RAVENSKIH ZELEZARJEV
glasi
Leto XV
Ravne na Koroškem, 1. aprila 1978
Št. 6
Izdaja delavski svet Železarne Ravne
Ureja uredniški odbor: Janko Dežman, Vida Gregor, Avgust Knez, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Helena Nerat, Rudolf Rajzer, Ivan Vušnik, Milan Zafošnik
Glavni in odgovorni urednik
Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
di visi delovni ljudje in občani, ki se izrekajo za samoupravljanje, sprejemajo ustavo iin zakone, toda komunisti so isti, ki so odgovorni za nadaljnji razvoj. Tega se moramo zavedati bolj kot česarkoli, kajti ljudje sodijo
komuniste po dejanskem delu, po praksi, ne po zapisanih resolucijah, ki jim ni kaj očitati, zato moramo vso našo aktivnost usmeriti tudi na čas po kongresu.
Zlatka Strgar
Kako izpolnjujemo planske obveznosti
V mesecu februarju je bilo manj delovnih dni, zato je bila tudi proizvodnja manjša. Za načrtovano skupno proizvodnjo smo v celi delovni organizaciji zaostali za 2,2 %>, blagovne proizvodnje (izdelkov za prodajo) smo izdelali 8,5 %> manj, odpremili pa smo jih 2,9 °/o manj, kot predvideva načrt. Zaradi zelo nizke odpreme izdelkov iz tozdov mehanske predelave, ki imajo znatno višjo ceno na tono kot metalurški izdelki, je bila tudi realizacija nizka. V februarju je bila za 12,1 °/o nižja, kumulativno v prvih dveh mesecih pa celo 14,6 °/o manjša od načrtovane.
Pregled kaže, da se je skupna proizvodnja v mesecu februarju v metalurških tozdih zelo približala načrtovani, znatno pa so zaostali nekateri mehanski tozdi. Del zaostanka je nastal zaradi pomanjkanja ustreznih naročil, na manjšo proizvodnjo pa so vplivali tudi drugi vzroki. Ze tako nizka proizvodnja ni bila vsa odpremljena, zato je bila realizacija še zlasti v TOZD industrijski noži zelo nizka.
Del izpadle proizvodnje bo med letom nadomeščen, ker je ponekod tudi ciklus izdelave daljši. Kljub temu pa bo po-(Nadaljevanje na 2. strani)
IZ VSEBINE
® Tovarniška glasila morajo biti v Prvi vrsti v boju za razvoj ^^upravljanja Dopisna šola marksizma ■ Volitve 78 ^eje v nadaljevanjih Medsebojna delovna razmerja Mnenja delavcev: Zelje so eno, Možnosti drugo
Pruga stran o »mnenjih delavcev«
®r9anizirano letovanje in druž-0ena prehrana
Vsak delavec je lahko inovator
J Gdpadice proč od naselij
misli o protestni usta-% Vl*vi dela
_ Rekreacija in šport
W Mladi fužinar
Naš kraj
Pred kongresom ZKS
lahko graditi samoupravnega socialističnega sistema, še Posebej ne, če mora rasti iz to-0 ideoloških in gospodarskih Protislovij, kakor je začel rasti če ,pa je ciij jasen in je v njem zaobseženo vrhovno do-r°> kar v našem primeru vse-ul® Pojem samoupravljanje, Potem ni razloga, da ne bi na-P®li vseh sil, ki k temu cilju vo-’1°> četudi so vmes boji s teh-°kratiizmom, birokratizmom, ^arhizmom ipd. Takih pojavov bilo v preteklosti pri nas pre-c®j> tudi ni mogoče zanikati, da ni več, kajti skrivajo se za r'sfrri mogočim. Ni dovolj, če ocerno, da je zavest teh struk-kirepko napačna, pač pa je Poglavitno, da ob takih nega-nih pojavih postane zveza komunistov še močnejša.
^ Preteklem obdobju nam je ®Pelo zgraditi tak družbeni si-erh, ki zagotavlja najširšo de-°kratičnost in pravice. Seve-Pa nas to ne sme uspavati, aJti komunist ne sme biti ni-oh zadovoljen z doseženim.
' as*-i pa je pomembno, da bo-1710 Po kongresu, ki bo 3. aprila 111 na katerega smo se temeljito
pripravili od OO ZK v železarni do komiteja in občine, o čemer priča intenzivna predkongresna aktivnost na vseh področjih delovanja zveze komunistov v občini Ravne, temeljito in dosledno uresničevali vsa načela in naloge, ki so zapisane v kongresnih dokumentih, kajti zveza komunistov mora nenehno skupaj z delovnimi ljudmi graditi politiko, krepiti samoupravljanje in si prizadevati za take medsebojne odnose, kot pravi izrek: »Ne stori drugemu tistega, česar ne želiš, da bi drugi storili tebi.«
Vsakdo ve, da je konkretno pri nas v železarni in kraju storjen precejšen korak naprej tako v gospodarskem in kulturnem kot v samoupravnem pomenu. Vendarle si maramo prizadevati še za več in boljše. Niso samo komunisti tisti, ki gradijo socializem, pač pa so tu tu-
(Nadaljevanje s 1. strani) Proizvodnja in prodaja:
Odstotek doseganja načrtovane
TOZD
Skupne
proizvodnje
odpreme
fakturirane
ekst.
realizacije
	v februarju	kumu- lativno	v februarju	kumu- lativno	v februarju	kumu- lativno
jeklarna	97,3	99,0					__		
jeklolivama	96,8	98,7	91,1	82,2	91,1	79,5
valjarna	99,9	100,3	103,2	95,6	102,4	99,8
kovačnica	101,0	96,9	84,8	96,0	95,7	96,5
jeklovlek	96,2	88,1	109,8	93,7	99,5	84,6
stroji in deli	66,3	68,2	59,3	63,5	60,1	61,8
industr. noži	62,0	45,6	41,0	47,4	46,4	56,8
pnevmatič. str.	68,0	90,0	72,0	88,0	95,6	92,5
vzmetarna	89,6	90,6	97,0	91,7	104,8	97,8
rezalno orodje Kovinarstvo	90,9	90,9	59,1	59,1	79,1	81,6
Ljubno	88,9	91,7	88,9	91,7	82,8	87,3
Skupaj	97,8	98,4	97,1	92,3	87,9	85,4
trebno v vseh tozdih, ki močno zaostajajo za planiranimi količinami, takoj ukrepati. Pri izdelavi ukrepov bi morali sodelovati tozdi osnovnih dejavnosti, TOZD
komerciala in TOZD priprava proizvodnje oziroma njihove službe in izvršilni samoupravni organi (komisije za gospodarjenje).	2.	I.
Tovarniška glasila morajo biti v prvi vrsti v boju za razvoj samoupravljanja
(Povzetek govora Mike Spiljaka v Borovu)
Temeljne in sestavljene organizacije združenega dela so postale v sistemu socialistične samoupravne demokracije tisti centri, v katerih se oblikujejo ne le pomembne odločitve za delavce v združenem delu, ampak tudi politika, ki je bila nekoč — v svetu je to pravilo — v rokah države, ne pa delavcev, kakor je to sedaj.
Tak položaj samoupravljalcev terja mnogo bolj razvit sistem informiranja, kot ga imamo. Tovarniški tisk mora spremljati hiter razvoj samoupravljanja in obveščati delavce o vsem, kar je bistvenega pomena za njihovo življenje in delo, mora jim pomagati in odgovorno sodelovati povsod, kjer se oblikujejo samoupravne ali politične odločitve.
Če bi se tovarniški tisk gibal izven samoupravnih tokov, če ne bi ustvarjalno spremljal in vplival na delo samoupravnih in drugih organov, na zvezo komunistov, sindikat in mladino, delegate — bi tovarniški tisk krenil na eno
od napačnih poti: v kritizerstvo ali lakiranje resnice.
Tovarniški list in vsa druga sredstva informiranja — opirajoč se na najnaprednejše subjektivne sile v kolektivu — morajo skupaj z delavci biti v prvih vrstah borbe za nadaljnji razvoj samoupravljanja.
Napredna so samo tista sredstva informiranja, ki vzpodbujajo razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki se zoperstavljajo vsemu, kar zavira ta razvoj, se borijo proti uzurpaciji delavskih pravic — bodisi, da gre za samovoljo, grupaštvo, klike, primitivizem, tehnokratizem ali podobno.
Usposobljenost tovarniških listov kot borbenih delavskih glasil po naravi razvoja naše družbe ne more biti dobra niti uspešna, če glasila ostanejo obrnjena sama proti sebi — svoji tozd ali tozd, ne pa proti združenemu delu in družbi kot celoti.
V naporih, da bi se delavec »izvlekel« iz svoje osnovne organizacije, da ne bi bil samo obvladova-lec samoupravnih tokov v njej, ampak da bi se vključil v celoto družbene reprodukcije povsod, kjer se odloča o pomembnih zadevah za delavski razred — je tovarniški tisk nenadomestljiv!
Glasila organizacij združenega dela bi morala bolj kot doslej spremljati usodo tistega dela dohodka, ki ga delavci tozd odvajajo za interesne skupnosti, komuno, pokrajino, republiko vse do federacije. V tej smeri potekajo spremembe političnega sistema, zato bi se moral tovarniški list v to vključiti kar najbolj radikalno.
Nujno je nenehno krepiti zavest o razredni pripadnosti, o tem, da je rast produktivnosti dela odvisna od gibanja splošne družbene
za katera stališča glasujejo. Moral bi vplivati na delegate, da bi se pri odločanju borili za avtentični delavski interes.
V sredstvih informiranja v OZD je treba razvijati kritični dialog, ki ga resnici na ljubo ni dovolj niti v drugih časopisih niti v vseh družbenih strukturah. Strani tovarniških glasil bi morale biti bolj odprte delavcem, njihovi ustvarjalni kritiki in predlogom, ki bi jasno pokazali na negativne pojave, njihove nosilce ter bi hkrati dajali napotila za rešitve.
Tovarniška glasila morajo dihati z delavsko dušo, delavci pa morajo več pisati o svojih pogledih. Po tej poti lahko delavci pomagajo, da bodo glasila odprta za kritiko, ki bo vplivala na graditev novega in bo hkrati rušila ostanek starega.
VOLITVE ’78
Na podlagi uradnih rezultatov izida volitev v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih Železarne Ravne daje koordinacijska komisija naslednjo ugotovitev:
Od 5018 delavcev — upravičencev, ki so bili vpisani v volilne imenike temeljnih organizacij oziroma delovnih skupnosti na dan volitev, je volilo 4767 delavcev ali 96 odstotkov. 253 delavcev ali 4 odstotki ni volilo, ker je bila večina v bolniškem staležu ter vojaki niso vrnili nekaj glasovnic.
Na podlagi uradnega izida glasovanja se ugotavlja, da so v posamezni temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti izvoljene vse predvidene delegacije, ker so kandidati za posamezno delegacijo dobili potrebno večino glasov.
Izvoljenih je 1331 delavcev — članov delegacij za temeljne delegacije in za člane delegacij interesnih skupnosti. Od vseh izvoljenih članov delegacij je 20 odstotkov mladih delavcev in 26 odstotkov žena.
Volitve so potekale ob visoki politični zavesti delavcev — volivcev, saj ni bilo ugotovljenega nobenega izgreda in podanih negativnih mnenj.
Franc Leskošek
produktivnosti, od gospodarjenja z minulim delom in sredstev, ki se od tekočega dohodka oddvajajo za skupne potrebe.
Tovarniški list bi moral bolj kot doslej spremljati delo delegacij, informirati delavce o tem, kakšna stališča zavzemajo delegati, s kakšnimi težavami se srečujejo,
Stopnja razvoja samoupravni*1 odnosov, še posebej v smeri pri' prav na 11. kongres ZKJ, odpir3 širše možnosti tovarniškim glasi' lom. Dokaz za to so dosežki mnO' gih glasil organizacij združeneg3 dela.
(Informator, št. 16, Beograd)
DOPISNA SOLA MARKSIZMA
Profili
Lansko jesen je CK ZKS začel ustanavljati v Sloveniji regionalna študijska središča za idejnopolitično usposabljanje. Tako je nastalo tudi središče na Ravnah za koroško regijo.
Program dela študijskega središča zajema več različnih oblik izobraževanja. Ena teh je politična šola, ki se je sficer začela z zamudo, saj je bila predvidena že konec lanskega leta. Sredi marca pa je končno stekla. Imenuje se dopisna šola marksizma ter ima en oddelek s 24 slušatelji. Slušatelje so kadrovale posamezne delovne organizacije predvsem iz vrst neposrednih proizvajalcev, vendar kot člane ZK.
Franc Praprotnik je slušatelj te šole, sicer pa ga poznamo kot telefonista. Zastavili smo mu tri vprašanja:
»Kaj vsebuje program šole marksizma?«
»Gre za sedem poglavij, ki naj ^ jih predelali do polovice oktobra le' ga leta. Poglavja pa so:
— temelji marksizma,
— razvoj delavskega gibanja >■ socialne revolucije v Jugoslaviji,
— smeri razvoja političnega sl' stema soc. samoupravljanja,
— družbenoekonomski odnosi jugoslovanski samoupravni sooia11' stični družbi,
— mednarodni odnosi in zunahi politika Jugoslavije,	j
— idejna in akcijska krepitev 'k v boju za razvoj soc. samouprava13 odnosov,	.j
— načrtovanje in izvajanje " v 00 ZK.«
»Kje imate predavanja in ka** študij poteka?«
Seje v nadaljevanjih
Poročilo z zadnjih dveh sej delavskega sveta
Delavski svet Železarne Ravne “e Je zadnjič sestal 27. 2. 1978 popoldne. Obravnaval in potrdil je venturno poročilo za delovno rsanizacijo kot celoto, potem ko 0 bila inventurna poročila in in-enturne razlike potrjene že na , avskih svetih temeljnih orga-oizacij. Na tej seji je obravnaval n sprejel tudi varnostno oceno elovne organizacije Železarne ,?,Vne- Osnutek ocene je predložil P°r za SLO in samozaščito. V ozpravi o vprašanjih varnosti in omozaščite je bilo ugotovljeno, a obstajajo mnoga aktualna Prašanja, ki se jih bomo morali nova lotevati in ukrepati tako na amoupravnih organih kot v _rux.benopolitičnih organizacij ah, lasti pa na odborih za ljudsko Prambo in samozaščito v tozdih. . ealna priložnost bo sedaj, ko orno sprejemali več splošnih ak-av s področja obrambe in samozaščite.
Na predlog odbora za kadrov-splošne zadeve je delavski ”et sprejel tudi novelirani pra-Unik o urejanju izdajateljskih in rugih razmerij pri izdajanju siasila Železarne Ravne. Čistopis Pravilnika bo v eni prihodnjih ovilk Informativnega fužinarja to a vi j en kot priloga. Po določilih .®a Pravilnika ureja Informativ-k* mžinar 9-članski uredniški od-,°r v sestavi:	Marjan Kolar,
s avni in odgovorni urednik, Mi-aa Zafošnik, Franjo Miklavc, Vi-a Gregor, Avgust Knez, Rudolf ajzer, Ivan Vušnik, Janko Dež-j^anv in Helena Nerat kot člani, ruzbeni organ upravljanja je elavski svet Železarne Ravne, s. Uredniški odbor Koroškega fu-Parja šteje tudi 9 članov in ima piega urednika. Svet Koroškega azinarja je družbeni organ ^Pravljanja Koroškega fužinarja, sestavljajo 9-članski ured-ski odbor in 9 zunanjih članov, Jih delegira SZDL izmed čla-c v družbenopolitičnih organiza-. J na nivoju občine oziroma kra-yne skupnosti ter predstavnikov e«aterih interesnih skupnosti.
Na seji 27. 2. je delavski svet defri0raval Potrditi tudi bilanco ^ lovne organizacije, potem ko je 10 ugotovljeno, da je bila obrav-
b”,^edavanja so v marksistični ainici študijske knjižnice na Rav-sB ..ysa'k četrtek ob 16. uri. Udeleži nirn'■	vsakdo,	ki ga te reči za^
irirT^0' ^ glavnem temelji vse na hi^idualnem študiju, na predava-oh t raz6išeuiem° probleme, ki reh' nas1;ajajo ter razrešimo mo-0'tne nejasnosti. Je zelo zanimi-k la menim, da bi to zanimalo še 9a drugega mimo slušateljev.«
"V čem je po vaše smisel šole?« ra"^oasih se mi zazdi, da zaradi st meroma dobrega življenjskega "darde v ljudeh usiha revolucio-t0 n°st, zato mislim, da si bomo |. vsaj slušatelji znova okrepili. Da-L, Pa menim, da se bomo naučili, kat mvnatl v konfliktnih situacijah, to h ^ PrePredltl- V bistvu gre za Ul’ i t>i lažje razumeli naš družbe-de|fIStern’ se Pravilno usmerjali pri m- ’ 9re za poglobljeno spoznavajo marksizma.«	Z.	S.
navana na zborih in potrjena na delavskih svetih tozdov in delovnih skupnosti, za kar obstajajo ustrezni zapisniki. Med popoldansko sejo pa je bilo ugotovljeno, da kljub formalni potrditvi bilance situacija ni tako čista. Med sejo je bil delavski svet obveščen o zbiranju večje skupine delavcev v stari hali TOZD stroji in deli, kjer so sodelovali tudi delavci nekaterih drugih tozdov in da dejansko prihaja do prekinitve dela z osnovno zahtevo, da naj bi iz dohodka, ugotovljenega po zaključnem računu, določeno vsoto namenili tudi za osebne dohodke. Postavljena so bila tudi nekatera vprašanja rasti OD in nekateri drugi problemi. Glede na delno znani razvoj dogodkov je delavski svet sklenil nadaljevati sejo prihodnji dan, ko bi se zadeve razčistile.
Razvoj nadaljnjih dogodkov, o čemer bo izdano posebno poročilo in ocena družbenopolitičnih organizacij, je pokazal, da je bilo pravilno, ker delavski svet v tej situaciji bilance ni potrdil. Naslednjega dne se je delavski svet ob 10. uri ponovno sestal. Sprejel je predlog za delitev čistega dohodka v višini 1.500 novih din, ki je bil med tem časom oblikovan po širših razpravah na družbenopolitičnih organizacijah, ki so se sestale v popoldanskem in večernem času. V predlogu je bilo tudi obrazloženo, katere postavke bi ta delitev bremenila in kakšne posledice bi takšna delitev imela. Gre namreč za to, da je bila prvotna delitev dohodka skladna s sprejetimi sklepi in sprejetimi obveznostmi, ki jih imamo po določenih samoupravnih sporazumih, s sklepom, s katerim se odločamo za povečano amortizacijo ipd. Rečeno je bilo, da če že hočemo deliti, se moramo pri tem zavedati, da posegamo v svojo materialno osnovo in tudi v osnovo za razvoj družbenega standarda in so bile nakazane tudi posledice takšne delitve.
Glede na razvoj dogodkov in porajanje negativne klime tak predlog ni bil sprejet. Formirana je bila improvizirano sestavljena delegacija skupine delavcev, ki so aktivno sodelovali pri prekinitvi dela. Ta skupina je sodelovala na seji delavskega sveta, ki se je nadaljevala istega dne popoldne in zahtevala delitev večje vsote in pojačan trend osebnih dohodkov, da bi v železarni dosegli republiško poprečje. Ta skupina je tudi predlagala, da je pripravljena izgubljene ure zadelati, kolikor bodo sprejete zahteve, in kolikor se bo intenzivno pristopilo k reševanju tudi nekaterih drugih vprašanj. Netočne so trditve nekaterih delavcev, da je ta skupina na delavskem svetu predlagala povišanje trenda osebnih dohodkov samo za določene kategorije delavcev: nekateri trdijo do 7, drugi do 8, nekateri do 11 skupine.
Delavski svet je tega dne sprejel dopolnilni predlog. Zaradi nesporazumov, ki so se pojavili, pa se je ponovno sestal naslednjega dne in sprejel tudi obrazložitev predloga. Predlog in obrazložitev sta bila nato posredovana v obravnavo in sprejem zborom de-
lavcev tozd in delovnih skupnosti. Da bi bili kljub temu, da so dogodki že mimo, pravilno informirani, in ker še vedno krožijo dezinformacije, podajamo prepis obeh sklepov, ki jih je kot predlog delavski svet posredoval delavcem na zborih:
Delavski svet železarne predlaga delavcem na zborih, da ponovno razpravljajo o predlogu za delitev ostanka dohodka in OD po zaključnem računu za leto 1977, s tem da se:
— po zaključnem računu za leto 1977 izplača 2.000 din OD na zaposlenega, odvisno od časa zaposlitve posameznega delavca v delovni organizaciji;
— na zborih delovnih ljudi, ki bodo predlog za delitev obravnavali in potrjevali, je treba vsem
delavcem obrazložiti, da gre tu za prerazporeditev dohodka oziroma čistega dohodka, s tem da bodo glede na poslovni uspeh posameznega tozda v različnih tozdih oziroma delovnih skupnostih obremenjene različne postavke z upoštevanjem zakonsko določenega vrstnega reda pokrivanja obveznosti po zaključnem računu. Pri tem se bo v okviru že omenjenih zakonskih določil upoštevala tudi zahteva, da se znesek 2.000 din predvsem krije iz naslova sredstev za pospešeno amortizacijo, nato iz sredstev, predvidenih za stanovanjsko izgradnjo in nato iz morebitnih drugih postavk.
V zvezi s povečanjem osebnih dohodkov pri nadaljnjih izplačilih
MNENJA DELAVCEV:
V tem letu naj bi naš kolektiv pričel z gradnjo hotelskega kompleksa ob Ivarčkem jezeru. Prav tako naj bi prispeval denar za izgradnjo sodobnega večsteznega kegljišča na Ravnah. Pri vsem tem pa se postavlja vprašanje, čemu dati prednost, saj za vse ne bo dovolj denarja.
Zadnje čase se v železarni tudi precej govori o pripravah na letošnje letovanje železarjev. Kot kaže, naj bi letovali organizirano tudi v drugih krajih ob Jadranu. Izid ankete, ki je bila opravljena med delavci, pove, da je za to precej zanimanja.
Na račun naših malic smo v našem časopisu že večkrat pisali. Pisali smo, da se delavci pritožujejo nad njeno slabo kvaliteto itn. Pisali smo, da bo z njo verjetno boljše, ko bomo imeli TOZD družbeni standard. Zato smo tokrat vprašali šest delavcev, kaj
osebnih dohodkov v letu 1978 daje delavski svet pojasnilo, da se osebni dohodki povečujejo za 4,7 */» (prvo izplačilo bo 15. 3. 78). To dosežemo na ta način, da za omenjeni odstotek povečamo vrednosti skupine sestavljenosti dela in skupine posebnih pogojev dela. S tem se povečajo osnove, ki zagotavljajo vsem delavcem na podlagi dejansko opravljenega dela večji osebni dohodek. Osebni dohodki pa se bodo lahko še povečali v odvisnosti od rezultatov poslovanja temeljne organizacije.
Služba za sistem OD dostavi takoj po seji delavskega sveta delavcem v tozdih in delovnih skupnostih tudi podrobnejšo obrazložitev načina izračuna in nekaterih drugih vprašanj v zvezi z gornjim sklepom.
Vse te nadaljevalne seje so potekale v neki mučni atmosferi, pod nekim pritiskom, kar pravzaprav prekinitev dela je, ne glede na to, da obstajajo določeni problemi, zlasti pa razkorak med željami in interesi posameznika in družbene skupnosti, ki jih ni mogoče vedno uskladiti in v skupnem interesu najbolj zadovoljivo rešiti. Nihče ne trdi, da je v naši družbi in delovni sredini vse tako, kot je idealno zamišljeno in kot si želimo. Dejstvo pa je, da bi lahko vse probleme mnogo manj boleče in bolj konstruktivno reševali, ne pa da jih z nesamoupravnim in liberalističnim pristopom v bistvu poglabljamo.
j. d.
menijo o teh aktualnih vprašanjih. Poglejmo, kaj so povedali!
Franc Jesenek, delovodja v valjarni:
»Hotel pri Ivarčkem jezeru ali novo kegljišče na Ravnah, oboje je potrebno. Ze nekaj let je bilo na prioritetni listi tudi novo avtomatsko kegljišče, za kar pa je na jezo mnogih zainteresiranih vedno zmanjkalo denarja. Res žalostno je, da lahko imajo tak objekt privatniki, ki ga verjetno niso zgradili za rekreacijo ali TRIM, temveč iz lastnih interesov. Tudi aktivni kegljači so zelo razočarani nad takšnim odnosom, da ne govorimo o številnih drugih ljubiteljih kegljanja. Zdrav duh v zdravem telesu je dobro izvajati, toda če ti to prazni denarnico, se ne more slišati več tako lepo.
Menim, da naj bil delavci sami odločili, kaj je najbolj potrebno.
RUDI LEPEJ KADROV AN V CK ZKJ
Centralni komite ZKS je na 10. seji 8. marca 1978 razpravljal o osnutku kandidatne liste za člane organov Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije ter na podlagi statutov ZKS in ZKJ sprejel predlog kandidatne liste za člane organov ZKJ in ZKS.
V centralni komite zveze komunistov Jugoslavije je bil za člana predlagan tudi naš sodelavec Rudi Lepej, inženir strojništva, sekretar komiteja ZK Železarne Ravne.
Želje so eno, možnosti drugo
Hotel naj bi imel majhno kapaciteto, tako se namreč predvideva sedaj, ter naj bi služil bolj našim gostom za prenočišče. Najbrž je to zgrešeno mišljenje. Služil naj bi tudi našemu delavcu za okrepčilo po rekreaciji ter za okrepitev po težkem delu. Menim, da bi tod morali le jezero in okolico primerno urediti. Tudi oddaljenost ne more biti vzrok, da ne bi mogli tega kraja obiskati brez vozila. Do tja bi vsak lahko prišel peš. Verjetno pa bomo že sedaj dodobra premislili, komu bomo dali hotel in vse ostalo v najem.
Kar lepe izkušnje imamo z našo menzo v tovarni oziroma z Merxom, ki ima bolj mačehovski odnos do nas železarjev. Res se je pri malicah izbira po ustanovitvi novega tozda nekoliko povečala, vendar le pri konzervah. Če prideš k malici ponoči, večkrat že ni več moč dobiti toplega obroka. Takrat med delavci nastane precej hude krvi. Mislim, da je bilo v železarni na račun družbene prehrane že precej povedanega. Večina delavcev iz težkih obratov vzame kar dve malici naenkrat. S tem je povedano vse, kaj menim o naših malicah. Res moram reči, da naša malica ni predraga, ven-
Franc Jesenek
dar nam mora biti jasno, da bi marsikdo plačal več zanjo, če bi bila bolj kvalitetna in bi bilo več izbire. Zastonj je govoriti o predpisanih kalorijah, ko pa se večkrat zgodi, da ne moreš zaradi neokusnosti hrane vsega pojesti. Na drugi strani, če pa je že dobra, je je malo.
Predlanskim sem letoval z družino v Portorožu v našem počitniškem domu, sicer pa vsega dvakrat. Je že tako, da si človek zaželi tudi spremembe kraja. S tem mislim na naš dom. Zato me je razveselila anketa v zvezi z letovanji. Ne razumem delavcev, ki so pokazali malo zanimanja zanjo. Če že nismo zadovoljnji z našim domom, bi prav lahko izbrali letošnje letovanje kje drugje. Upam, da bom zasledil kje kakšno ugodno ponudbo, ker je v našem res slabem domu težko lepo letovati. Tej moji nejevolji je kriva tudi cesta, ki gre mimo doma. Mislim, da še zmeraj vse preveč sili v ospredje delo, da pa ob vsem tem kaj radi pozabljamo na delovnega človeka.«
Stanislav Gregorc, topilec v jeklarni I.
»Okrog malic je bilo v železarni že precej napisanega in tudi izre-
Stanislav Gregorc
čene kritike. Kot dolgoletni delavec v topilnici lahko odkrito povem, da z njo še sedaj ni vse v redu. Kar poglejmo! Včasih je tako slaba, da moramo kar po dva bloka porabiti, da se lahko najemo. Pa mi naj še kdo reče, da je malica v redu. Tudi tega ne morem razumeti, da smo prav na tem področju tako v ozadju. Reči moram, da smo včasih imeli v železarni dosti boljše malice. Upravičeno se lahko vprašamo, kaj je danes vsemu temu vzrok. Mislim, da dokler nam bo malico dajal Merx, bo z njo že tako. Zaradi načina dela topilci večkrat zamudimo k malici. Takrat pa zaradi zamude ostanemo brez toplega obroka, na voljo imamo le konzerve.
Tudi o gradnji na Ivarčkem jezeru smo precej govorili. Mislim, da je že zadnji čas, saj železarji nimamo niti na Ravnah, kaj šele kje drugje primernega prostora za oddih. Ali že ni dovolj, da nam dela toliko sramote naš počitniški dom v Portorožu, pri katerem se nekateri vodilni ne marajo potegniti za ureditev. Če že nismo za gradnjo novega, pa dajmo denar za igradnjo hotela pri Ivarčkem jezeru. Pri tem me moti le to, zakaj bomo gradili tako majhnega. Če že nameravamo kaj zgraditi, potem dajmo tako velikega, da bo v njem prostora tudi za preprostega delavca. Pravijo nekateri, da ne bo dovolj denarja. Jaz menim, da ga je dovolj, samo na
Jože Jezernik
Ravnah naj ostane. Prav bi bilo, da ga v vseh teh letih enkrat le lahko porabimo zase.
Kar pa se tiče naše rekreacije, bi dodal tole. Zgradili smo trim-sko stezo, ki danes velja za zapuščeno in onesnaženo. Slišal sem tudi, da naj bi zgradili novo kegljišče na Ravnah. Tudi za to gradnjo sem precej navdušen. Čez tri leta bom upokojen. Zato si želim, da čim več zgradimo za šport, rekreacijo in družabnost. Če si znajo vse to urediti drugi z našim denarjem, zakaj si bi še mi ne smeli?«
Jože Jezernik, rezkalec v stari mehanični:
»Res sem nekaj slišal, da naj bi Ivarčko jezero postalo bolj urejeno. Tod namreč nameravamo zgraditi nov hotel in restavracijo. Pravijo, da naj bi železarna zgradila tudi novo avtomatsko kegljišče na Ravnah. Skratka, vse to naj bi si sami uredili za čim boljše počutje delavcev. Če po resnici povem, sem bolj za gradnjo kegljišča. Zakaj? predvsem zato, ker na Ravnah nimamo nobenega takšnega. Eno je res, pa preveč zasedeno, ob nedeljah pa zaprto, ko imamo železarji in drugi delavci še največ časa za rekreacijo. 2e zdavnaj bi morali imeti železarji svoje kegljišče, v katerem naj bi se prirejala razna tekmovanja med TOZD.
Lani sem tudi jaz letoval po dolgem premoru v našem domu v Portorožu. Tja me je poslala železarna kot socialno ogroženega. V njem sem se dobro počutil. Sicer pa vseskozi pravim, naj gredo tisti letovat, ki imajo za to tudi dovolj denarja. Jaz s svojo družino nimam veliko možnosti. Tudi letos, kot kaže, ne bom videl morja.
V našem tozdu smo zadnje čase tudi precej razpravljali o malici. Temu bi morali enkrat za vselej narediti konec. Zadnji čas bi že bil, da tisti, ki nočejo spoznati slabosti malice, to store čimprej, saj so zaradi tega delavci že precej razburjeni. Zato ne morem razumeti obnašanja novega tozda družbeni standard. Ali tam res ne vidijo, kaj se dogaja? Vsem je prav dobro znano, da na upravi jedo vsak dan svež narezan bel kruh, delavci pa moramo jesti starega, trdega in zmečkanega. To so stvari, ki bi jih moral urediti ta tozd!«
Beno Kotnik, poklicni gasilec: »Vsekakor je potrebno na Ravnah sodobno opremljeno kegljišče, imamo enega, a je privatno ter vselej zasedeno. Če bi imeli več-stezno kegljišče, bi na račun prišel še marsikateri delavec. Mislim, da je tudi kegljanje precej koristno za razgibavanje po težkem delu v železarni.
Kompleks hotelov pri Ivarčkem jezeru je izredna zamisel. To mislim zato, ker Ravne nimajo niti enega pametnega hotela za prenočišče. Prav zato me najbolj preseneča, da je na Ravnah vse tako napočez narejeno. Kot center bi pa že morali imeti kaj bolj pametnega, kot je Dom železarjev. Zato je nujno, da si sami železarji zgradimo svoj hotel, ki ga bomo sami upravljali. Prostor za postavitev je v redu. Lepa okolica in še kopanje bo možno. Čemu bi dal prednost pri izgradnji, kegljišču ali Ivarčkemu jezeru? Oba objekta sta nujno potrebna. Treba bo pač napeti vse sile in poiskati
denar za uresničitev naših dolgoletnih želja.
S tem ko se je železarna povezala z jugoslovansko turistično borzo v Sarajevu, smo veliko pridobili. Končno bomo delavci šli letovat tudi kam drugam, ne samo v naš dotrajani dom v Portorožu. Ob vsem tem pa je res, da je bil dom tudi samo za nekatere. Res pa je tudi, da so se ga nekateri že naveličali. Precej je takihi ki so raje šli kam drugam letovat, ker jim naš dom ne ustreza. Tako bomo delavci sedaj res imeli enkratno možnost, da bomo spoznal' tudi druge kraje ob Jadranu. Prav je, da smo se odločili za tali način poizvedovanja, kam delavci želijo iti.
Kritike glede družbene prehrane se iz dneva v dan ponavljaj^ in so velikokrat upravičene. Kaj rado se tudi dogaja, da je na je-dilnem listu napisana ta malica, v resnici pa potem jemo čisto nekaj drugega. Tudi tople malice prerado zmanjka. Redni so problemi z bloki za malico. Če že m pravi, je težko dobiti tisti dan malico. Tak odnos ni prav dober-Mislim pa, da je to naloga tozda družbeni standard, ki naj bi tud1 že v kratkem marsikaj razčistil.*
Franc Robnik, vratar pri glavnem vhodu:
»Prav dobro se še spominjanj, da so že pred desetimi leti priče'1 urejevati okolico Ivarčkega jezera. Tod je hotel nekdo tudi zgra-
Franc Robnik
Beno Kotnik
Ivan Pepevnik
'ti hotel, pa mu ne vem zakaj yiso pustili. Ze takrat so napravili ®kko napako, da niso pustili ure-'h edinega še čistega kraja, saj j® vse ostalo že precej onesnaže-r°' Prav je, da bomo tam dobili ®kreacijske objekte. Vprašanje je Siš* • 0 se *DO uredila služba za stenje snega, saj ga tod rado pCej zapade.
Br *;aY tako je šla po vodi tudi nah a noveSa kegljišča na Rav-■ ah, čeprav je potrebno. Kateri Sradnji bi jaz dal prednost? sekakor mi je bolj pri srcu ure-tua-V ^varčkega jezera, zato sem Ju za izgradnjo hotela. Seveda , a Pripominjam, da naj ne poza-]0J?.z.e sedaj, da bo v njem mora-biti prostora tudi za preproste-83 delavca.
A ® baši malici mislim že dolgo, Zet1 morala železarna prev-» 11 nase. Nikakor mi ne gre v ra-(j n kot dolgoletnemu sodelavcu, na tlevvie'imo, kako lahko nekdo naš račun bogati. Jaz sicer ne gij5 naše malice, vendar večkrat Slrn od sodelavcev, da je le vča-
g-^Penja delavcev v tej številki (j„ 0 Posredovali ravnatelju TOZD en' standard, da bi dobili Popolnejšo podobo o proble-. s tega področja. Takole je 'ekal pogovor:
Dr>>h°Var‘8 ravnatelj, družbena hrana je področje, o katerem „j Vselej kaj povedati. Tudi zad-j,.? at*keta med delavci je pokajo a< da s kvaliteto in količino ni-obrPreVeč zadovoljni in da toplega Sftr°ka rado zmanjka. Zvedeli dva°Ktudi- ^a delavci večkrat dajo . oloka za malico, da si potešijo akoto.«
v^bbkcija družbene prehrane je izstaviti pravilen odnos med s n° Pridobljeno in z delom od-je evn®rgijo in je zato za zdrav-bočutje in delovno storilnost •PernK11088 s°delavca izredno po-(JijbjoPa. Pravilno sestavljeni je-k0v . > kalorična vrednost obro-tei *n fozoolikost prehrane so to-dru?uVi Pogoj za nadaljnji razvoj pZbene prehrane v železarni. r>orn>U<^ar'*' rnoramo, da se popol-Ure-a zavedamo odgovornosti pri vanju družbene prehrane in
sih dovolj dobra. Za zgled nam je lahko vsem TOZD rezalno orodje. Oni so si to znali urediti. Tudi leta že ugotavljamo, da naš dom v Portorožu ne more opravičevati svojega imena, kljub temu doslej nismo na tem področju storili ničesar.«
Ivan Pepevnik, inženir org. TOZD priprava proizvodnje:
»O izgradnji hotelskega kompleksa sem precej v dilemi, in to zato, ker je zmeraj vprašanje vzdrževanja in čuvanja tistega, kar prej zelo težko zgradimo. Kaj storiti, da ne bi že čez nekaj let ugotavljali enako stanje, kot je bilo pri Domu železarjev? Hotel pri Ivarčkem jezeru je potreben, saj bi z njim rešili precejšen del rekreacije. Dovolj blizu je, da bi do njega lahko v nekaj minutah prišli tudi peš ter s tem dosegli namen.
Glede kegljišča je zadnji čas, da »razbremenimo« privatnike, saj v tem primeru nikakor ni možna množična rekreacija. Predvsem sedaj, ko ob sobotah in nedeljah ni možno kegljanje oziroma je kegljišče zaprto, ono v Domu železarjev pa služi za skladišče. Zato je novo kegljišče potrebno. Osebno bi sicer dal pri izgradnji prednost Ivarčkemu jezeru, vendar se kegljišče s tem ne more primerjati, kajti odvisno je, koliko bo sredstev na razpolago, ureditev jezera in okolice je tudi bolj dolgoročna.
Z družbeno prehrano nimam problemov. Zdravemu človeku zadostuje ta količina hrane. Vprašanje pa je, kako so zadovoljni delavci, ki morajo ves čas opravljati težka fizična dela, posebno pa tisti, ki so bolni. TOZD družbeni standard se je šele pred kratkim ustanovil. Prepričan sem, da poskuša vse, da bi služil temu, za kar je bil ustanovljen. 2e nekaj let letujem s svojo družino v okolici Splita. Do sedaj še nisem letoval v našem domu v Portorožu. Vem pa, da je res potreben obnove.«
Franc Rotar
trdo delamo, da bi dosegli boljše rezultate. Je pa to izredno občutljivo področje, ki ga ni mogoče naenkrat in najbrž nikoli v celoti tako obvladati, da bi bili prav vsi vedno zadovoljni. Naš tozd s prevzetim stanjem ni zadovoljen in si nenehno prizadeva za izboljšanje, predvsem za higiensko razdeljevanje prehrane, pri uveljavljanju novih, bolj pestrih jedilnikov, pri odpravi najbolj perečih problemov, kot so: razdeljevanje mlačnih ali celo mrzlih toplih obrokov, predvsem na popoldanski in nočni izmeni, ko zmanjka toplega ali celo mrzlega obroka in kadar se še vedno pojavljajo predolge vrste sodelavcev pred razdeljevanjem hrane.
Uvedli smo zelo pogoste sanitarne preglede, ki že dajejo rezultate, bili smo pobudniki za izgradnjo nove, večje in sodobnejše razdeljevalnice pri valjarni namesto stare in čajne kuhinje, ki tudi ne ustreza. Nova razdeljeval-nica s čajno kuhinjo se bo gradila v okviru ergonomskega centra. Bili smo pobudniki za ustanovitev
potrošniškega sveta, da bi tudi na tem področju samoupravno urejevali zadeve. Namesto mleka v prahu uvajamo naravno mleko, uveljavljamo pa tudi pestrejše jedilnike za tople in mrzle obroke.
Zelo konkretno smo postavili ostrejše pogoje sodelovanja s podjetjem Merx, ki mora vprašanju družbene prehrane v železarni posvetiti večjo pozornost in odgovornost ter sproti reševati nastalo problematiko. Skrajni čas je že, da Merx dejansko začne obnavljati Dom železarjev in v tem sklopu uredi večji sodobnejši, predvsem pa samostojni obrat za pripravo družbene prehrane.
Opozorili pa smo tudi na naše slabosti. Predolge vrste pred raz-deljevalnicami so pretežno zato, ker se nekateri sodelavci enostavno ne držijo razporeda, ki določa, v kateri jedilnici morajo malicati. Malice zmanjka večkrat zato, ker se poslužujemo tudi starih blokov in jemljemo več malic, namesto samo ene in zato sodelavec, ki pride za nami, ne dobi več ustrezne malice. Se vedno se na kraju samem odločamo, ali bomo jedli mrzli ali topli obrok (v TRO imajo vedno samo en obrok), kar je seveda tudi velik vzrok, da zmanjka enega ali drugega obroka. Da bi odpravili to problematiko, bomo začeli poizkusno uvajati žetone in sodelavec se bo moral en dan prej odločiti, kaj bo malical.
Prostor ne dopušča, da bi kolektiv podrobno seznanili z vso problematiko, ki verjemite, ni majhna, zato tokrat prošnja vsem sodelavcem, da vsak po svoji moči aktivno sodeluje pri izboljšanju stanja. Ze sedaj prosimo za sodelovanje pri anketi, ki bo zajela vse, ki se poslužujejo družbene prehrane, in ki bo, tako računamo, dala objektivno sliko trenutnega stanja.
Hvaležni smo družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim organom in slehernemu sodelavcu za vsak predlog, vsako mnenje in tudi vsako kritiko, seveda, če je dobronamerna in objektivna, ker se resnično zavedamo, da je možno na tem področju izboljšati stanje s pristnim sodelovanjem in discipliniranim izvajanjem samoupravno dogovorje-
nih in potrjenih stališč in sklepov. Vnaprej pa odklanjamo natolcevanja in kritizerstvo ter dajanje nekih izjav, kot je npr. tista, da v jedilnici na upravi jedo bel kruh, ker to preprosto ni res in tako govorjenje in tudi pisanje prej škodi, kot pa koristi pri reševanju tako zahtevne problematike, ki se pojavlja pri družbeni prehrani.
Če upoštevamo, da se vedno več sodelavcev odloča za organizirano prehrano in če se zavedamo, da gre pri tem dejansko izključno samo za malico pri normalnem konzumiranju ostalih obrokov, je v tem le neka garancija, da se stvari sicer počasi, vendar pa le obračajo na bolje.«
»Delavci se strinjajo z gradnjo rekreacijskega centra Ivarčko jezero in kegljišča, le da eni dajejo prednost kegljišču, drugi pa Ivarčkemu jezeru. Imajo pa pripombe, da so morda planirane kapacitete rekreacijskega centra nekoliko majhne. Mi postavljamo dodatno vprašanje, ali je vredno vložiti veliko denarja v ureditev kopališča, ko pa vemo, koliko dni se tam da kopati.«
»Delavski svet železarne je sprejel program uresničevanja družbenega standarda, ki je v skladu s stališči sindikata in družbenopolitičnih organizacij (Zasnove razvoja so bile v celoti objavljene v Koroškem fu-žinarju št. 1/1978). Sprejel je tudi idejno zasnovo s finančno kvantifikacijo za vse gradnje na tem področju. S temi objekti bodo zadovoljene potrebe in uresničene dolgoletne želje vseh sodelavcev ZR.
Ali bomo mogli začeti z gradnjo vseh objektov naenkrat ali postopoma, je odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev, predvsem od naših lastnih sredstev in od možnosti za kredite. Odločilna je torej naša gospodarska moč, ki pa je odvisna od dobrega dela slehernega sodelavca in od njegove odločitve pri razporejanju čistega dohodka ter uspešnega poslovanja vsake TOZD v železarni Ravne.
Kakšni bodo objekti, bo dokončno odločil delavski svet železarne, ki bo potrdil glavne projekte, ko bodo gotovi. Osebno sem prepričan, da gre pri izgradnji Ivar-čkega jezera predvsem za sana-
Druga stran o „Mnenjih delavcev"
Pol Javornika
cijo in ureditev jezera in njegove okolice s potrebnimi rekreacijskimi površinami, kjer je potreben manjši družbeni obpekt, ki naj bi zadovoljil naše sodelavce pa tudi naše goste.
Na vaše vprašanje, ali je vredno vložiti veliko denarja za ureditev kopališča, moram odgovoriti, da ne gre pri ureditvi jezera samo za kopanje v poletnih mesecih, ampak tudi za zimsko rekreacijo (drsanje, hokej), čolnarjenje in druge vodne športe.«
»Omenimo še izletništvo in letovanje. Delavci pozdravljajo idejo o organiziranem letovanju v različnih obmorskih krajih. Mi pa dodajamo vprašanje, ali je to že vsa izletniška dejavnost? Kako je z organizacijo krajših izletov po domovini in na tujem? Kakšno bo sodelovanje s osnovnimi organizacijami sindikata pri organiziranju izletov? In ne nazadnje, ali bodo ti izleti imeli tudi organizirane oglede zanimivosti v krajih obiska?«
»Letovanje in izletništvo moramo ločiti. Z uvajanjem vsake nove stvari so določene težave in to
Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta, ko mu preteče s samoupravnim splošnim aktom določen čas nepretrganega dela. Zakon pa pri tem vendarle omejuje OZD, saj določa, da ta čas ne sme biti daljši od šest mesecev. Hkrati zakon prinaša novost, da je delavec upravičen na letni dopust tudi, kadar omenjenega pogoja ne izpolni, vendar pa sme biti v tem primeru dolžina letnega dopusta le sorazmerna času, prebitem na delu. Razlika med prejšnjo in sedanjo zakonsko normo je v tem, da je sorazmerno krajši letni dopust bil mogoč, po sedaj veljavnem zakonu pa je delavec nanj upravičen. V železarni so doslej po samoupravnem sporazumu bili upravičeni na letni do-
Dvojčka
najbolj občutimo, ko jih moramo premagovati pri uvajanju letovanja prek jugoslovanske turistične borze in drugih agencij. Več o tem bomo lahko povedali po končani turistični borzi, to je v eni izmed naslednjih številk Informativnega fužinarja.
Kar se tiče izletništva, pa toliko: že januarja smo obvestili vse ravnatelje TOZD in vse predsednike sindikalnih organizacij, da smo pripravljeni sprejemati naloge na področju organizacije izletništva. Odziv je do sedaj bolj slab, lahko pa zagotovimo, da smo z različnimi turističnimi agencijami v Sloveniji že vzpostavili take delovne stike, da lahko uspešno pomagamo pri organizaciji, načrtovanju in izvedbi strokovno vodenih izletov.
Toliko na kratko na vsa tri vprašanja. Zavedamo se, da je dobra informiranost slehernega sodelavca eden od pogojev za naše uspešno delo, zato se bomo v bodoče v večji meri posluževali razglasne postaje in Informativnega fužinarja.«
F. Rotar
pust v sorazmernem trajanju s časom zaposlitve le štipendisti poklicne šole, če so sklenili delovno razmerje (začeli delati) prvi delovni dan v mesecu avgustu.
Letni dopust traja najmanj 18 in največ 30 delovnih dni. Več kot 30, vendar ne več kot 60 dni lahko traja letni dopust, če dela delavec v posebnih delovnih pogojih. Lete pa zakon našteva: delo pri virih ionizirajočih sevanj, delo posadke letala, ladijske posadke, delo pod zemljo, delo pod vodo in podobno. Takih del v železarni nimamo.
Za pet dni se sedaj poveča letni dopust delavcem, ki so starejši od 50 let ter prav tako invalidnim osebam s priznanim statusom in delavcem s telesno okvaro. Za omenjeni kategoriji delavcev starost sicer ni pomembna, mora pa jim biti priznana najmanj 60 °/o telesna okvara. Kot vidimo, bo na tem področju več sprememb tudi za delavce železarne. Doslej sta bili namreč kombinirana starost ter pokojninska doba. Za 5 dni se je doslej dopust povečal delavcem, starim 55 let, in če so imeli 38 let pokojninske dobe. Za delavko so bili pogoji blažji (50, 25 let); doslej sta tako delavec kot delavka glede pravice na povečani letni dopust izenačena.
Invalidom smo doslej povečali dopust za 2 dneva že za 30% telesno okvaro.
Tako kot doslej bomo tudi v bodoče v privilniku o delovnih razmerjih sami določili osnove in merila za odmero letnega dopusta s to razliko, da novi zakon nekatere osnove določa sam:
— teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu;
— delovni uspeh, ki ga delavec doseže pri delu;
— delovna doba;
— posebne socialne in zdravstvene razmere, v katerih delavec živi.
Ostali elementi, ki smo jih in jih v železarni še uporabljamo za določanje dolžine letnega dopusta, so: delo delavcev na praznične dneve, nočno delo žensk, samohranilstvo, udeleženci NOB s priznanim časom sodelovanja v dvojnem štetju.
O tem, kako bomo zgoraj omenjene elemente skladno z zakonom upoštevali v bodoče, bomo dovolj široko in zato demokratično razpravljali in odločili tedaj, ko bo v razpravi predlog pravilnika o delovnih razmerjih.
Tudi novi zakon določa pravilo, da delavec izkoristi dopust v nepretrganem trajanju, dopušča pa možnost, da ga izkoristi v dveh ali več delih, pri čemer mora en del trajati nepretrgoma 12 delovnih dni. Kot vidimo, je zakonska norma prožnejša od dosedanje, še vedno pa ostaja zvesta načelu, da je letni dopust namenjen oddihu. In če si naj delavec na dopustu odpočije, si nabere nove delovne moči, se rekreira in podobno, je to seveda pogojeno z nekim minimalnim časom.
Delavec praviloma izrabi letni dopust v OZD, v kateri je pridobil pravico do njegove izrabe. Kadar sklene delovno razmerje z drugo OZD, se obe organizaciji v soglasju z delavcem dogovorita, ali bo delavec neizrabljeni del dopusta prenesel oziroma koliko ga lahko koristi v novi OZD.
Načelo, da delavec lahko uporabi dopust le v tekočem koledarskem letu, je ohranjeno tudi v novem zakonu. Izjema je le, kadar je delavec nastopil dopust v tekočem letu in ga nepretrgoma nadaljuje v naslednjem letu. Dopust mora seveda nastopiti najkasneje zadnji delovni dan v koledarskem letu.
Poleg letnega dopusta je delavec v koledarskem letu lahko odsoten z dela še do 7 dni s pravico do nadomestila OD. Gre za odsotnost, pogojeno z osebnimi okoliščinami, kot pravi zakon. Katere osebne okoliščine bomo upoštevali, določimo delavci sami v pravilniku o delovnih razmerjih. Najpogostejši osebni razlogi za odsotnost so: sklenitev zakonske zveze, rojstvo otroka, smrt v ožjem ali daljnem sorodstvu, selitev, izobraževanje in podobno. Kadar se delavec izobražuje, zakon dopušča možnost odsotnosti, ki je daljša od 7 dni. V drugih primerih odsotnost ne sme presegati 7 dni. V železarni smo že doslej pravico do odsotnosti s pravico do nadomestila OD bistveno razširili tako glede primerov kot tudi časovno. Za izobraževanje so npr. posamezni delavci lani izrabili tudi do 20 dni. Po številu dni izostankov z dela pri posameznem delavcu izstopajo tiste za športno aktivnost.
Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila OD je z zakonom dovoljena, zato delavci sami v svojem samoupravnem splošnem aktu določimo, v katerih primerih je delavec na tako odsotnost upravičen. Med tako odsotnostjo pravice in obveznosti delavca iz dela mirujejo. Omenjena odsotnost v naši praksi ni pogosta, nekaj primerov pa vseeno beležimo. Najpogosteje so vzrok za odsotnost osebne zadeve: šolanje, če ni v interesu železarne, nujni osebni opravki, udeležba na sodnih obravnavah kot stranka, urejanje zapuščinskih zadev in podobno.
Po veljavnem samoupravnem sporazumu lahko omenjena odsot-
nost z dela praviloma traja do 30 dni, več pa le v izjemnih primerih, vendar primerov sporazum ne navaja. Nadalje navaja sporazum, da je delavec upravičen na plačilo predpisanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje in za invalidsko pokojninsko zavarovanje, kadar je odsoten iz zdravstvenih in socialnih namenov ali za šolanje. V drugih primerih bi torej moral plačati prispevke delavec sam.
Čeprav smo nasploh razumeli, da v vpeljanem 5-dnevnem delovnem tednu šteje sobota za delovni dan, posamezniki vendarle tu ih tam sprašujejo, če je to prav. Zakon določa, da se v OZD, ki so vpeljale 5-dnevni delovni teden, pri uveljavljanju pravice do letnega dopusta sobota šteje kot delovni dan. V zakonu ni splošnega pravila, koliko prostih sobot se všteva npr. za 18 dni dupusta, obstaja pa splošna razlaga, da gre za 3 sobote. Pri nas vštevam0 dve soboti. Prva razlaga je logič' na, ker pomeni 18 dni dva polna tedna, torej z dvema sobotama in več kot polovico dni tretjega tedna — točno 2 tretjini. O tem bom° seveda morali razpravljati °h sprejemanju novega pravilnika 0 delovnih razmerjih.
Kako je z odmero dolžine letne-nega dopusta, kdo odmero izvrši in način izrabe?
Dolžino letnega dopusta odmerjajo delovna skupnost za finance in računovodstvo prek obračunov in tajnic delovnih skupnosti. Na' vodilo izdela kadrovska služba^ Osnovno odmero dolžine letnega dopusta, odvisno od dolžine delovne dobe, opravimo prek računalnika, dneve, izračunane P° drugih elementih, dodajo obračuni in tajnice. Dopust mora bit’ vnaprej planiran iz dveh razlogov: delavec z vnaprejšnjim planiranjem ve, kdaj mora nastopih dopust; delovna organizacija planira dopust skladno s tehnološk0 naravo dela. Razen v TOZD R^ doslej praviloma nismo načrtoval’ kolektivnih dopustov, vendar kaže o tem temeljito razmisliti.
Prihodnjič bomo pisali o nekaterih pravicah, o varstvu delavcev, o delovnih obveznostih in nekaterih kršitvah.
Milan Zafošnik
V AUVEN ARGUESOVE MAKSIME
Razum ne ve, kaj je srcu 0 prid.
O življenju nihče ne sodi b<$ zgrešeno kot smrt.
Vest umirajočih kleveta nj^ življenje.
Hudih ponižanj ne oprostim0' kvečjemu pozabimo jih.
Misel obračamo kakor oblek0 da jo lahko večkrat uporabimo-
Filozofi nam zato niso pogod0j ker premalo govore o stvareh, k so nam znane.
Hudobnost je vir duhovitosti-
Medsebojna delovna razmerja
(letni dopust, druge odsotnosti z dela)
g
VI
RAVNE
priloga mladih delavcev Železarne Ravne
PRED KONGRESI
Veliko OO ZSMS je v teh dneh že opravilo svojo programsko volilno konferenco, mnoge pa ta naloga še čaka te dni. Za nami so volitve v skupščino občin in samoupravne interesne skupnosti, pred nami pa so deveti kongres ZSMS, osmi kongres ZKS, rona vsega pa bo še enajsti kongres ZKJ. Kar precej živahno 'bo to leto na vseh Področjih našega udejstvovanja ter bo zahtevalo od vseh nas večjo aktivnost, kot jo ^žemo zdaj. Člani ZSM bi se naj v tem etu na vse kongrese kar najbolje pripravi-eli bolje rečeno, pričakali bi jih naj kar hajbolj pripravljeni — aktivni.
Če smo si na konferencah v OO ZSM dobro zastavili nailoge našega dela v tem kongresnem letu ter smo v vodstva OO -SM izvolili mlade, ki so pripravljeni de-ati v ZSM, če so nam vsem jasne vsaj os-dovne smernice naše aktivnosti v zvezi z vsemi naštetimi kongresi, potem bomo kongrese, ki so pred nami, res pričakali Pripravljeni in bomo od njih imeli tudi Kar hitro korist. Ne bo potrebno leto ali še da bi spremembe prodrle v nas in naše fi°, ampak jih bomo vnašali v svoje delo iro in pravilno. Če pa hočemo to doseči, Pomeni, da se moramo kar najbolj aktivno Kij učiti v vse predkongresne priprave, ki s° v glavnem potekale te dni. Posebno vlo-§° bodo brez dvoma morali opraviti vsi dJadi člani ZKS, saj morajo biti nosilci bveščanja o vseh pripravah na kongrese ®r bodo morali biti še posebno aktivni v O ZSM. Časopis Komunist je že ogromno Prispeval v pripravi na kongres ZKJ in KS, in če smo del tega prebrali in posre-ovall tudi drugim v OO ZSM, potem lah-0 rečemo, da smo na kongrese pripravljeni !Je samo mi, ampak z nami vsa okolica, v ateri deluje
lemo.
K izkušenj v delu ZSM pa se najbrž do-
zavedamo vsi, da stvari le niso tako
razprave v OO ZSM, ker škodujejo tako sebi kot organizaciji, katere člani so.
Na kongresih se bo govorilo o dosedanjem in prihodnjem razvoju naše družbe, velik poudarek pa bo dan tudi delu mladine, organizirane v ZSMS in ZSMJ. Veliko število mladih članov ZK nalaga ZSM, da postavi vse te mlade komuniste v središče svojega dela, da postanejo ti mladi resnično idejno-politično jedro, gonilna sila v ZSM, ki bo interese vseh članov zastopala enako, z enakim poudarkom na vsem.
Mladi v združenem delu bodo še posebno aktivno morali sodelovati v vseh organih, od sindikata, delavskih svetov, OOZSM in OO ZK za krepitev samoupravljanja, za še večjo vlogo delavca v odločanju v vseh stvareh združenega dela. Ogromno dela bo
brez dvoma potrebno posvetiti idejnopolitičnemu izobraževanju ne samo v naših, mladinskih vrstah, ampak med delavci, ki včasih v množici nasprotujočih si informacij ne morejo dojeti bistva, kar ustvarja zmedo in nezadovoljstvo med njimi. Nikakor pa si ne moremo dovoliti pasivnega nastopa med množico, nezainteresiranosti in nezmožnosti za odpravo slabosti, ki jih je še vedno preveč.
Največ, kar lahko prispevamo v tem kongresnem letu, je naša aktivnost povsod. Ne samo takrat, ko nas opazujejo in ocenjujejo, ampak vedno in kjerkoli. Le tako bodo tudi stališča in sklepi kongresov našli mesto v naših sredinah.
Le tako bomo dokazali, da je ZSMS ob idejnem vodstvu ZKJ tista najrevolucionar-nejša sila v naši družbi, ki je sposobna nositi breme odgovornosti za usodo našega samoupravnega socialističnega sistema.
Rudi Mlinar
Organiziranost in v občini
Osnovna celica v mladinski organizaciji je osnovna organizacija, ki se ustanavlja v vseh sredinah, kjer je za njeno ustanovitev zainteresirano več kot deset mladih ljudi.
delovanje KMD Ravne
Vstop v ZSMS temelji na prostovoljni bazi, kar daje možnost, da je delo OO in celotne mladine še enotnejše. OO ZSM, ki delujejo po posameznih področjih, se združujejo v
ldealne. Mnogi člani ZKS do 27. leta se svoije naloge ne zavedajo v celoti in ne de-uJsjo kot informatorji in aktivni nosilci Posredovanj med člani ZSMS v OO. Mnogi harnreč mislijo, da je dovolj, če so seznaniva! sami, mnogi pa se niti ne potrudijo jh Prebirajo vsa gradiva površno in niso ako sposobni posredovati celovitih infor-ac*j, ki so zaradi tega izkrivljene in kot ake več škodujejo kot koristijo. Tempo a je danes tak, da je od dobre kratke '^formacije že veliko odvisno, več kot smo včasih pripravljeni priznati.
b, rav zaradi tega najbrž ni potrebno podarjati, da je od mladih komunistov od-marsikaj, nedopustno je namreč od ^ adih, ki so sicer člani ZK, niso pa idejno v°v°lj usposobljeni, da bi bili nosilci dela da se taki sploh spuščajo v javne
Ledeni metulj
področne konference pri OK ZSM Ravne, v okviru te deluje tudi konferenca mladih delavcev (KMD), ki združuje trideset OO ZSM in šteje 1230/1437 mladih. OO se združujejo v KMD po delegatskem principu, ki ima svoje predsedstvo kot njihov izvršilni organ, ki je dolžan sprejete naloge in Obveznosti izvrševati ter jih vnašati v delo mladih v OO — tako je tudi tu prisotno načelo demokratičnega centralizma.
Kot je že omenjeno, je v OKMD Ravne združenih 30 OO, v katere je vključnih 1230 mladih. Koliko smo bili uspešni pri organiziranju mladih delavcev, nam povedo podatki, da je leta 1973 obstajalo 11 aktivov mladih delavcev, katerih število se je leto kasneje, to je 1974. leta povečalo na 14, ki pa so se še isto leto preimenovali v OO ZSMS. Zelo vzpodbudno je to, da smo v štirih letih po 9. kongresu ZSMS uspeli povečati število OO kar za 100%, leta 1976 na 28 in 1978 na 30 OO ZSMS, ki združujejo 1230 delavcev. Vendar, če vse to primerjamo s podatkom, da je samo v Železarni Ravne 1600 mladih, starih do 27 let, to ni najbolj vzpodbudno, še posebej pa ne zato, ker praksa kaže, da je 50% OO neaktivnih, da njihovo delo ni organizirano — je forum-sko in obstaja le na papirju. Jasno nam je, da bi se morali v vrstah KMD izgrajevati in kaliti bodoči člani — mlade moči za delo v samoupravnih organih in DPO. Vendar vemo, da so mladi še vedno premalo vključeni v družbenopolitično in samoupravno delo, čeprav jih iz dneva v dan pestijo novi in novi problemi, ki včasih niso majhni in so sila boleči — npr. stanovanjska problematika. Tako smo ob analizi dela v preteklem mandatnem obdobju in ob primerjavi trenutnega stanja tik pred iztekom le-tega prišli do nekaterih zaključkov. Sigurno je, da smo še vse premalo delali na področju izobraževanja, in to predvsem idejnopolitičnega, kajti tako kot delo na delovnem mestu je nujno potrebno tudi določeno znanje za dobro delo v samoupravljanju kot sa-moupravljalcem in pa za delo na družbeno političnem področju, takšnega znanja pa ni nikdar preveč. Prav tako vse premalo poznamo statut ZSMS in z njim vse spremljajoče akte, v katerih so smernice in izhodišča za način in vsebino našega dela, in če dodamo še marsikje prisotno forumsko delovanje, lahko opazimo, kako vse skupaj vpliva na to, da se najraje lotevamo nalog s področja športa, pripravljamo proslave in izvedemo še kako kulturno akcijo, kar pa nam navsezadnje ne daje tistega pravega zadovoljstva, ko opazimo, da smo bili vseeno potisnjeni na stran — ob rob najvažnejših dogajanj v družbi, v naši sredini. Da bi naše delo bilo res vsebinsko, je nujno spremeniti tudi način obveščanja, ki mora ustrezati naši sredini, ne pa, da OO zasujemo s kupi gradiv, s katerimi si ne znajo dosti kaj pomagati. Prav tako se v OO premalo poslužujemo najenostavnejše oblike informiranja našega članstva, to je oglasnih desk. Poglavje zase so tudi programi dela, v katerih se večkrat pojavljajo težnje posameznikov ali pa se oblikujejo po nekakšnih vzorcih, kar nam onemogoča, da bi programi dela bili res odraz hotenj in želja celega članstva OO ZSM. Med mladimi je velikokrat prisotna tudi miselnost, da ne moremo uspeti zato, ker smo mladi. To bi
naj pomenilo nezrelost, neznanje, neizkušenost in to je včasih lahko velika ovira, ki ruši našo aktivnost.
Jasno nam je, da mora biti jedro — vsebina dela OO v tozd oziroma DO v prvi vrsti na področju družbenoekonomskih odnosov in samoupravljanja. Dobro delo na tem področju pa bo uspešno le, če bomo odpravili vse slabosti in napake pri našem dosedanjem delu. Prav v zadnjem času so se v nekaterih OO že pokazali prvi vidni rezultati, ki nikakor niso majhni, kajti opaziti je, da so v teh sredinah res povsod prisotni ter da vsebinsko in konstruktivno delujejo na področju DEO in samoupravljanja.
Naloga KMD ter OK ZSM je, da v okviru predkongresnih dejavnosti tako delo vzpodbujata predvsem v obliki obiskov po OO ZSM, ki so se vdosedanji praksi dobro pokazali in na tak način usmerjata delo v
OO.
Posebno pozornost bomo morali posvetiti v tem trenutku kadrovski politiki, kajti prav za ZSMS je značilno, da prihaja do pogostih kadrovskih sprememb. Potrebno je opozoriti na napako, ki se pojavlja v vseh sredinah v naši občini, ko mladim skorajda že onemogočimo delati, ker jim naložimo cel kup zadolžitev in s tem tudi funkcij ali pa dovolimo, da nam vse sposobne enostavno ukradejo ostale subjektivne sile, sami pa tako ostanemo brez potrebnega kadra.
Prav tako se moramo mladi tesneje povezati s študenti, dijaki in učenci v gospodarstvu, ki se morajo že za časa svojega študija bolje seznaniti z razvojem, proizvodnjo, samoupravnim in družbenopolitičnim življenjem v delovni organizaciji. Da bi to izvedli, pa bo treba začeti ustanavljati aktiv štipendistov v vseh delovnih organizacijah, kjer so zato pogoji. Pridobitev za mlade delavce bo tudi v tem, da se bodo lahko štipendisti ob vstopu v delovno razmerje že takoj aktivno vključili v njihove sredine.
Velik potencial mladih moči je še skrit v mladih komunistih, do katerih še do sedaj nismo našli najboljših poti, da bi jih pritegnili k delu OO. Iz statutarnih in kongresnih načel ZK je jasno, da mora vsak komunist predvsem delovati v sredini, iz katere izhaja; v tem primeru OO ZSM. Naša naloga pa je, da to mlademu komunistu skupaj z OO ZK tudi povemo.
VLOGA MLADIH V ZDRUŽENEM DELU
Naša družba zahteva od dobrega delavca, da je tudi dober samoupravljal ec. Soodločati moramo o razvoju delovne organizacije, o njenih planih nadaljnega uspešnega delovanja in ustvarjanja čim večjega dohodka. Vendar mladi še vedno opažamo, da zahtevajo od nas organiziranje izletov, športnih tekmovanj in zabavnih srečanj, kar pa ne more in ne sme biti bistvo udejstvovanja in delovanja mladinca. Lotevati se moramo reševanja družbenih problemov in se Obenem izobraževati ter graditi v subjekte naše družbene stvarnosti. Mladim mogoče res manjka delovnih navad, vendar se moramo vsi skupaj zavedati, da nam ne sme biti vseeno, kdo in kako bo nadaljeval naše delo, kako se bo v žvljenju čez nekaj let počutil današnji mladinec. Da-
našnja mladina zrelo gleda na dogajanja in zato ne smemo prešernosti ter mladosti jemati kot povod za kritiko.
čeprav lahko danes ocenimo, da so mladi res prisotni v vseh organih samoupravljanja v tozdih ali DO, moramo povedati, da je to včasih le želeni odstotek, oziroma število. Pred nami je naloga, ko moramo delo samoupravnih organov vključiti čim več mladih, vendar nikakor ne smemo pri tena pozabiti na to, da jih bomo za tako delo tudi primemo oborožili, jim omogočili, da pridobijo tisto znanje, ki je za to potrebno, da se bomo res lahko vsebinsko lotevali reševanja posameznih problemov.
MLADI V SIS
Povezanost mladih v samoupravne delegatske organe v krajevnih skupnostih ni zadovoljiva, saj v nekaterih organih mladih sploh nL Na mestu je ocena, da se mladi ne vključujejo dovolj aktivno v delegatski skupščinski sistem, saj je npr. V delegaciji za skupščino občine ali v SIS le do 20°/o' mladih. Po izteku volitev v letošnjem letu bo ocena verjetno boljša, vendar nam ne bi smela biti merilo številka, ampak akcijska in vsebinska vključenost mladih v celotnem skupščinskem sistemu. Tu velja predvsem opozoriti na najšibkejši del v verigi samoupravljanja — INFORMIRANJE, ki večini ni dostopno niti po obliki niti po vsebini, čeprav nam je jasno, da je obveščenost pogoj za isprožitev aktivnosti posameznika ali cele skupine. Zato moramo mladinca pravilno usmeriti, ga usposobiti in mu svetovati, tako da bo njegovo življenje vsebinsko plodno in delo ustvarjalno.
MLADI O SODELOVANJU MED DPO
V današnjem trenutku našega samoupravnega socialističnega sistema je veliko političnih nalog takih, ki so in tudi morajo biti skupnega pomena za vse DPO. Pri tet® je nujno, da prevladuje znotraj DPO načelo dogovarjanja in usklajevanja na vseh področjih delovanja, saj je le s takim načinom dela možno preprečiti dvotirnost delovanja, ponavljanje istih problemov in razbijanje socialističnih sil, kakor tudi iz' gubo časa, ki v današnjem tempu razvoja igra pomembno vlogo. V preteklem mandatnem obdobju je sicer bilo ob sprejemanju važnih dokumentov prisotno načel0 enotnega nastopanja, vendar se tega v večji meri nismo najbolj držali. Vseskozi srn0 govorili o uskladitvi programov, a do dokončne uskladitve ni prišlo. In tako se Š° vedno, razen pri nekaterih — lahko bi rekli izjemah, trudimo in mučimo se vsak P° svoje ter postavljamo različne roke za iz' vedbo posameznih — istih nalog. Da )e slika takšna, je večkrat krivo tudi furor®' sko delo in slaba obveščenost — informiranje celotnega članstva o delovanju DP^; Vsi ti pojavi so bili bolj ali manj prisot®1 tako v ZSM kakor tudi o ostalih DPO --' ZS in ZK, to velja tako za OO kot tudi ^ vse oblike občinske organiziranosti vseh Ena najpomembnejših nalog v tem obdobju je bila prav gotovo v okviru razpra^ sprejemanja in uresničevanja zakona 0 združenem delu, kjer bi morali zares teS®° sodelovati predvsem ZS, ZK in ZSM. Jas®0 je, da je bila to akcija, kjer je bil vključi
Šopek nageljnov za Vorančevo vdovo
zares širok krog delovnih ljudi, a kljub te-mu lahko zaključimo, da nismo bili dovolj en°tni in povezani, da ZSM ni tako aktivno sodelovala, kot bi morala. Prav zato tudi "ezultati niso takšni, kot smo si jih želeli, saj ZZD še večini delavcev ni dovolj jasen razumljiv, čep/ra v vsak dan govorimo o njem. Vse to pa je verjetno tudi posledica Pomanjkanja poglobljenih razprav v okvi-ru tozda.
Vendar je treba poudariti, da se stanje na teh področjih v zadnjem letu 1977 ter Predvsem v začetku letošnjega leta izboljšuje, in to najbolj v tozdih, se pravi v os-n°vnih organizacijah. Čutiti je nujnost tesnejše povezanosti z ZS, kajti začeli smo se zavedati, da so mladi delavci, člani ZSM, j-udi sestavni del članstva OOS. Tako so bi-e izvedene prve skupne akcije, kjer se je 'Pagažiral širši krog v obeh organizacijah, so pokazale dobre rezultate. Predvsem v Paši največji delovni organizaciji Železarni ■Ravne lahko rečemo, da se člani ZSM po svojih močeh in sposobnostih vključujejo v Pelo sindikata, le-ta pa prisluhne tudi pro-iernoim v vrstah ZSM. Rezultat takšnega je, da je že precej mladih prav s pomočjo sindikata končalo razne oblike izobraževanja (dvomesečni politični tečaji), Skorajda v večini primerov pa se vedno pomlajuje tudi kadrovski sestav IO Temu vzporedno pa se preslabo sliši Utrip organiziranih komunistov OO ZK v °zdih. Kljub temu, da so posamezni komunisti v večini primerov skorajda preo-remenjeni, pa je treba opozoriti, da je še Veliko članov ZK, ki jim je delo v ZSM Popolnoma tuje in se nalogam v mladin-1 organizaciji izmikajo. Nezdrav pojav je Prav tako tudi preobremenjevanje sposob-Prh mladincev in popolno odtujitev teh jPladinskih organizacij od drugih subjek-lvnih sil, tako da OO ZSM ostanejo brez Potrebnega kadra.
. V povezovanju na občinskem nivoju bi oko ugodno ocenili sodelovanje — prav-ZaPrav pomoč ZS, ki je ob izredno neugodjih materialnih pogojih OK ZSM priskoči-Oa pomoč s sredstvi za organiziranje raznih oblik izobraževanja, ki jih drugače 116 bi mogli izvesti. Slabo smo sodelovali okviru vseh DPO pri raznih akcijah in Ualogah ter reševanju problemov širšega ružbenega pomena oziroma se pogovarjali vsebini le-teh in je tako na tem nivoju organiziranja potrebno veliko več naporov, [^umevanja ter dela, tako vsebinskega akor tudi akcijskega.
Franjo Miklavc
V snegu po Vorančevi poti
^V kulturno akcijo Prežihovih dnevov, ki 0 bili posvečeni trem velikanom slovenske .Pitnosti, smo se taborniki odreda Koro-^ m jeklarjev vključili z enodnevnim po-°dom »Po Vorančevi poti«. Pohoda pa se smo udeležili le taborniki, temveč smo k delovanju povabili še pionirje obeh os-°Vnih šol, člane TVD Partizan, mladince .^mnazije ter Šolskega centra, ZB Ravne ^ °stale organizacije, ki so se našemu va-11 2 veseljem odzvale.
Vreme nam na dan pohoda ni bilo najbolj naklonjeno, saj nas je od Preškega vrha naprej spremljal sneg. Kljub vsemu pa nismo prenehali in smo začrtano pot prehodili.
Pohod smo začeli v parku telesne kulture, kjer nam je spregovoril dr. Sušnik. Nato smo po Prežihovi ulici nadaljevali pot na Preški vrh mimo Jovanovičeve skulpture do hiše, kjer smo pozdravili Vorančevo ženo. Pot smo nadaljevali do Šrotneka, mimo Ivarčkega jezera do Kogovnika in na-
Pohod »po poteh XIV. divizije« je tradicionalna in ena najbolj množičnih akcij OK ZSM Slovenj Gradec na področju negovanja revolucionarnih tradicij NOB. In tako je bilo tudi letos v zadnjih dneh februarja, ko so kraji, kjer so trije bataljoni XIV. divizije prebijali na Pohorje, spet ponudila svoja zasnežena pota, gozdne previse in skrite globače nekdanjih borcev, mladini, tabornikom (ti so bili najštevilnejši) pa pripadnikom teritorialnih enot in enot JLA. Zbrala se je res pisana druščina pohodnikov, ki so krepko presegli število sto na tem vsakoletnem pohodu, tokrat že desetem zapovrstjo in hkrati tudi jubilejnem.
Zato ni nič čudnega, če lahko rečemo, da so kraji in ljudje dobesedno živeli z mladimi Pri spominskem obeležju v Spodnjem Doliču, kjer so se prebili trije bataljoni dir vizije skozi nemški obroč na cesti Dolič — Lošperk, so se rojevala poznanstva, soočena s tistim legendarnim 18. februarja pred 34. leti, s spoznanjem, da sneg tistega februarja ne kopni...
Mladi smo na tem pohodu spoznavali kraje in ljudi, ki so pred več kot 30 leti nadvse gostoljubno sprejeli borce, ki so imeli do svojega odhoda na Štajersko za sabo že nešteto zmag in bojev, bili so izkušeni in prežeti z veliko mero poguma. Us-
prej do Tonija. Tu smo se spustili v kanjon Hotuljščice in naprej h Kotniku ter na Rimski vrelec. Naša zadnja postojanka je bilo hotuljsko pokopališče, kjer je Voranc pokopan.
Na vseh postojankah smo imeli krajše razlage o Prežihovem življenju in delu. Pozabili pa nismo niti na njegova dela, saj smo pripravili krajše odlomke iz njih. Tako smo v resnici povezali fiz-s kulturo.
Milan Franc
tanovljena je bila 16. julija, 20. julija pa jo je vrhovni štab imenoval XIV. divizija. Na pohod je krenila iz Suhorja v Beli krajini. V njeni sestavi sta bili najprej Tomšičeva in Šercerjeva brigada. Pohod štirinajste in njeni boji so imeli v zavesti slovenskega partizana posebno mesto. Po vojni je postala legenda o junaškem boju in zmagah ter o nadčloveških naporih, ki so jih borci premagovali na tej dolgi poti. Prehodila je več kot petsto kilometrov dolgo pot, pretežno v sneženih metežih, ob slabi hrani. Položaje so branili vztrajno, preboje pa so dosegali z juriši. In prav zato je obujanje spomina borb in zmag še toliko bolj svetlo in častno.
Začetek pohoda je bil pri spominskem obeležju v Spodnjem Doliču. Najprej je sekretar OK ZSM orisal namen in pomen pohoda ter važnejše pomnike naše slavne preteklosti na tem pohodu, ob katerih se bomo ustavljali. Tu je bila formirana tudi naša pohodna enota, imenovana Šercerjeva, ki so jo sestavljali mladi iz Dravograda, Slovenj Gradca in obmejne enote garnizona Dravograd. Od tod je brigada krenila na Ošlakovo domačijo v Tolsti vrh nad Mislinjo. Tod smo se prebijali na Pohorje. Sedanji gospodar je mlladim rad pripovedoval o takratnih dogodkih in naporih, ki
Po poteh legendarne XIV. divizije
so jih premagovali borci po globokem snegu. Vprašanj je bilo toliko, da na vsa ni bilo mogoče odgovoriti. Vedeti smo hoteli pa čim več.
Od Ošlaka smo krenili proti Kranjčevi domačiji čez Brešarjevo planino in proti večeru prišli v Mislinjski jarek, kjer je bila zaključena faza pohoda prvega dne. V avli nekdanje šole je bil miting, ki so se ga udeležili poleg množice domačinov tudi predstavniki DPO ter teritorialnih enot, mladinci osn. šole »Rada Iršiča« iz Mislinje pa so pripravili kratek recital.
Drugi dan smo krenili proti Ramšaku, Cankarju, Strmčniku, Karbunu . .., torej od ene do druge partizanske pohorske domačije in potem naprej do Šmartnega, kjer je bil tudi zaključek pohoda. Tu je navzočim spregovoril in jim živo prikazal, pa čeprav samo kanček, iz obširnega mozaika legendarne štirinajste ravnatelj muzeja ljudske revolucije iz Slovenj Gradca, Fer-
Verjetno bi med nami težko našli mladega človeka, ki se ne bi spominjal velikih uspehov, ki jih jev preteklem letu dosegla mladinska delovna brigada »Prežihov Vo-ranc« na republiški delovni akciji »Slovenske gorice 77«. Naša brigada je štela petdeset članov, osvojila pa je vsa možna priznanja. Menim, da ne bo napak, če se jih še enkrat spomnimo: priznanji na udarna dneva, priznanje za 'interesne dejavnosti, 16 udeležencev naše brigade je bilo udarnikov, prejeli so še mnoga posebna priznanja, poleg tega pa so postali še udarna bri-gada in koit krono priznanj prej eli trak akcije. In ko se pripravljamo na letošnje delovne akcije, stoje med nami še večji cilji, večje odgovornosti.
V OK ZSM Ravne že tečejo priprave na letošnje delovne akcije, prvenstveno lokalne, pa občinske, republiške in zvezne. Evidentiranje teče v vseh sredinah delovanja mladih, zaključeno pa mora biti najkasneje do 5. aprila 1978. Interesenti se lahko prijavijo v svojii OO, družbeni organizaciji ali društvu ali direktno na OK ZSM. Poudariti je treba, da se bodo letois mladinci iz naše občine udeležili izključno zveznih delovnih akcij, ne pa tudi republiških. Ta možnost jih je doletela predvsem po zaslugi uspehov, ki jih je dosegla brigada »Prežihov Voranc« lani. Iz naše regije se bodo zveznih akcij udeležili še mladi iz Občine Radlje, ki že ves čas dosegajo na področju delovnih akcij izjemne uspehe. Na zvezno delovno akcijo bo odpotovala tudi MDB iz Slovenj Gradca.
Na zahtevne naloge, ki bodo čakale mlade brigadirje, se bo treba dobro pripraviti in ravno v ta namen bo organiziranih precej lokalnih delovnih akcij ureditev parka telesne kulture. Sicer pa bodo akcije potekale tudi znotraj OO, v krajevnih skupnostih, na šolah ...
Težavnostna stopnja na zveznih delovnih akcijah je višja kot na republiških, zato je zaželeno, da se jih udeležijo dobri mladinci, ki imajo tudi že izkušnje vsaj z republiških akcij. Zdaj pa še poglejmo, katerih MDA se bodo letos udeležili pogumni bri-
do Fišer — Mojka. Zvrstile so se tudi številne recitacije tamkajšnjih mladincev. Tako kot nekdaj boroev nista zlomila ne mraz ne sneg, tako tudi pohodne enote močno sneženje in neurje ni prestrašilo.
Omenim naj še to, da je med pohodom komisija za obveščanje in propagando pri OK ZSM Slovenj Gradec izdala tudi glasilo »GLAS SVOBODE«; list s tem imenom je namreč tiskala partizanska tiskarna Sova v Mislinjskem jarku jeseni 1944.
Pohod je za nami in razhajali smo ise bogatejši za mnogo novih spoznanj in trajnejših prijateljstev. In ne nazadnje, pohod postaja iz leta v leto kvalitetnejši, iz leta v leto se ga udeležuje več mladih. To pa je tudi dokaz več, da mladi nadaljujemo s svetlimi tradicijami in pridobitvami NOB, hkrati pa je tudi najlepše priznanje in poklon, ki smo ga s svojo udeležbo na tem pohodu dali legendarni XIV. diviziji.
Silvo Jaš
gadirjii, ki se bodo prijavili v naši občini: zvezna MDA ŠAMAC — SARAJEVO. V sklopu krog bratstva in enotnosti (10 občin) se je bo iz naše občine udeležilo deset mladincev. Prav toliko iz vsake od preostalih pobratenih občin. Teh sto mladincev bo torej predstavljalo brigado »Bratstva in enotnosti«, naša udeležba na tej MDA bo od
3.— 31. maja.
Od 26. junija do 16. julija se bo petdeset mladincev udeležilo zvezne MDA Suha krajina. Od 1. do 30. novembra pa bo na zvezni MDA Šamac-Sarajevo delalo skupno z m/ladimi iz vseh koroških občin 25 mladincev z Raven.
Zdaj pa še nekaj besed o pripravah na te odgovorne akcije. Predvsem je treba poskrbeti, da bodo ključne funkcije pri organiziranju in pripravah brigad prevzeli lanski brigadirji ter da se bodo udeležili tudi letošnjih in predvsem spodbudili vse vas, ki se še niste odločili. Povsem razumljivo je, da vas mika poskusiti to težko, delovno brigadirsko življenje. Trema je tu povsem odveč, kar prijavite se! Mnogo stvari boste dobili v zameno za žulje. Stari brigadirski mački pravijo, da jim še na misel ne pride, da bi kako leto ne šli na akcijo. Delo — prijateljstvo in še mnogo privlačnih stvari, pravijo. Preden se bodo akcije začele, je treba precej stvari opraviti že kar doma. Konstituirati je treba brigade, izvoliti njene organe, sklicati najmanj tri brigadirske konference, opraviti zdravniške preglede, pripraviti programe za vse vrste interesnih dejavnosti, ki tečejo v brigadah in verjetno vseh zadolžitev še nismo našteli. Vsaka brigada, ki bo odšla na kako MDA iz naše občine, bo seveda nosila tudi svoje ime, imela pa bo tudi vse potrebne »rekvizite« (zastavo, ipd.)
Na koncu tega informativnega zapisa še nekaj besed o enoviti brigadi »Bratstvo in enotnost«. To brigado vsako leto organizira občina, ki je bila leto predtem gostitelj srečanja Bratstvo in enotnost. Lani je bila to Bosanska Dubica, leto prej občina Var-varim. Tega leta se je brigada pod že znanim imenom udeležila ORA Sisak 76, ki jo
je organizirala Garešnica. Kot že veste, bo letošnje srečanje potekalo v naši občini in seveda bo priprava brigade za naslednje leto tudi naša dolžnost. Izpolniti bomo morali naslednje pogoje: akcija mora biti zvezna in v naši republiki. MDA zveznega značaja v republiki pa so Posočje, Suha krajina in Kozjansko.
Mladi brigadirji s svojim delom vsako leto družbi prinesejo precej koristi, spoznajo pomen prijateljstva, ki se tam razplete, pomen življenja, ki jih kali. Mnogo mladih je že obleklo brigadirske uniforme in vsi so si enotni v želji, da bi še kdaj bili brigadirji. Mar vas ne mika poskusiti, kaj je v delu tako privlačnega?	M. V.
Nočni pohod mladih SGV
Komisija za SLO in DS pri OO ZSIVI SGV je organizirala konec februarja nočni orientacijski pohod na Naravske ledine. Iz-pred Doma železarjev na Čečovju je v iz' redno slabem vremenu odšlo 11 mladincev iz naše osnovne organizacije. Pot nas je vodila mimo Smučarske koče do Naravskih ledin, kjer nas je čakala topla večerja h) prenočišče. Naslednji 'dan smo organiziral1 strelsko tekmovanje z zračno puško. Zmagal je Sekolovnik Ferdo pred Francem Sobam ter Petrom Šumnikom.
Nato smo se podali na pot proti IvaT-čkemu jezeru, kjer smo organizirali tekmovanje v sankanju. Na njem je zmagal Marjan Gorenšek, drugi je bil Martin Pe' pevnik, tretji pa Ivan Matjašec.
Vsekakor je naš pohod v celoti uspel, čeprav številčno ni bil najboljši. Sigurno pa je, da tako delovanje še krepi tovarištvo med nami — mladimi.
Srečko Felkar
MISLI
Cena za radovednost je — enako kot cena za ljubezen — vedno previsoka.
Če se dolgočasimo med svojim delom, t° pomeni, da ga slabo opravljamo.
Niso časi slabi, temveč človek.
Proti težavam se človek bojuje s pamet' jo, ne s solzami.
Ni težko biti dober, težko je biti prav1' čen.
Če želite, da bi o vas dobro govorili umrite!
Tudi bedak dela po svojem prepričanj11'
Dvom o sebi je prvi znak inteligence.
Uredniški odbor sestavljajo Jože Pačnik Marjana Volmajer, Rudi Mlinar, FranL Miklavc, Silvo Jaš ter Vida Gregor, ki je o<>' govorna tudi za vsebino Mladega fužinarj3'
*
Vse sodelavce »Mladega fužinarj a« prosin>°j da v bodoče oddajajo svoje prispevke v ml8' dinski sobi do vsakega prvega v mesecu.
NOVIM USPEHOM NAPROTI
Organizirano letovanje in družbena prehrana
S seje odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve
Odbor za družbeni standard in anovanjske zadeve pri delav-svetu Železarne Ravne je 11. J°- ki je bila 13. marca letos, P svetil zlasti vprašanju letovale,/1 .na^h delavcev v letošnjem u in problematiki družbene pre-,rane> ki je še vedno zelo aktu-i čeprav je bilo z ustanovitvijo ®ZD družbeni standard na ba področju že precej narejenega.
?.az®a že običajnega letovanja v Počitniškem domu v Portorožu in Počitniških domovih drugih de-"rfbih organizacij SOZD Sloven-turk ze*ezarn smo letos pristopili lot k organiziranju drugih oblik da°Jan^a' ^ TOZD družbeni stan-ref 'C formirano delovno mesto .icrenta za letovanja in izletni-0rVo' Prva pomembna akcija je Saniziranje letovanja prek ka-rQC t, ki jih bomo zakupili ozi-; 013 organizirali prek turistične j§°slovanske borze v Sarajevu.
ra način stopamo v direktne abrez posrednikov, rof C'^' Seveda bomo prek tega nudmta v družbenem standardu _ odi tudi turistične »pakete« i.]®k določenih agencij in pri tem Sim!! naiug°dnejše ponudbe. Na-delavcem bo tako prihranjeno nogo individualnega iskanja, o rt Zn°stih letovanja in o izletih sez 3 /er v tujino> se bodo lahko Ciij andi kar v delovni organiza-rtj Seveda v letošnjem letu zara-oojektivnih ovir in še določene-he J162311?311!3 mnogih delavcev rih u011?0 usPed realizirati nekate-h0rt ambicioznih načrtov, v pri-oojih letih pa bo to zanesljivo Mogoče uresničiti. drunf603 februarja je TOZD let eni standard izdal anketo za s °v.anje preko turistične borze v n alpvu- Odziv na anketo je bil ^Pričakovano velik. V drugi fazi Javu ^0*r°nCno in nepreklicno pri-Sk,1 .143 delavcev, kar pomeni čla ^ z Hjlbovimi družinskimi ki "k oz'roma drugimi interesenti, ara »d° skupaj z njimi v tem ^(‘bzmaju letovali, okrog 440 lju-tog ■3 zaCetek, kar dejansko le-Korif akci'a ie> ie to ze precej. Ran' . b°do vsi ti z uslugami or-v,; izaeije zadovoljni, bo nasled-V ° oc'z'v večji.
?Qn Vsakem primeru pa bi se vsi di	v železarni verjetno ra-
ke °, °Cali za najrazličnejše obliko!'uoga 'n zimskega oddiha, tak r bilo vprašanje regresa v c°,Ureieno, da bi bil delavcem Mač r 1 ^Plačan, ti pa bi potem Zae k P°lno ekonomsko ceno. ko n .af regresov še nimamo ta-t0 3r°.ienih niti samoupravno niti zPrn,n-e ^°Pu®Cajo ustrezni spora-tif/1.1 m dogovori na širših poli-0b] !. nivojih. Regres v sedanji Itei ! Pa .ie tako ali tako sporen. Zav	sindikati	se namreč
pre?e.tnaj°, da bi v perspektivi
v n n? Regresirane regrese, kar psPraksi pomeni, da bi delavec z k0 ezn° nizkim osebnim dohod-vigp ^°bil višji regres, delavec z pa m dohodkom pa nižjega ali zast;sP'?b ne. Tako se dejansko fUniT^a generalno vprašanje sčac regresa, ki bo verjetno je i°P?a sPl°b odpadel. Vprašljivo udi, koliko bo kakršenkoli re-
gres, v perspektivi, skladen s principi nagrajevanja po rezultatih dela, ki se bodo morali vse bolj in čimprej uveljaviti.
Da bi lahko TOZD družbeni standard zakupil ustrezno število ležišč na borzi, ki je bila v Sarajevu med 14. in 17. 3. 1978, so bila potrebna določena sredstva, ki pa jih ta tozd nima. V bistvu gre za kreditiranje naših delavcev, ki bodo na ta način letovali, za vsoto približno 68 starih milijonov. Obročno odplačevanje je seveda pogoj za množičen odziv. Ob tem pa nastaja določen razkorak, saj je treba za kupljene kapacitete takoj plačati. Pri kreditiranju nastaja seveda tudi določen rizik za obe strani. Da bi lahko akcijo zadovoljivo, v skupnem interesu izvedli, je odbor na tej seji sklenil, da se lahko del združenih sredstev regresa začasno uporabi za nakup kapacitet letovanja za delavce železarne na jugoslovanski turistični borzi v Sarajevu. Ob tem je bilo še sklenjeno, da je družbeni standard dolžan zbrati prijave tistih, ki so se odločili za tovrstno letovanje in odboru za družbeni standard ter delovni skupnosti za finance predložiti točen seznam, na osnovi katerega se ugotovi višina potrebnih sredstev.
Delavec, ki se je prijavil za letovanje, podpiše posebno izjavo, s katero soglaša, da se sredstva regresa, ki mu sicer pripadajo, uporabijo kot plačilo akontacije. Obveže se tudi, da bo ostanek sredstev obvezno plačal od svojih rednih osebnih dohodkov v šestih enakomernih obrokih, prvi obrok 15. 4. 78. Ostanek bo poravnal v enkratnem znesku pred nastopom letovanja. Na ta način delovna organizacija dejansko ne nosi posebnega rizika glede financiranja, neka resnost in samodisciplina pa je pri tem, ko se odločamo za take ali podobne načine letovanja vsekakor potrebna. Normalno je, da lahko pride tudi do odstopa, za kar pa morajo biti opravičljive okoliščine.
Odbor za družbeni standard je na tej seji še zlasti spregovoril o nekaterih vprašanjih v zvezi z malico, ki še vedno niso rešena. Potrdil je pogodbo o dobavljanju toplih in hladnih jedil med Turističnim in proizvodnim podjetjem Merx, gostinstvo Ravne in TOZD družbeni standard Železarne Ravne na osnovi predhodnih razgovorov in potem, ko je bilo potrebno rešiti mnoge probleme, stare že več let. Pri sestavi te pogodbe so upoštevani določeni sklepi in stališča odbora za družbeni standard kot tudi drugih forumov.
Po pogodbi se Merx še nadalje zavezuje oskrbovati delavce temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Železarne Ravne s toplimi in hladnimi jedili v vseh raz-deljevalnicah hrane v obratih družbene prehrane. Poprečna kalorična vrednost toplega in hladnega obroka mora znašati 950 kalorij ob pravilnem razmerju sestave beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Ta določba je še zlasti pomembna, saj lahko višino kalorij dosežemo tudi z manj kvalitetnimi živili, kar je bil dos-
lej večkrat primer. Višina in razmerje kolorij in s tem v zvezi kvaliteta živil se upošteva pri izdelavi jedilnika, ki ga za mesec dni vnaprej izdela in za mesec dni vnaprej objavi TOZD družbeni standard. Jedilnik potrdi potrošniški svet železarne. Vsaka sprememba jedilnika s strani Merxa mora biti tehtno obrazložena in dana v potrditev TOZD družbeni standard vsaj tri dni pred spremembo, v izrednih primerih en dan pred spremembo. Sprememba mora biti pismeno objavljena v vseh razdeljevalnicah hrane v železarni.
Družbeni standard plačuje Merxu število dostavljenih obrokov na osnovi blokov, ki jih predloži Merx, s tem da bomo priznali plačilo samo tistih blokov, ki se bodo ujemali z ustreznim datumom. To pomeni, da mora Merx sprejete bloke dnevno oddajati. Bloki morajo biti vsak mesec druge barve ter označeni s serijsko številko in datumom izdaje. Delavec lahko dobi malico na blok samo za dan, ki ustreza datumu na bloku. V izrednih primerih mora družbeni standard pismeno sporočiti spremembo. Izjema so vratarji, ki lahko jemljejo malico za pet ali več dni skupaj.
Pri ceni malice se upošteva odnos med materialnimi stroški in ostalimi stroški v razmerju 67 : 33.
Najnižja vrednost malice je lahko 80 a/o od materialne vrednosti malice. Cena malice je trenutno določena v višini 16 din, enkrat na leto, meseca julija pa se preveri višina cena malice. V primeru, da pride do sprememb cene, je potrebno skleniti aneks k pogodbi. Ceno malice potrdi odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve na predlog TOZD družbeni standard Ravne.
S pogodbo so dogovorjena kontrola kvalitete in količine obrokov, ki jo opravlja družbeni standard, vprašanje razporeditve stroškov in ukrepov, kolikor pride do kršitve pogodbe. V pogodbi je tudi delno opredeljena pristojnost potrošniškega sveta, sicer pa je v pripravi samoupravni splošni akt, ki bo vprašanja regresiranja, uporabe blokov in vsa ostala vprašanja v zvezi z družbeno prehrano, vključno z delovanjem potrošniškega sveta, podrobno opredelil.
Odbor je tokrat ponovno spregovoril tudi o pravilnosti uporabljanja blokov za družbeno prehrano in o redu oziroma neredu, ki se pojavlja, ker se mnogi delavci ne držijo razporeda, v kateri jedilnici in v katerem času morajo malicati. Zaradi tega zlasti v stari jedilnici malic često zmanjkuje. Prav tako je bilo ugotovljeno, da mnogi delavci ne oddajo blokov,
PRIZNANJE INDUSTRIJSKIM NOŽEM
AMERICAN CUSTOM METALS CO-, INC.
C«M«	Burakut	TWX	O	K)	4
1905 Qr«nd Avtinu« j Cincinnati, Ohio 4521*» / A ra* Coda 513-201-2730
.a-na	-2731
-2732 -2733
» U i\j ,3	-2734
-2735
MARCH 3, 1978
Železarna Ravne
62 390 Ravne Na Koroškem
Slovenija, Yugoslavia
attention« Alojz Knez
Dear Sir.
I HAVE JUST REVIBWED A REČ#W $H IPMENT WE HAVE RECEIVED FROM YQUR KNIFE FACTORT ANO INSPECTED- A FE W PAPER KNIVES. I W0ULD LIKE TO CONGRATULATE YOU ON THE HIGH QUALITY OF PACKAGING ANO FINISHING OP OUR PAPER TRIMMER KNIVES. THE PAPER KNIFE BOARDS, BOLTS, PACKAGING AND POL ISH ON THE KNIVES IS EKCELLENT!
CORDIALLV YQURS,	.
AME»tCAN CUSTOM At^iVcO/, jfli;.
(	a.-	CrjIio
Vice Ejcsioenj L sales
CU/LM
Objavljamo pismo firme American Custom Metals Co. Inc. Cincinnati, ZDA, ki je naš največji kupec industrijskih nožev:
Pravkar sem pregledal zadnjo pošiljko, ki smo jo prejeli od vašega obrata industrijskih nožev ter prekontroliral nekaj nožev za papir. Čestitam vam za visoko kvalitetno pakiranje in končno obdelavo vaših nožev. Podložke, vijaki, embalaža in končno brušenje je resnično odlično!
O. Craig Underhill — Vice President — Sales
Takšne pohvale naših kupcev, posebno inozemskih, so redke in zato tembolj dragocene. So pa dokaz, da prizadevanja za boljšo kvaliteto rodijo sadove, ki nosijo dober glas o naši železarni po domovini in po svetu.
da uporabljajo stare bloke, da občasno jemljejo po več malic. S tem v zvezi je odbor apeliral na vodstvo tozd, da dajo temu vprašanju večjo pozornost in organizirajo širše razprave, da bi se vsi delavci zavestno odločili za večji red, kar je tudi osnovni pogoj za ukrepe, ki jih želimo od TOZD družbeni standard. Ob tem bi želeli nakazati nekaj podatkov, ki jih je vsem tozdom konec februarja posredoval ravnatelj TOZD družbeni standard. Tako je ugotovljeno, da je na primer:
— 7. 2. 78 v stari jedilnici malicalo 140 takih delavcev, ki bi morali malicati v novi jedilnici, od tega največ iz SGV, strojni remont 32, energije 14 itd. Točno število seveda ni ugotovljeno.
— 13. 2. 78 so v jedilnici našteli 231 blokov z drugim datumom od skupno 741, kolikor jih je bilo uporabljenih; nekateri delavci so jemali po tri malice.
— 15. 2. 78 je 213 delavcev porabilo stare bloke, 120 pa bi jih moralo malicati v novi jedilnici.
— 16. 2. 78 je stare bloke uporabilo 173 delavcev, namesto v novi pa je v stari jedilnici malicalo 178 delavcev.
— 17. 2. 78 je spet v stari jedilnici malicalo 117 delavcev, ki bi morali malicati v novi jedilnici, skupaj je bilo uporabljenih 258 starih blokov.
V TOZD stroji in deli smo tokrat obiskali Jožeta Osenjaka, ki je že od leta 1947 član naše delovne organizacije. Od leta 1962 do 1969 je bil delovodja v stari mehanični delavnici, nato asistent obratovodje in vodja obdelovalni-ce I v novi hali mehanične. Ko smo ga vprašali o njegovi inovacijski dejavnosti, je povedal:
»Prvič sem se srečal z inovacijsko dejavnostjo, ko sem postal delovodja. Preprečil sem izmeček pri velikih količinah naročil. To mi je uspelo s pomočjo strokovnjakov naročnikov. Spominjam se, da smo takrat kar lepe denarce prihranili. Sicer pa menim, da se v železarni lahko vsak sodelavec sreča z inovacijsko dejavnostjo na delovnem mestu, za strojem. S prizadevanji lahko izpolnjujejo svoje delo. To pomeni, da si lahko sam pomaga delo olajšati. Nekaj takih primerov je že bilo, žal pa so ostali za javnost nezabe-leženi.«
»Kako ste se uveljavljali naprej kot inovator?«
»Po prvi uspeli inovaciji mi misli niso dale miru. Zmeraj me je nekaj gnalo naprej. Tako je bilo tudi z naročilom iz tovarne Fiat. Tega velikega naročila nedvomno ne bi mogli realizirati brez posebnih dodatnih priprav, katere sem si zamislil, da je naročilo sploh bilo tehnološko izvedljivo. Podobno je bilo tudi z naročilom ojnic za tovarno MAN. Tu je moja zamisel že prišla bolj do veljave. Izdelali smo kompleten stroj za izdelavo ojnic. Brez tega stroja naša železarna nikoli ne bi izpol-
Vse te številke nam morajo dati misliti. Trditve, da lahko že poostrena kontrola naredi red, ne držijo, saj se nekateri delavci do delavk v razdeljevalnici hrane zelo arogantno in nekulturno obnašajo, kadar jih opomnijo na red. Gre torej za širšo akcijo, ki mora temeljiti na zavesti vseh in vsakogar.
Upoštevajoč navedeno situacijo je odbor tudi sprejel sklep, da je treba za delavce, ki delajo nadure ali v drugih izjemnih primerih organizirati posebne bloke in neki dogovorjen način evidentiranja ter neregresirano malico plačati po ekonomski ceni v skladu s sindikalno listo in realnimi možnostmi. Trenutno namreč ni možno za tekoči dan regresirati dveh malic. To vprašanje pa bo v perspektivi podrobneje proučeno.
Ekonomsko ceno za malico plača tudi tisti delavec in za tisto število blokov, ki jih je porabil več, kot je dejanskih delovnih dni. Tistemu, ki ne odda bloka za tekoči mesec, pa se zaračunajo vsi bloki. Ravnatelji tozd pa morajo prek obračunov urediti, da bo TOZD družbeni standard dobival mesečne preglede — poimenske sezname opravljenih delovnih dni posameznega delavca, kar bo osnova za učinkovito kontrolo uporabe blokov.
j. d.
nila naročila. Da bi čim več prihranili, sem se odločil za izdelavo stroja iz obstoječih odpisanih strojev.
»Ste bili za svoje delo dovolj dobro nagrajeni?«
»Denar, ki sem ga dobil v preteklosti, je na prvi pogled pomenil
Jože Osenjak
veliko. Nekateri so mi ga bili celo nevoščljivi. Menili so, da sem si ga zaslužil na preveč lahek način. Niso pa vedeli, da sem v prostem času prebil v železarni več kot 150 delovnih ur. A to še ni vse. Denar mi je sprva res bil dobrodošel. A
zato sem že naslednje leto izgubil otroški dodatek. Tako sem v dveh letih po malem vrnil ves ta denar. Menim, da to ni pravilno. Take in podobne nagrade bi se morale nakazovati drugače.«
»Kaj boste še naredili za izboljšanje delovnega postopka v vaši TOZD?«
»Pri vsakem večjem naročilu, naj gre za domači ali tuji trg, so potrebne zaradi cenejše proizvodnje nove tehnološke izpopolnitve. Tako sem že pri našem največjem naročilu pri izdelavi valjev za Ruse precej izboljšal tehnološki proces dela. Tu se je izdelala dodatna naprava za vrtanje izvrtin in rezanje navojev. Z njo lahko delavec opravi v istem času dve delovni operaciji z malo truda. Sicer pa je moje delovno mesto takšno, da moram dnevno izboljševati delovne postopke na strojih. Trenutno sem pri večji za-
2e lani so se prebivalci Javornika pritoževali zaradi odlagališča odpadkov, iz katerega je močno smrdelo. Bili pa so tudi ustvarjeni vsi pogoji za glodalce, ki so se tako razmnožili, da so se celo sprehajali po bližnjem bloku. Te dni je prišlo do novega razburjenja. Kaj tudi ne bi, ko pa se odpadki odlagajo le nekaj korakov od novega stanovanjskega bloka! Ker baje pritožbam nihče ni hotel prisluhniti, so na pomoč poklicali sanitarnega inšpektorja. Kaj je ob svojem obisku zabeležil, smo zvedeli od inšpektorja Toneta Jeromla.
»Naša inšpekcijska služba ima od republiške inšpekcije obvezna navodila za pravilno odlaganje odpadkov. Tako sem si že 10. 2. 1978 ogledal javorniško odlagališče in ugotovil naslednje:
odlagališči Javornik in Brdinje nimata ustreznega lokacijskega, gradbenega in uporabnega dovoljenja. Odlagališče na Javorniku se sicer baje že uporablja 6 do 8 let, na Brdinjah pa od junija lani. Sedanje je moč uporabljati samo v letnih mesecih, saj je dostop dokaj težaven. Po ogledu je naša inšpekcijska služba prepovedala uporabo odlagališča na Javorniku, obenem pa izdala nalog, da se lahko odpadki odlagajo samo na odlagališču na Lokovici.«
Na javorniškem smetišču je moč videti dva stara rešilna avtomobila. O tem Tone Jeromel meni tole:
»Odloženi stari hladilniki, štedilniki in rešilna avtomobila nedvomno ne sodijo v bližino novega stanovanjskega naselja. Ne morem razumeti, da se odmetuje staro železo med odpadke. Ta dva avtomobila bi morali dati odpeljati Surovini, ne pa se jih na tak način rešiti. Prav tako bi morali zbirati vse ostale surovine.«
»Kdo bo določil nov kraj za odlaganje odpadkov?«
»Pristojni organ pri občini je dolžan priskrbeti sanitarno in požarno urejeno odlagališče. V ta namen je tudi že bila imenovana
misli. Dognati namreč nameravam tehnologijo izdelave večjih cilindrov za stiskalnice.«
»Kaj menite, ali lahko delavec sam pripomore k tehničnim iz-boljšavam na delovnem mestu?«
»Ze več sodelavcev (ne nameravam jih imenovati), sem pomagal pri prijavah tehničnih izboljšaj ki pa žal niso bile ocenjene dovolj dobro, da bi lahko vplivale še na druge, da bi se tudi oni pričeli ukvarjati s to dejavnostjo. Menim, da služba, ki je ocenjevala te izboljšave, ni upoštevala pr* oceni važnejših faktorjev. Delavci so bili zaradi tega užaljeni. Kdo bi ne bil? Menim, da se bodo morale službe in komisije, ki ocenjujejo tehnične izboljšave, povezati med seboj, posebno pa s strokovnjaki proizvodnje, saj ti najbolj poznajo njihovo ustvarjalno delo in bi ga dosti lažje ocenili.«
F. Rotar
komisija, ki bo pregledala vse predloge. Ta bo tudi dala svoje mnenje o uporabi. Tako si je komisija že v februarju ogledala več možnih mest in ugotovila, da je najprimernejši kraj Lokovica' Seveda bo tudi tu treba prostor urediti. Komisija je predlagala' da je nujno potrebno najti prostor za vso občino, ki bi zadostoval vsaj za 30 let.«
»Slišati je bilo, da so se tu zaredile podgane in miši. Kaj rečete na to?«
»S tem smo bili seznanjeni, zato smo že pred časom naročil* službi Kemocid Slovenska Bistrica, da temeljito razkuži prostor Prava rešitev pa je, da se odlagališče neha uporabljati in se zasuje z zemljo. O tem smo obvestil' KS Ravne. Tajnik KS Ivan Globočnik je pokazal pripravljenosti da se to čimprej reši.«
Ker je primeren prostor za odpadke dolžna priskrbeti občin9' smo obiskali Jožeta Samca, načelnika oddelka za gospodarstvo f* finance. Takole je povedal:
»Odlagališče na Javorniku j9 bilo določeno le začasno. V minulih letih smo v občini iskali najbolj primeren prostor. Ker ga nismo našli, si je KS Ravne sam9 poiskala divja odlagališča. Občin9 bo še letos poskušala rešiti t9 problem. Tako nameravamo 29 Ravne urediti odlagališče v stan strugi Hotuljščice pri Kefroveh* mlinu. Ker bo tod potrebno narediti novo strugo, so vsa potreba9 sredstva že zagotovljena. Ta pr°' stor naj bi zadostoval vsaj za dv9 leti. KS Mežica in Prevalje pa bosta odlagali odpadke na Lokovici.«
Ivan Globočnik, tajnik KS, je povedal naslednje:
»Pred dnevi je naša KS dobd9 od sanitarne inšpekcijske služb9 odločbo, v kateri piše, da na*9 prepoveduje nadaljnje odlaganj9 odpadkov na Javorniku ter n9 drugih neregistriranih odlagal*' ščih. Vsa divja odlagališča moramo pokriti s 40 cm debelo zemelj'
PREDSTAVLJAMO NAŠEGA INOVATORJA:
Vsak delavec je lahko inovator
Odpadke proč od naselij
co Plastjo, okolje očistiti in ga razkužiti. Preostane nam samo to, a bomo kljub izgubam, ki jih že lrnamo z odvozom odpadkov, le-te v°zili na Lokovico.«
“Kaj pravite o neurejenem odlagališču na Javorniku?«
»Vsekakor se strinjam, da se končno uredijo vsa odlagališča, faradi vsakoletnih izgub, ki jih lrnarno z odvozi odpadkov (lani srno jih imeli 60.000 dinarjev), si
ne moremo še privoščiti, da bi si uredili primerno odlagališče, kot ga zahteva sanitarna inšpekcija. Zdaj bi potrebovali npr. 150—200 kubikov zemlje za zakritje odlagališča, a je nimamo kje dobiti, dokler ne bodo gradbeniki začeli kje kopati novih temljev. 2e v kratkem bomo pričeli odpadke voziti na Holmec. Takoj ko bo možno, pa bomo javorniško odlagališče zasuli.«
F. Rotar
Nekaj misli o protestni ustavitvi dela
, V času, ko zaključujemo to Stevil-k°. še ni izdelana politična analiza hroma ocena protestne ustavit-,e dela v delu železarne konec fe-Druarja, vendar jo DPO in samoupravni organi intenzivno pripravljajo- Ko bo dodelana za objavo, jo bo-7° Priobčili. Karkoli torej zdaj o tem °9odku zapišemo, so razmišljanja .er citati liz del, ki obravnavajo tak-ne ali sorodne teme. Zabeležene v dobri veri, da utegne odkrita essda koristiti.
Najprej nedvomno drži eno: naše “Soupravljanje in delegatski sitem sta razVjta, da omogočata ssevanje prav vseh vprašanj po samoupravni poti. Zato so prekinitve ®la v ostrem nasprotju z organizi-lj.Pjm razpravljanjem v družbenopo-Pčnih organizacijah in samoupravam organih.
. de pa zakon o združenem delu dal c Sn° osnovo za ravnanje tudi v si-^ » redkih in izjemnih primerih, ka-u so protestne ustavitve de-2 ■ Opisana je v členih 636 do 640 jjLnaslovom »Reševanje sporov, ki o ni t>il0 mogoče rešiti po redni kak ' ^tvar delovnih organizacij je, jih ta vPrašanja opredelijo v svo-samoupravnih aktih, r ko poteče časa od takih ne-sta .. dogodkov, ki v javnosti po-lufi -° na®° železarno v kaj čudno d	'n po krivem zasenčijo doslej
vem26ne usPebe. bolj se po pra-jS morajo poleči strasti ter je sIph-10 razmišljanje o vzrokih in po-dicah ter o tem, kaj nas je ta dra-re	s°la naučila. Kakor je namreč
1 da se z nasilnim reševanjem
Reflektor
odprtih vprašanj ne moremo strinjati, pa je tudi res, da je ustavitev dela družbeni konflikt, torej družbeni pojav in ga je treba raziskovati kot vse druge pojave, seveda z namenom, da se ne bi več ponovil.
Na ravni republike ravnajo tako in protestne prekinitve dela spremljajo ter preučujejo sociologi raziskovalnih centrov pri rep. svetu ZS in pri fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. (Rezultati teh raziskav so dosegljivi v ravenski študijski knjižnioi).
Res je, da se nasploh količina vseh vrst družboslovnih raziskav ne more niti v republiki meriti s številom študij na področju posameznih vej gospodarstva in tehnike, še manj seveda v regijah in občinah. (Ta pojav zasluži posebno obdelavo in je bil v načrtu v okviru letošnje akcije Komunista.) Posebej pa zbode v oči ta razlika v naši železarni: veliko in kontinuirano vsak dan raziskujemo različne vrste jekla, zato tudi veliko vemo o njihovih lastnostih. Metalografija, defektoskopija spektroskopija, stiloskopija, sprek-trofotometrija, dilatometrija pa druge -metrije in -skoplje so pni nas silno upoštevane vede in prav je tako, kakor je prav, da se nam ne zdi škoda denarja za drage naprave in strokovnjake, saj se nam naložbe vanje vračajo s kvaliteto izdelkov.
A če vemo o jeklih toliko, kaj in koliko pa vemo o delavcih, ki proizvajajo in obdelujejo ta naša tako hvaljena žlahtna in plemenita jekla? Upam si reči, da ne veliko, saj delo naših ustreznih služb niti ni organizirano s poudarkom na raziskavah, ampak na nelahkem sprotnem reševanju problemov. Ni nobenega kabinetnega, študijskega miru, v katerem bi sociologi In psihologi uporabljali uveljavljene metode za raziskavo mnenj in počutij delavcev v posameznih tozdih in delovnih skupinah, njihove navade, osebnostno strukturo itn. Ni mogoče, ker te službe delajo v živo, so zasute z delom in ker se splošna miselnost o silni prioriteti proizvedenih ton pa zasluženih dinarjev in dolarjev pred vsem tistim, kar se tiče človeka, odraža seveda tudi v odmerjanju mesta teh služb v strukturi naše delovne organizacije in v vrednotenju njihovega dela. Poleg tega tudi niti malo ni namen agitirati, naj bi dobili v lastni hiši inštitut za družboslovje.
Nasprotno pa lahko stimuliramo konkretne teme, naročimo obdelavo aktualnih pojavov, povabimo strokovnjake k nam, jih kakorkoli angažiramo. — Saj, če smo to znali ob raznih sistemih REFA in za sedanji sistem delitve OD, čemu ne tudi za
Nova stanovanja v smetju
znanstveno obdelavo morebitnih globljih vzrokov in povodov za ustavitev dela?
Že zelo površen razgled po dosegljivih študijah o protestnih ustavitvah dela v SRS med leti 1974 in 1976 namreč pokaže, da utegnejo biti kljub vsem razumljivim razlikam med delovnimi organizacijami nekateri vzroki vendarle podobni, predvsem pa si velja ogledati pristop do tega pojava.
Avtorji raziskav ugotavljajo pri delavcih, ki ustavijo delo, stopnjo izobrazbe oziroma kvalifikacije, socialno poreklo, (ne)članstvo v DPO in organih upravljanja. Nekatere analize ovržejo dokaj razširjeno, a šablonsko ugotovitev, da je pač za vsako ustavitev dela kriva slaba informiranost in premajhen OD.
Nasprotno lahko mnogo povedo odgovori na vprašanja, kdo po mnenju teh delavcev vpliva na pomembne odločitve v delovnih organizacijah in koliko. Nadalje, koliko taki delavci menijo, da se vodilni pa samoupravni organi in DPO zavzemajo za interese delavcev, ali delavci doživljajo krivice ali ne, ali se v delovnih organizaoijah konflikti rešujejo odkrito in hitro ali pa se prikrivajo itn.
Zelo pomembno mesto zavzema v raziskavah alienacija (odtujitev) v svojih najrazličnejših pojavnih oblikah, od občutka nemoči delavcev v del. organizaciji do občutka nemoči v družbi, občutka nesmiselnosti in anomije (po nezakoniti poti se še kaj doseže — to je poenostavljeni pomen tega pojma).
Ni nevažno, kdaj prisluhnemo izrazom nezadovoljstva in ali jim, ko že vemo zanje, ne pripisujemo premajhnega pomena. Ni tudi vseeno, ali vidimo v prekinitvi dela samo sramoto navzven in disciplinski problem navznoter ali pa smo, opozorjeni na pomanjkljivosti, te tudi pripravljeni priznati in po možnosti odpraviti. Da tu še dolgo niso izčrpane vse možnosti, vsaj kar se tiče spodobnega vedenja pa podajanja strokovnih gradiv v bolj preprostem in razumljivem jeziku, je gotovo res. Da pa sta za miren in pameten pogovor potrebna zmeraj dva, je druga resnica, in da črpanje modrosti iz polinformacij in podcenjevanje tujega dela pa nepripravljenost na-
učiti se česa ne prispevajo k plodnemu pogovarjanju, je prav tako res.
Bolj ko bo zaživela samoupravljav-ska zavest po posameznih tozdih in več ko se bomo pogovarjali o medsebojni menjavi dela, več bo potrebno strpnosti, znanja in priznanja, da je tudi delo, ki ga malo poznamo, a ga potrebujemo, nekaj vredno. Zato je možno najti v pretekli ustavitvi dela tudi precej naukov za boljše, bolj prožno obnašanje v prihodnje.
Marjan Kolar
LETO DNI SIS ZA VARSTVO PRED POŽARI
Marca lani je bila ustanovna skupščina SIS za varstvo pred požari v občini Ravne. Po nekajkratnih posredovanjih je samoupravni sporazum o financiranju te SIS od skupnega števila 75 podpisalo 46 uporabnikov, ki združujejo 9.614 delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela ali 91,56 odstotka vseh zaposlenih v naši občini.
Od skupno 64 zavezancev plačevanja prispevka za SIS to obveznost izpolnuje samo 53 uporabnikov. Tako je bilo v letu 1977 zbranih 1,293.948 dinarjev za financiranje SIS. Od tega je šlo za nabavo gasilne opreme 784.399 dinarjev, za gradnjo gasilskih domov 150.000 dinarjev, za opremo SIS 50.000 dinarjev itn.
Na zadnji seji skupščine SIS za varstvo pred požari so delegati menili, da so bila sredstva koristno in racionalno porabljena. Dejali pa so, da je nujno potrebno spomniti na obveznosti vse tiste uporabnike, ki ne plačujejo svojih prispevkov.
F. Rotar
S SREČANJE BORCEV IN MLADINE KOTELJ
•    _______________________________
Letos bomo Hotuljci praznovali 35 let, odkar je bil v Kotljah med NOB prvi hotuljski tabor. Prav tako je že 35 let od tega, odkar so Sli prvi hotuljski fantje v partizane. Ker je bilo to v februarju, smo se mladi v Kotljah odločili, da pripravimo srečanje s temi prvoborci, ki če živijo, in sicer: Lambert Kotnik-Frank, Jakob Plesivčnik-Jaka, Jože Štaj-ner-Gogo in Bogomir Wastl-Bo-go. Poleg teh so se srečanja še udeležili Franc Golob, Peter Tomazin in Ivan Močnik. Prisostvovali pa so tudi člani krajevnega odbora ZZB NOV Kotlje.
Srečanje smo pripravili v prosvetni dvorani Prežihov Voranc. Ob prihodu smo naše borce pozdravili s partizansko pesmijo, mladinke pa so jim na prsi pripele rdeče nageljne. Po krajšem nagovoru in kulturnem programu smo gostom podarili knjige za spomin na to srečanje in jim čestitali k obletnici. Z enominutnim molkom pa smo počastili tiste, ki so padli.
Zatem se je razvil sproščen pogovor. Borci so se radi odzvali na naša vprašanja in pripovedovali dogodke in spomine iz tistih časov. Zvedeli smo veliko zanimivega, njihove težave, trpljenje, ki je bilo v gozdu, pa tudi veselje, ko so premagali sovražnika ali pa ga prelisičili. Poudarili pa so predvsem to, kakšno tovarištvo jih je vezalo v tistih časih, saj so si bratsko razdelili vsak košček kruha in vsako cigareto. Tega ne bodo nikoli pozabili, za tovariša so bili pripravljeni dati življenje.
Postregli smo jih tudi z domačim kruhom in moštom in ob tej domači malici se je pogovor nadaljeval. Mladi so pokazali, da jih zanimajo dogodki iz NOB, če pa to slišijo od preživelih borcev, je še toliko bolj zanimivo. Na koncu smo si še skupaj ogledali slovenski film »To so gadi«. Razšli smo se z željo, da se bomo še srečali in se pogovarjali. Da pa smo lahko srečanje tako uspešno izvedli, se moramo mladi zahvaliti predvsem našemu mentorju tov. Ludviku Pavlinu, saj nam je veliko pomagal. Njegovi nasveti in bogate življenjske izkušnje nam pri našem delu veliko kori-
stijo. Za vse se mu najlepše zahvaljujemo.
Srečanje je pokazalo potrebo po ponovnih stikih. Dolžnost mladih je, da ohranjamo tradicije in pridobitve NOB. Ne smemo pozabiti žrtev, ki so bile potrebne za to, da lahko danes živimo v miru. Starejši morajo občutiti, da nam mladim ni vseeno, kako so oni živeli, kakšno mladost so preživljali in kaj so žrtvovali za nas. Ce bomo to znali ceniti, bomo uživali zaupanje in bomo tudi sposobni sprejemati odgovorne naloge.
J. G.
AVGUST VOŽIC
Sleherno slovo je težko, ob smrti tovariša, prijatelja in sodelavca pa je najtežje. Je bolečina, ki stiska srce.
Naše misli so posvečene tebi, dragi Gustl, ki si za vedno odšel od nas. Veliko število znancev, prijateljev in sodelavcev pravi, da se od nas poslavlja priljubljen, iskren in spoštovan sodelavec.
Pomladna golota
Dragi Gustl! Naj bo teh nekaj vrstic tebi v čast in slovo. Slovo, ki si upal, da bo povsem drugačno, kot je nanesla usoda. Leto ali dve ti je samo manjkalo do zaslužene upokojitve, ki je nisi dočakal, a si jo težko pričakoval. Vseskozi si upal, da boš dneve počitka lahko užival v svojih Kotljah.
Rojen leta 1918 v okolici Dravograda si imel težko mladost. Pred vojno si že služil in okusil grenak kruh. Med vojno si bil pregnan in interniran. Po vojni si se zaposlil pri Gradbenem podjetju Dravograd. V železarni Ravne si se zaposlil leta 1948. V čistilnici jekloiivarne si razdajal svoje moči in zdravje kot mehanski čistilec in brusilec. S svojo pridnostjo in vestnim delom si veliko pripomogel v tistih časih k izpolnjevanju planov. Nisi poznal samo osemurnega dela. Delal si, kadar je bilo potrebno in kolikor časa je bilo potrebno. Vendar sta ti slab zrak in težko fizično delo načela zdravje.
Po desetih letih dela v čistilnici si postal zaradi pridnosti delovodja izmene. Lažjega dela nisi mogel več opravljati v tem težkem obratu. Zaradi invalidnosti si bil premeščen v skladišče modelov. Vendar tl bolezni niti delo v skladišču modelov ni moglo oz-
draviti. Čedalje pogosteje si moral izostajati od dela, ker si bil bolan in dejal, da ne moreš več. Zdravniki ti žal dostikrat niso priznali težke bolezni in si moral že čez nekaj dni zopet na delo. Ko si v preteklem poletju odšel po zdravniškem napotilu v Topolšico na zdravljenje, so bili zunanji znaki bolezni že takšni, da smo lahko samo upali v tvojo ozdravitev, verjeli pa ne več povsem. Zal se je slutnja uresničila. Bolezen je šla svojo pot naprej in te je premagala.
Dragi Gustl, ko se kot od sodelavca materialne službe metalurške proizvodnje poslednjič poslavljamo od tebe, se iskreno zahvaljujemo za ves tvoj trud, ki si ga vložil v delo, in za vsa dobra dela, ki si jih izvršil v svojem življenju. Kot svetel vzgled delovnega človeka nam boš ostal v najlepšem spominu.
Mirno počivaj v domači zemlji!
Družini pokojnega in vsem sorodnikom pa izrekam iskreno sožalje.
Gilbert Zupančič
IVAN POROČNIK
Dragi Ivan!
Tako nepričakovano in tako tragično smo zaključili delovni dan v petek, da tega še sedaj ne moremo verjeti. Kaj je vzrok, da si tako tragično končal na svojem delovnem mestu, bo verjetno ostala skrivnost.
Nemo so se zbirali tvoji sodelavci, ko so ti hoteli še pomagati, vendar tiho so obstali, ko so videli, da ti ni več pomoči. Tiho tako, kot je bil tvoj značaj, si se tudi poslovil od svojega delovnega mesta in od svojih sodelavcev.
Rodil si se pred 47 leti v Šempetru pri Dravogradu, v družini pa so bili štirje otroci. V Scntjanu si obiskoval osnovno šolo, v Dravogradu na žagi pa si našel prvo zaposlitev. Kaj kmalu se je družina preselila na Selovec h kmetu Rudolfu, kasneje pa v Mrakovo bajto. Ko si odslužil vojaški rok, si se leta 1953 zaposlil med koroškimi jeklarji v obratu, kjer je
Tvoj kruh ni bil nikoli lahK° prislužen, saj si v mladosti hodi daleč v službo, preživljal si tudi številno družino, delo v obratu* kjer si delal, pa je med najtežji' mi v železarni. Nikoli nisi posebej tožil, da te kaj boli, čeravno siu° za nekatere stvari vedeli, vsega* kar pa mislimo, da je prekinile tvoje življenje, nismo poznali. J krogu svoje družine si živel 24 le« poznal si v glavnem samo delo 1® družino. Nisi imel posebnega ra*' vedrila, bil si skromen in preda® družini.
Ko stojimo pred tvojim odprti!® grobom, se ti za tvoje delo v ime' nu vseh sodelavcev zahvaljujem® in ti želimo miren počitek v korfl' ški zemlji.
V imenu sindikalne organizacije in sodelavcev čistilnice izrekam0 ženi, otrokom, materi in ostali®1 ožjim sorodnikom ter znancem i® prijateljem iskreno sožalje.
ULATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FU*
b u .1 U"L/ J u w »A/VVd	,
FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA
ANALIZA — ČRNA LISTA RESNI#
Glede na zanimanje evropskih zbiralcev je jugoslovanska znamk* med zadnjimi, medtem ko je Evr°! pa CEPT še vedno najpopularnep1 motiv. Vse velike filatelistične his® budno spremljajo popularno*1 znamk posameznih držav.
V neki reprezentativni švicarskj statistiki so poleg mesta, ki ga vs®j ka država zavzema po popularno®11 svojih znamk, prikazane tudi točk® dobljene po posebnem ključu, k*' še objektivneje prikazuje popu!®1' nost znamk posameznih držav v & ci. Poglejmo si vrstni red!
1. Vatikan, 2. OUN Ženeva, ^ Lichtenstein, 4. Francija, 5. ZR Ne®1 čija, 6. Berlin, 7. Avstrija, 8. ItaHI®1 9. Anglija, 10. Holandija, 11. M®J 12. Jersey, 13. San Marino, Guernsay, 15. Luxemburg, itn. Slo0' jo Češkoslovaška, Madžarsk® SSSR, Poljska, Jugoslavija, TurČij® Romunija, Bolgarija, Albanija.
Po priljubljenosti motivov pa 'f slika naslednja:
1.	Evropa CEPT, 2. 100 let zna®1' ke, 3. EFTA, 4. Kosmos, 5. Skavj 6. Nobelovci, 7. Cvetje, 8. Ribe, ■
Minerali, 10. Atom, 11. Gobe,
11
tudi preminilo tvoje življenje. V tem obratu si opravljal razna dela, ko pa se ti je zdravje poslabšalo, si bil premeščen na lažja delovna mesta, končno pa za vzdrževalca na odpraševalnih napravah.
Olimpiade, 13. Mozaiki, 14. Ptic® 15. Kompozitorji, 16. Šah, 17. Me1®’ Iji, 18. Astronomija, 19. LokomotN® 20. Favna, 21. Insekti, 22. Nogorn® 23. Reptili, 24. Školjke, 25. Arkti* 26. Slikarstvo, 27. Instrumenti, *' Flora, 29. Sadje, 30. Medicina.
Sledi pa še prek 30 motivov.
OBVESTILO
Obveščamo vse člane koroške^ filatelističnega društva, da so ®
1.	aprila dalje redni sestanki dr®', va vsak torek od 18. ure dalje v s® ni sobi gasilskega doma Ravne. i\ prošamo vse člane, da se sest®^ kov redno udeležujejo. Na teh ses1®, kih lahko dobite novitete Jugosl®,|| je. Prav tako si lahko ob teh P1!, kah nabavite tudi znamke za v® tematske zbirke. Morda se boste takšen način zbiranja šele odlo®1
f.*
INFORMATIVNI F U 2 I N A R
REKREACIJA IN ŠPORT
Kegljanje kovačev
Osnovna organizacija sindikata ovačnice je organizirala prven-tvo v kegljanju za posameznike.
tekmovanju na 50 lučajev me-an° je zmagaj RUcjolf Sipek, ki Je podrl 214 kegljev, drugo mesto J® osvojil Otmar Sumer 198, tretje Pa Marjan Vrhnjak 196.
Krajevno prvenstvo v odbojki
r,y tekmi za naslov krajevnega ?£,Va^a v odbojki je prvak žele-n ?na Ravne TOZD elektrotehnič-'o storitev premagal ekipo ‘Pravstva s 3:0. Za elektrikarje ~ igrali: Košuta, Keršbaumer,
: avica, Podpečan, Godec, Torej
m Kranjc.
P
vpnstvo slovenskih železarn v zimskih panogah
(j.y organizaciji Verige Lesce je o prvenstvo slovenskih železar-v zimskih panogah. Smučarji so se pomerili v Gorjah, Pinci na Zatrniku nad Bledom sankači na Jesenicah. n Y smučarskem teku je zmagala dn *• e^iPa v postavi Bauče, Vi-Karpač in Dretnik pred rerY° 'Gosenic in Lesc. V konku-ji^i Posameznikov je med mlaj-jOk člani zmagal Jeseničan Mrak, s /Pač je bil peti, Dretnik pa bili ' starejših članih je doka r • 0 kolajno Mirko Bauče, Ja-li» "idovšič se je uvrstil na od-hik°- ^retje mesto. Gregor Klanč-med 20 tekmovalci osvojil Sttlo mesto.
dgu^Pokanju so presenetila naša Pm • a- Na zelo strmi in nevarni „ .Si ie med posameznicami zrnata Jožica Kotnik pred Berto m/tenčnik, sedmo mesto je osvo-kur ,ca Kočnik. V moški kon-Se ,enoi je zmagal Peternel z Je-ip na®a najboljša Tone Zdovc Čet 7vSen Korinšek sta osvojila rto in peto mesto.
Paš ekipm konkurenci so zmagale
Sg,!0. tekmovalke; v moški pa Je-
icani pred našimi tekmovalci. te. N veleslalomu je bilo največ Skurn.°valcev, in so tekmovali v 7 lje Pmah. Zenske so bile razde-kur v. skupine: v mlajši kon-Sre/nci je osvojila Jožica Taks h;]. /0 medaljo, pri starejših je feiš-u *ca Vehovar šesta, pri sta-Piošv Pa Mara Komar tretja. Pri (jrp. tb do 25 let je zmagal An-A Holci, Roman Škrinjar je bil m1 v skupini od 25 do 35 let; u® Ivartnik je bil enajsti med rgi^Povalci do 45 let; pri najsta-stii Pa se je Tone Godec uvr-na osmo mesto.
i aiv°č športnih uspehov sta za ta tradicionalna rivala: žele-Čgj..1 Jesenice in Ravne. Jeseni-jilj l.s? v ekipni konkurenci osvo-dru r‘ pokale, po enkrat so bili 0svS . jn tretji. Ravenčani pa so tri,°Pli dve prvi ekipni mesti, kar rat pa so bili drugi.
6an^ • ovanie ie bilo vzorno or-kiafe ano’ kljub temu, da je do-re<j.}n Veriga Lesce morala pri-Piv, i organizirati v treh odroč-a krajih.
Spra zaključni prireditvi je bil tek i6t sklep, da bomo smučarski kpio kMj množično razvijali, te-tostnVa>Ce pa razvrstili v več sta-Vfti- , skupin — podobno kot pri Nalomu.
NAMIZNI TENIS
Na Ravnah je bilo ekipno republiško prvenstvo za mladince, na katerem so nastopile najboljše slovenske ekipe. Zmagala je ekipa Murske Sobote, ki jo sestavljajo sami državni reprezentanti. Mladi tekmovalci Fužinarja so osvojili 4. mesto, s tem da so ravno proti prvakom iz Murske Sobote prikazali odlično igro in tesno izgubili s 3 :5. Za Fužinar so igrali: Janežič, Pavič, Leš in Ginter.
Podobno prvenstvo so imela dekleta v Kranju, kjer je zmagala republiška selekcija pod imenom Olimpija, ki je v finalnem srečanju v izenačenem boju premagala tekmovalke Fužinarja s 6:4. Za Fužinar so nastopile: Ačko, Logar, Horvat in Trbižan.
V Ljubljani je na Kajuhovem memorialu nastopilo nad 800 igralcev in igralk namiznega tenisa iz vseh naših republik ter tekmovalci iz Avstrije in Italije.
Koroško zastopstvo je imelo največ uspeha v konkurenci pionirk, kjer si naša dekleta dele v ekipni konkurenci tretje mesto. Med mladinkami in mladinci se je Fužinar kot ekipa uvrstil na peto do osmo mesto.
Pri starejših pionirkah sta Logarjeva in Trbižanova izgubili šele v polfinalnih borbah in si delita tretje mesto.
SMUČANJE
Na Velfiki planini so tekmovali mlajši pionirji republiškega selekcijskega razreda v veleslalomu.
4.	mesto je osvojil Jani Ažnoh, 5. Boris Maklin, 12. pa Darjan Orešnik. Pri pionirkah se je Mirjam Videmšek uvrstila na 12. mesto
Na Zelenici pa so se pionirji pomerili v slalomu. 6. mesto je osvojil Boris Maklin, 8. pa je bil Lojze Potočnik.
Mladinci prehodnega razreda so tekmovali v veleslalomu na Gol-teh, kjer je Miran Stefanovič med 50 tekmovalci osvojil 7. mesto. Pri dekletih pa je Mateja Koren osvojila 2. mesto.
Na Veliki planini pa so mladinci tekmovali v slalomu, kjer je Miran Stefanovič osvojil 6. mesto.
Na Partizanki nad Slovenj Gradcem je bilo kategorizacijsko tekmovanje v veleslalomu za naj-mlajše tekmovalce severne regije. Boljše uvrstitve so dosegli naslednji koroški tekmovalci:
Cicibanke: 2. Katjuša Pušnik iz Črne, 4. Vesna Luinovič iz Mežice.
Cicibani: 1. Dušan Žagar, Fužinar, 2. Aleš Pustoslemšek, Mežica, 4. Matjaž Plesec, Črna, 7. Rasto Ažnoh, Fužinar.
Mlajše pionirke: 1. Natalija Fu-žir, Črna, 2. Mirjam Videmšek, Fužinar, 5. Andreja Rac, Fužinar.
Mlajši pionirji: 1. Boris Maklin,
2.	Matej Čuješ, 6. Darjan Orešnik, vsi Fužinar.
Starejši pionirji: 3. Klemen Maklin, Fužinar.
ODBOJKA
V drugi zvezni in enotni republiški ligi so članske ekipe odigrale drugo in tretje kolo spomladanskega dela. Fužinar je naj-
prej doma igral proti zadnjeuvr-ščeni ekipi Bulevardu iz Reke in prepričljivo zmagal s 3 :0. Tokrat so naši fantje zaigrali na vso moč, kar ni navada proti slabim nasprotnikom, in rezultat je bil viden: tekma se je končala v manj kot pol ure in gostje so v vseh treh nizih zbrali skupno le 6 točk.
Mežičani so doma gostili vodilno Rijeko. Domačini so pol tekme zaigrali izredno. Po izenačenju v nizih 1 :1 so Mežičani povedli v tretjem nizu celo s 13 :4, kar pa je pri odbojki še premalo. Kljub bučni pomoči domače publike so izgubili ta niz s 16 :14. V zadnjem pa popolnoma popustili in izgubili srečanje s 3 :1.
V naslednjem kolu sta bili obe ekipi poraženi. Fužinar je gostoval v Sisku in tesno izgubil z Metalcem s 3 :2. Mežica je gostovala na Reki in nepričakovano izgubila z Bulevardom kar s 3:0. Po 12. kolu je Fužinar na četrtem mestu s 16 točkami, Mežica pa je z 8 točkami sedma.
Igrivost
Ze v prvem kolu ženske druge zvezne lige je bil na Ravnah derbi med vodečima ekipama: domačim Fužinar jem in mariborskim Branikom. Čeprav so naša dekleta zaigrala tokrat slabo, so vendarle zmagale in to celo s 3:1. S to zmago se je Fužinar še bolj utrdil na čelu lestvice in ima štiri točke prednosti pred Branikom in Enotnostjo.
V moški republiški ligi sta bili koroški ekipi po dvakrat zapored poraženi. Žerjav je izgubil dvakrat s 3 : 2 — na gostovanju v Celju in doma proti vodilnemu Bovcu. Mislinja pa je izgubila v Bovcu s 3 :1, doma pa proti Zelezarju z Žirovnice s 3 :0. S tem porazom so Mislinjčani zapravili vse možnosti, da bi osvojili naslov prvaka in s tem uvrstitev v drugo zvezno ligo.
V ženski republiški ligi je bil v Mežici koroški derbi med Mežico in Mislinjo. Gostje iz Mislinje so bile boljše in zmagale s 3 :1. Mislinja je tretja, Mežica pa četrta.
NOGOMET
Na prvem srečanju v letošnji sezoni so se igralci Fužinarja po-
merili z Železničarjem, ki predstavlja mariborsko selekcijo. Nasprotnik je bil bolje pripravljen in je nadigral domačine. Člani so izgubili z 8 :0, mladinci pa s 7 :2.
STRELJANJE
Na tekmovanju strelske družine Knez Pepi je zmagal Evgen Korinšek s 358 krogi, drugi je bil Ivan Ovčar 353, tretji Vito Mit-hans 346, četrti Ivan Kajnik 335, peti Anton Strekelj 322, šesta pa presenetljivo Meta Kajnik s 320 krogi. Vsi navedeni so se uvrstili na občinsko prvenstvo, na katerem je zmagal Edo Praper iz Mežice s 540 krogi, drugi je bil Evgen Korinšek z Raven, tretji pa Mežičan Plaz. Normo za nastop na republiškem prvenstvu je dosegel le Praper.
S.	F.
PLAVANJE
4.	in 5. 3. so bila slovenska prvenstva pionirjev vseh kategorij in mladincev. Medtem ko Fužinar j evi mlajši pionirji A niso bili dorasli vrstnikom iz Kranja in Ljubljane, pa je pri mlajših pionirjih B Aljoša Medvešek osvojil tri srebrne in eno zlato medaljo, Aleksandra Kričej pa je osvojila bronasto na 100 m prsno.
Mnogo vidnejšo vlogo pa so naši plavalci igrali pri starejših pionirjih in mladincih v domačem bazenu. Med posamezniki so bili po številu osvojenih naslovov prvaka SRS najuspešnejši:
pri pionirjih Darjan Petrič, Triglav Kranj, s 6 naslovi, pri pionirkah Tina Krašovec, Ilirija Ljubljana, s 7 naslovi, pri mladincih Dimiter Vočko, Fužinar, s 4 naslovi in pri mladinkah Maja Rodič, Fužinar, s 7 naslovi. Maja je bila tudi najuspešnejša med nastopajočimi, saj je poleg tega osvojila še eno drugo mesto in pripomogla k zmagi v dveh štafetah.
Od Fužinarjevih plavalcev sta se razen že omenjenih posebno odlikovala še: Miran Kos, ki je razen štirih zmag dosegel tudi dva odlična državna rekorda na 100 in 200 m hrbtno, Tomaž Rodič, z dvema zmagama in eno srebrno medaljo ter z republiškim rekordom na 100 m prsno.
Odlično so plavale tudi mladinke Pisnikova (2. na 100 kravl in 100 in 200 delfin, 3. na 200 kravl), Brumnova (2. na 100 in 200 m prsno), Kolmančičeva (3. 100 in 200 hrbtno) in Polona Levar, ki je sodelovala v zmagovith štafetah.
Fužinar je na Ravnah osvojil skupaj 34 medalj.
V Beogradu je bilo državno prvenstvo za člane in mladince. Udeležilo se ga je 25 klubov iz vse države. V članski konkurenci je Fužinar zasedel odlično 4. mesto s 17294 točkami. Prva je bila Crvena Zvezda, drugi Partizan, tretji pa Triglav iz Kranja, ki je le za 9 točk prehitel Fužinarja. V mladinski konkurenci je bil uspeh Fužinarja še večji, saj je zasedel
2.	mesto v državi za trboveljskim Rudarjem.
Posamezniki so dosegli naslednje vidnejše uspehe: Maja Rodič je osvojila šest naslovov državne prvakinje, in to dva v članski in štiri v mladinski konkurenci, enkrat je bila tretja. Te naslove je osvojila v prsnem in delfinovem slogu in na 400 m mešano. Tomaž Rodič je osvojil dva naslova državnega mladinskega prvaka na 100 in 200 m prsno z novim re-
publiškim rekordom. V članski konkurenci je bil drugi na 200 m prsno.
Dimiter Vočko je pri mladincih zmagal na 100 m delfin, drugi je bil na 200 m delfin in 3. na 400 m mešano. Pomemben plasma je tudi
3.	mesto v članski konkurenci na 100 m delfin.
Miran Kos je bil na 100 m hrbtno odličen z novim državnim rekordom, s katerim je postal mladinski državni prvak, na 200 m hrbtno pa je bil drugi.
Vlasta Pisnik je bila dvakrat druga v delfinovem slogu. Poseben uspeh je požela naša ženska štafeta, ki je na 4 X 100 m mešano v sestavu Meta Levar, Maja Rodič, Vlasta Pisnik in Meta Kolmančič osvojila naslov državnih prvakinj. Na 4 x 100 m kravl je bila naša štafeta v sestavu Rodič, Pisnik, Polona Levar in Kolmančič druga. Moška štafeta Rodič, Miran Kos, Vočko in Jež je na 4 X 100 m mešano zasedla 3. mesto.
TABORNIŠKI ODRED »KOROŠKIH JEKLARJEV« JE PREGLEDAL SVOJE DELO
Ključni problem ravenskih tabornikov je iz leta v leto enak: kljub vodniškim tečajem je pomanjkanje vodnikov, tako da večino dela opravljajo požrtvovalni veterani. Sicer pa so taborniki lani prilagodili svoje akcije jubilejem tov. Tita.
Uspešno so izvedli akcijo »ilegalec«, priredili pa tudi več krajših pohodov v naravo ter na področnih mnogobojih dosegli precejšnje uspehe. Pridno so obnavljali Obretanovo domačijo pod Uršljo, da bi prišli do prepotrebnega lastnega doma.
Čeprav ima odred pri svojem delu precej težav, je zaključil lansko leto uspešno in že tretjič prejel naziv »partizanski taborniški odred«.
Ob koncu občnega zbora so si taborniki zadali nove naloge in akcije za letošnje leto. Izvolili so novo upravo ter si zadali dva glavna cilja, in sicer: poživiti taborniške vrste z mentorstvom na šolah in propagandno dejavnost ter čimprej obnoviti Obretanovo domačijo v taborniški dom.
Podelili pa so tudi priznanja in pohvale ter praktična darila marljivim in požrtvovalnim taborni-korm Za dolgoletno in požrtvovalno delo v odredu so soglasno predlagali, da se podeli starešini odreda Frančku Čivniku zlati znak ZTS, blagajničarki odreda pa srebrni znak ZTS.
Ze januarja letos pa so ravenski taborniki skupno s taborniki iz Prevalj, Mežice in Črne ter s pionirji ravenske osnovne šole priredili tradicionalni pohod »po poteh sedmih talcev.«
Za udeležbo na tem pohodu se zahvaljujem sorodnikom padlih, Karlu Aberšku — Peru, tovarišema Zorku in Stanku Kotniku ter tov. Lojzki Pavlin — Cvetki, ki so tabornikom in pionirjem na pohodu in na kraju zločina orisali težke trenutke in junaško smrt 7 padlih talcev. Hvala tudi vsem nekdanjim borcem NOB, ki so se udeležili tega spominskega pohoda.
Karlo Krevh
POČITNIŠKI DOM PORTOROŽ
Če bo dovolj prijavljencev, bomo letos odprli naš počitniški dom v Portorožu že za prvomajske praznike, zato vas prosimo, da se v čim večjem številu prijavite. To velja tudi za vaše svojce in znance. Prijavite se najkasneje do 20. aprila pri referentu za letovanje in izlet-ništvo TOZD družbeni standard (tel. 472).
Za prvomajske praznike smo vam pripravili naslednje pakete
— 6-dnevni paket — 26. 4. do 2. 5. (pričetek z večerjo 26. 4., zaključek s kosilom 2. 5.)
odrasli: 540 din
otroci od 3—10 let: 378 din.
— 4-dnevni paket — 28. 4. do 2. 5. (pričetek z večerjo 28. 4., zaključek s kosilom 2. 5.)
odrasli: 368 din
otroci od 3—10 let: 257 din.
— 3-dnevni paket — 29. 4. do 2. 5. (pričetek z večerjo 28. 4., zaključek s kosilom 2. 5.)
odrasli: 279 din
otroci od 3—10 let: t95 din.
Bivanje v počitniškem domu Portorož v maju in do 10. junija
— dnevni penzion, če ostanete več kot 3 dni: odrasli: 110 din
otroci od 3—10 let: 77 din
— dnevni penzion (manj kot 3 dni)
odrasli:	150 din (prenočišče 40 din), zajtrk 12 din,
kosilo 60 din, večerja 38 din.)
otroci od 3—10 let: 105 din (prenočišče 28 din, zajtrk 40 din, kosilo 42 din, večerja 26,60 din)
— prenočišče z zajtrkom odrasli: 70 din
otroci od 3—10 let: 60 din
Prvomajski izleti
TOZD družbeni standard vam Je v sodelovanju s turističnimi agencijami pripravil sledeče izlete in krajše počitnice za PRAZNIK DELA:
1. Enodnevni izlet s posebnim vlakom v LIPICO. Cena 243 din.
2. DUBROVNIK — CRNA GORA — BOR — BEOGRAD, 4 dni, odhod 29. 4., cena 2.020 din.
3. BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni, odhod 27. 4., cena potovanja Je 3.500 din.
4. BEOGRAD — OPLENAC — DJER-DAP, 4 dni, odhod 28. 4., cena je 1.655 din.
5. SARAJEVO — TJENTISTE, 4 dni, odhod 28. 4. cena je 1.225 din.
6. PARIZ, 3 dni, odhodi 28. 4., 5. 5., 12. 5., 19. 5., 26. 5., cena je 2.800 din.
7. PARIZ, 6 dni, odhod 30. 4., cena je 4.700 din.
8. Z letalom na POLJSKO. 5 dni, odhod 28. 4., cena je 3.990 din.’
9. HOLANDIJA v cvetju, 7 dni, odhod 26.4., cena je 5.385 din.
10. ISTANBUL, 3 dni, odhod 26.4..
28. 4., 30. 4., cena je 2.450 din.
11. PRAGA — KARLSTEJN — HLU-BOKA, 4 dni, odhod 29. 4., cena potovanja je 1.900 din.
12. PARIZ (vlak), 6 dni, odhod 27. 4., cena je 3.430 din.
13. MtlNCHEN, 4 dni, odhod 29. 4., cena je 1.925 din.
14. ŠVICA z vlakom, 8 dni, odhod
26. 4. cena je 5.300 din.
15. BENETKE — RAVENNA — FERRARA, 2 dni, odhod 30. 4., cena je 850 din.
16. RIM—NEAPELJ — CAPRI, 5 dni, odhod 28. 4., cena je 2.550 din.
17. ŠPANIJA, 8 dni, odhod 28. 4., cena potovanja je 5.500 din.
18. DUNAJ — PRAGA, 4 dni, odhod
29. 4., cena je 2.050 din.
19. SICILIJA. 8 dni, odhod 27. 4„ cena je 4.45(1 din.
20. BENETKE, enodnevni izlet, odhod
27. 4., cena je 279 din.
21. OTOK ELBA, 6 dni, odhod 27. 4., cena je 2.700 din.
22. TUNIZIJA, 3 dni, odhod 24. 4., cena 2.600 din.
23. TUNIZIJA, 5 dni, odhod 27. 4., cena 3.100 din.
24. KRETA, 3 dni, odhod 22. 4., cena 3.250 din.
25. KRETA—ATENE, 4 dni, odhod 25. 4., cena 3.800 din.
26. SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU PRAGA 1978,
Obisk finalne tekme dne 14. 5., 3 dni, odhod 13. 5., cena je 1.540 din.
27. PRAGA, 3 dni, odhod 19. 5., 26. 5., cena je 1.440 din.
28. Z vlakom v RIM, 4 dni, odhod 29. 4., cena Je 1.845 din.
29. Prvomajski prazniki v POREČU.
V ceno paketa so vračunani 4 polni
penzioni (28. 4. začetek z večerjo, zaključek 2. 5. s kosilom) in turistična taksa. Hoteli LOTOS, dvop. soba odrasli 416 din. Hotel MEDITERAN, dvop. soba — odrasli 540 din, tropost. soba — odrasli 496 din. Bungalovi Spadiči, dvop. soba — odrasli 376 din. Otroci do 10 let imajo povsod popust.
30. Za 1. maj v RABAC od 28. 4 do
2.	5., 4-dnevne počitnice v hotelu HE-DERA in NARCIS. Namestitev je v dvoposteljnih sobah. Cena paketa za odrasle je 532 din. Otroci do 10 let imajo popust.
31. PORTOROŽ od 28. 4. — 2. 5. 4-dnevno bivanje v hotelu PALAČE in MIRNA. V obeh hotelih je namestitev v dvoposteljnih sobah. Cena paketa, v katerem so vračunani 4 polni penzioni in turistična taksa, je:
Hotel PALAČE — sončna soba 888 din (odrasli) senčna soba 784 din (odrasli)
Hotel MIRNA — 670 din (odrasli) Otroci do 10 let imajo popust.
32. Prvi maj v MALINSKI (HALU-DOVO v neposredni bližini) otok KRK,
Penzion JANClC — v ceno paketa so vračunani 4 polni penzioni (od 28. 4. — večerja do 2. 5. — kosilo) ali 6 polnih penzionov (od 26. 4. — večerja do 2. 5.
— kosilo) in turistična taksa.
v enop. sobi, 4 dni — 572 din, 6 dni,
— 858 din
v dvop. sobi TWC 4 dni — 572 dl#' 6 dni — 858 din v dvop. sobi 4 dni — 552 din, 6 dni ^ 828 din
v tropos. sobi 4 dni — 528 din, 6 da> — 792 din
Otroci do 7 let imajo popust.
Podrobnejše programe potovanj t® ostale informacije lahko dobite pri fe" ferentu za letovanje in izletnlštv” TOZD Družbeni standard (tel. številk3 472).
Se priporoča TOZD Družbeni stan' dard Ravne.
KITAJSKE MODROSTI
Bolje, da človek čaka na ril< kakor riž na človeka.
Tri desetine lepote ima žensk” od narave, sedem desetin od le' potil.
* * *
JVfed ljudmi so najboljši stat1’ med oblekami nove.
Ko si se rodil, si jokal, v”’ okrog pa so se veselili. Živi tak0’ da se boš le ti smehljal, ko b° zapustil ta svet, vsi drugi pa b°' do jokali.
* * *
Človeško življenje je kot sve*1 v vetru.
* * *
Stolpe merimo po njihovi set1' ci. Velike može po njihovih voščljivcih.
* * *
Kdor spozna ljudi, ljubi žival’’
Ljubezen do človeka je bistv” nravnosti, poznavanje človeka 1 bistvo modrosti.
Reke in gore lahko spremet”' mo, ne pa človeka.
Čas razkrije značaj moža.
Kdor verjame ženski, se var”’ kdor ji ne verjame, bo prevara
,0l
Povej mi preteklost in spozF bom prihodnost.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem pošt6' nemu najditelju tov. Stanku S®' viču za vrnjeni denar in dok11' mente.
Franc Smid, kovačnica
___________ZAHVALA	>
Ob izgubi naše drage Elizabete Plazovnik se iskreJl, zahvaljujemo znancem in soro®5 nikom ter vsem, ki ste darov6, vence in cvetje ter jo spremlj3, na njeni zadnji poti. Iskrena hVi’ la g. župniku za lepe poslovil11 besede.
Žalujoči: hčerke Albina in nova Ivan in Edvard z družina1®
Fotografije so prispevali■’ • ! Dolinšek, K. Krevh, F.
E. Wlodyga, propagandna slM* in služba za informiranje.