certainty that huda ju'ina meant 'severe thaw' or, rather, by metonymy the place exposed to severe, i.e., rapid, thaw. The name Huda Južina arose from a juxtaposition originating in a phrase and developed into a real compound word.
The place name Loje is an outcome of the dialectal development of the name Loge, which is also documented in the article. The place name Logaršče, judging by the old records, developed from the name Logišče by insertion of the excrescent -r-. Obloke is a nominalized prepositional name Ob Loki > Obloka, which by analogy with some other neighboring villages received the plural form Obloke. The oronym Kojca is the result of the dialectal, Cerkno-Tolmin, development Kozica > Kojzica > Kojsca > Kojca, which is evident from the historical records.
The article also analyzes the microtoponym Robje, which is widely and inappropriately standardized as Robe. The mistake is also propagated in Slovar slovenskega knjižnega jezika, which has for the common noun rob plural form robovi.
The place name Podmelec is the result of the mechanical phonological standardization of the older form Podmeuz, previously established in writing, while the actual usage only attests the plural form without a preposition, Melce (directional accusative plural), v Melcih.
The article also briefly summarizes the previous etymologies of the geographic term grapa, which is common as a place name in the Tolmin region. The author indicates the significant possibility of pre-Indo-European origin of this lexical item.