Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek ln soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K: za četrt leta 3’50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K P*M90*nxai« iiltcllhi ttt *. Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. RokopiBi se nei vračajo Inaerati: Enostopna pett-vrstica (Širina 88 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovoru. 47. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 21. aprila 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise xa list: Uredništvo iRdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upiavnifitvo •Rdečega Prapora«, LJnblJana, Selenburgova ulica 6/II. Steinwenderjeva coprnija. Avstrijsko prebivalstvo lahko vriska. Tako dobro se ne godi ljudem nikjer, kakor v naši črno-rumeni domovini, kjer nam sije večao solnce. Ce se sam kdaj zazdi, da je tema in mraz, se nam že za trenotek dopove, da smo se kiato motili. Le oblaček je bil, ali pa smo mižali. Cim izpregledamo, je zopet najjasnejši dan. Ali je to Čudež P Tak čudež se je v pondeljek zgodil v proračunskem odseku in čudodelniku je ime dr. Stein-. wender. V nedeljo smo še stali na pragu bankrota. Z raztrgano malho je hodil Biliaski po parlamentu in prosil takorekoč vbogaime. Ce se mu ne dovoli izpumpati 182 milionov, more zapreti butiko, zakaj blagajse so prazne kakor žep slovenskega umetnika. Medtem so prišli Poljaki in zahtevali, da naj se pump zviša na 220 milijonov, da ne bo deficita v proračunu. Pravzaprav strašna beseda. Za navadnega človeka pomeni deficit v proračunu toliko kolikor krida; in za krido prihaja zapor. Zalostnejšeg* gospodarskega položaja si torej ni več misliti. Tako se nam je godilo še v nedeljo, ie v pondeljek dopoldne, Naenkrat je nastopil na seji proračunskega odseka dr. Steinwender in v pondeljek večer je bilo dokazano, da smo bogatini in da inamo še celih 51 milionov kron prebitka. Ce si izposodimo denarja, storimo to le tako bolj za zabavo, ker ne bi bilo «nobel», če ne bi imeli dolgov. Kako se je izvršila ta coprnija, za katero se je fin. minister Biliaski toplo zahvaljeval Steiawen-derju in katero je vladna večina sprejela s 25 proti 21 glasovom P Silno enostavno! Puf se napravi, Ne 182 mi-lioaov, kakor je prvotno zahteval Bilinski, ampak 220 milionov. Toda — to je dlaka, ki jo je potegnil Steiwender iz jajca: Ne zato, ker imamo prazne blagajne; ne zato, ker bi se moralo iz proračuna izbacniti, vse kar ne gre za dvor, za militarizem in za podobne potrebe. Bognedaj 1 Dični Bienerthovi poslanci so z odprtimi usti poslušali, ko jim je navihani Steinwender razkladal sledečo modrost: Delegacije so dovolile z« izredne vojaške potrebščine 370 milionov, od katerih ima Avstrija plačati 242 milionov. Za domobranstvo je dovoljen h 22 milionov. Za vojne izdatke ob priliki aneksije zadene Avstrijo 148 milionov. To je skupaj 413 milionov. Ce odbijemo od tega 141 milionov, ki smo jih dobili iz prvega posojila, ostane še 271 milionov, ki jih moramo pokriti. Toda mi smo kavalirji I Kaj 271 milionov! Mi imamo denarja, svet naj nas občuduje. Finančni minister naj vzame za navedene namene le 220 milionov posojila, tistih 51 milionov, ki še ostanejo, si pa ni treba izposojati. Ali strmite? Pa za blagajne, ki so prazne? Pa za deficit v proračunu? — A, kaj! pravi Steimvander, to se Vam je zdelo. Vsa coprnija tiči v sledečem: Vse tiste STOte, ki jih navaja Steinw' se ne bi mogel pritoževati, če bi vlada najemala posojila za koristne investicije, od katerih bi sama ali pa prebivalstvo imelo dobička. Finančnemu ministvu ni nihče očital kaj, če je najel denarja za gradnjo koristne železnice, ki se sama obrestuje in pospešuje gospodarske interese prebivalstva. Toda večinoma dela država puf le za militarizem, ki pač požira denar, ne daje pa ničesar od sebe. Lahko se pravi, da so miliarde, izdane za militaristična namene, prav tako izgubljene, kakor če se vržejo v morje. Kdor le nekoliko premišljuje o številkah, ki smo jih navedli, mora imeti ribjo kri v žilah, če ne postane revolucionarec. Politični odsevi. * Cesar Fran Josip obišče baje Bosno. Iz Sarajeva namreč poročajo: Cesar Fran Josip poseti koncem meseca junija Bosno in Hercegovino. V Sarajevu se bo mudil par dni, iz Sarajeva pa bo potoval v Mostar in Travnik. Cesar bo ostal v Bosni teden dni. Program potovanja še ni natanko do-očen, toliko pa je gotovo, da se vladar napoti v Bosno neposredno, predno se bo preselil v Išl. K otvoritvi bosenskega deželnega zbora, ki bo začetkom junija, pride nadvojvoda Leopold Salvator. * Gosposka zbornica ima sejo v pondeljek, dne 25. L m. ob 3, popoldne, da pritrdi zakonski predlogi o posojilu, ki jo je sprejel proračunski odsek. Čudno 1 Prej se je vladi tako mudilo, da ni mogla čakati niti 24 ur, zdaj se pa lahko odlaša cel teden. * Radi militarizma je bilo v torek posvet o- vanje pri ministrstvu za zunanje zadeve. Udeležili so se ga zunanji minister grof Aehrenthal, skupni vojni minister Schdnaich ter poveljnik vojne mornarice, grof Montecuccoli. Kar so skuhali, bodo gotovo občutili žepi ljudstva. * Državni ibor je v torek nadaljeval prvo či-tanje službene pragmatike za državne uradnike in uslužbence. Med drugim je govoril minister za notranje zadeve Haerdtl, ki je zagovarjal vladni načrt. Ostro ga je kritiziral sodrug Moračevskij. * Skupne ministrske konferenca, ki so bile določene že za ta teden, se vrše šele prve dni prihodnjega tedna. * * Radi monopola na vilgalloe, ki ga misli vlada vpeljati, ima baron Bi en er t h posvetovanja s strankami. * Baron Blenertli je bil v nedeljo na dolgi avdienci pri cesarju in mu je poročal o parlamentarnem položaju. Skoda, da se ne pove, kako je poročal. * Pri dopolnilnih volitvah n hrvafeki sabor, ki so bile v pondeljek, so bili izvoljeni vladni kan-didatje, nekdanji madiaroni, ki jih je hrvatsko-srbska koalicija vsled svoje kapitulacije pred Khuen Hedervaryjem morala sprejeti za svoje. Volilo se je v Varaždinu, Gospiču in Bošnjakih. V Varaždinu je koalicija kandidirala dr. Rorauerja, Frankovci pa dr. Jurinca. Zmagal je dr. Rorauer s 325 glasovi proti 108, ki jih je dobil dr. Jurinac. — V Gospiču je izvoljen dr. Kriško vič s 27 glasovi večine proti Frankovcu dr. Ružiču. — V Bošnjakih je bil izvoljen oddelni predstojnik za nsuk in bogočastje dr. A m ruš s 310 glasovi proti Frankovcu Prebegu, ki je dobil 167 glasov. Koalicija je agitirala za bivše madžarone na vse pretege. Zanimivo bi bilo vedeti, kako je bilo pri duši «Pokretašem», ki se smatrajo za največje naprednjake, ko so morali agitirati za največjega klerikalca dr. A m ruš a. Tudi za Rorauerja, kateremu so nekdaj dokazovali plagijate, je morala biti agitacija prijetna! 11 Blvfei amerliki predsednik Roosevelt si je nakopal jezo slovanskih strank s nepremišljenim govorom, ki ga je imel v Budimpešti, Iger je slavil Madžare kot svobodoljubne in vitežke. Očitajo mu, da se ni poučil o razmerah, preden je šel v Budimpešto. * Program vseslovanskega kongresa v Solili je končno sestavljen tako: 1. Sedanje stanje jugoslovanskih držav. 2. Vseslovanska banka. 3. Vseslovanska razstava. 4. Organizacija vseslovanskega kongresa učenjakov. 5. Sodelovanje slovanskih učenjakov na vseslovanskih kongresih. 6. Vzajemnost med slovanskimi znanstvenimi zavodi, kakor tudi sestava učnega načrta za slovanske šole. 7. Organizacija slovanskega knjigo-trštva in odnošaji med slovanskimi gledališči in umetniškimi zavodi. 8. Izdajanje priročne književne in znanstvene enciklopedije. 9. Izdajanje antologije in kataloga poljudnih slovanskih del, pripravnih za ljudske knjižnice. 10. Naslovnik vseh politikov in znanstvenikov, javnih korporacij ter najznamenitejših slovanskih književnikov. 11. Organizacija dela za vseslovansko vzajemnost. 12. Specijalni tečaji za slovanske žurnaliste in izdajanja revije o njihovem delu. 13. Organizacija društva slovanskih turistov. 14, Trgovski odnošaji med posamičnimi slovanskimi državami in deželami. * Bosanski mohimedancl se hočejo organizirati v enotno stranko za bodoče deželnozborske volitve. Mohamedanski radikalci so proglasili sle-čeda temeljna načela svojega programa: 1. Popolno politiško, administrativno in gospodarsko avtonomijo Bosne in Hercegovine z neomejeno ustavo in direktno zvezo ljudstva s krono. 2. Neločljivo versko zvezo s kalifom v Carigradu (turški sultan). 3. Izobrazbo ljudstva v prosvetnem in gospodarskem oziru. * Srbska skupščina prične v kratkem razpravljati o zakonskem načrtn glede reforme ministrstva zunanjih del. V ministrstvu se ima po tem zakonu ustanoviti politični, konzularni, administrativni in časnikarski oddelek. * Turčija in Bolgarija. Kakor poroča «Ikdam>, je izročila bulgarska vlada Turčiji načrt reglementa za mejno službo. Tekom južne bulgarske meje bi se naj ustvaril neutralen pas, po katerem bi smeli hoditi vojaki obeh narodnosti le neoboroženi. * V turških vladnih krogih potrjujejo vest, da bo prestolonaslednik Jusuf Izedin v kratkem posetil S fijo, Balgrad, Dunaj, Berolin, Peterburg, London in Pariz. * Belprajska mestna občina namerava najeti za regulacijo, tlakovanje in kanalizacijo mesta posojilo v'Znesku 50 milionov dinarjev. Odločitev o tej stvari se je prepustila volilcem, ki so glasovali o posojilu. Za posojilo je glasovalo 4842 volilcev, proti pa 1388. * Aneksija Koreje. «Morning Post* poroča iz Koreje: Japonski general, rezident v Seulu, general Sone je odstopil zaradi diferenc, ki so nastale med njim in Katsurovim kabinetom glede politike na Koreji. Katsura hoče doseči popolno aneksijo dežele. Prvi majnik na Goriškem. Ooriea. Za praznovanje prvega majnika se je pri nas določil sledeči spored: Ob 9. dopoldne se zbero sodrugi na dvorišču cDelavskega Doma>, ulica Tre Re 16, odkoder pojde ob 7,10. dopoldne sprevod z godbona čelu po mestu. Ob dopoldne je na telovadnem trgu (Piaza gimnastica) dvojen manifesta-cijskishod; postavljena bosta dva odra. eden za slovenske delavce, katerim govori sodrug dr. Tuma, eden pa za italijanske, katerim govori sodrug Tnntar. Po končanih shodih se razidejo delavci. Popoldne bo velika ljudska veelica, na kateri sodelujejo slovenski, italijanski in nemški pevski zbor ter goriška godba. Uprizori se tudi šaljiva tombola s tremi lepimi dobitki. Vstopnina na veselico znaša 30 vin. za osebo; otroci v spremstvu staršev so prosti. Na pleiišču se plača 10 vin. za vsak ples. Začetek ob ‘/,3. popoldne. Prostor se naznani z letaki. Sodrugi, agitirajte, da bo obilna udeležba na shodu in na veselici I * Sodrugi kolesarji is goriške okolice se vabijo, da se gotovo udeleže obhoda na kolesih. Radi dogovora bo sestanek vseh kolesarjev v nedeljo, dne 24. t. m. dopoldne ob 10. v Delavskem Domu. Pridejo naj vsi sodrugi kolesarji! • Dobravlje. Kakor lani, hoče tudi letos naia organizacija praznovati prvi majnik. Določil se je sledeči spored: Ob 7*9. dopoldne je zborovanje sodrugov v gostilni Tonona v Dobravljah. Točno opoldne je godbeni koncert, ki traja do 2. popoldne; od 2. do 3. je manifestacijski shod, potem pa izlet v V. Zabljah pri Alujziju Kosovelu, potem pa koncert do 5. popoldne. Ob 5. je skupen odhod z godbo na postajo v Dobravlje, kjer igra godba do 6. zvečer. Ob 6. sv. so zaCne prosta zabava z godbo pri Tononu v Dobravljah in traja do 8, zvečer. Na shodih govori sodrug Petejan iz Gorice. Vsem sodrugom in delavcem is vipavske do* line priporočamo, da se v velikem številu udeleže le delavske slavnosti. S?. Lucija. Dogovorno z zaupniki iz Tolmina, Grahovega, Podbrda, Hude južne in Kanala priredi naša krajna organizacija letos majsko slavnost. Ob 2. popoldne zborujejo sodrugi v Sv. Luciji, odkoder je ob 3. popoldne odhod v Bačo, kjer je ob 4. popoldne javen shod. Na njem govori sodrug dr. Dermota iz Gorice. Po shodu je prosta zabava do večera. Delavci iz omenjenih krajev se vabijo na obilno udeležbo. Strokovni pregled. Odbor skupine lesnih delavcev v Ljubljani ima v torek, dne 26. t. m. takoj po delu zvečer važno sejo. Vsi odborniki in zaupniki, ki so bili na posameznih delavniških sestankih izvoljeni, naj gotovo pridejo. Predsednik. Ljubljana. Pomočniški občni zbor ljubljanske zadruge krojačev, ki je bil prav dobro obiskan, se je vršil v nedeljo, dne 10. aprila t. 1. ob 10. dop. v restavraciji pri «Per-lesu». Točno ob 10. uri otvori in pozdravi načelnik sodrug Brozovič navzoča, naglaša važnost zborovanja, konštatira sklepčnost ter naznanja naslednji dnevni red: I. Poročilo nsčelstva. II. Dopolnilne volitve v upravni odbor, razsodišče in v odposlanstvo k mojstrskemu občnemu zboru. IH. Določitev doklade za leto 1910. IV. Razno. Temu se doda na predlog sodr. Pajniča še volitev zaupnikov. Zapisnikar Pajnič prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri. Blagajniško poročilo za pretečeno leto poda načelnik Brozovič. Dohodkov je bilo K 155 50, izdatkov pa K 37-76, torej prebitka K 117-74. Poročilo se sprejme. V upravni odbor se voli sodrug F ali e, drugo odborniško mesto se prepusti pomočnicam, ki so na zboru nezadostno zastopane. Zadružni načelnik g. Jeločnik nasvetuje, da naj se pomočnice povabijo na posebno zborovanje, da nominirajo kandidatinjo za odbor. Sodrug Pajnič se temu nasvetu pridruži ter ga spremeni v predlog, ki se sprejme. V razsodišče so bili izvoljeni sodrugi: Brozovič, Peterlin in Potočnik. Odposlancem k mojstrskemu zadiužneau občnem zboru so bili izvoljeni sodrugi: F ali e, Korinšek in Peterlin. Pri volitvi zaupnikov so pomočniki večjih delavnic volili po enega zaupnika za vsako delavnico, pomočniki manjših delavnic pa po enega zaupnika za dve delavnici. Potem se sprejme predlog, da se pobira tudi za leto 1910 doklada po 2 vin. tedensko od vsakega člana. Sodrug Ogris priporoča zaupnikom, naj poročajo pomočniškemu odboru o razmerah po posameznih delavnicah, da se odpravijo nedostatki. Sodrng Brozovič omenja pritožbe zaradi predolgega delavnega časa. Pri nekaterih mojstrih se dela po 14 in še več ur na dan. Opozarja na to zadružnega načelnika ter predlaga primerno rezo-lucijo, ki naj se predloži mojstrskemu občnemu zboru. Zadružni načelnik g. Jeločnik izjavi, da ni njegova naloga, ampak naloga pomočniškega odbora in zaupnikov, da naznanijo zadrugi nedo-statke, potem bo mogoče potrebno ukreniti. Po njegovem mnenju so pomočniki sami krivi tem razmeram. Kar se tiče delavnega časa, se pa sklicuje na neki odlok mestnega magistrata, ki ga ima v zadružnem arhivu. Po tem odloku se lahko dela od 5. zjutraj do 8. zvečer. (To naj velja za magistrat!) Sodrug Slukič opisuje razmere pri konfekciji, ludi on misli, da je krivda pri pomočnikih. Zadružni načelnik g. Jeločnik pravi, da pozdravlja vsako stremljenje po saniranju teh razmer, tudi glede vajencev. Sodrug Brozovič razloži naloge pomočniškega odbora in zaupnikov. Treba je, da se odpravijo nedostatki, da se odpravi predolgi delavni čas in stori potrebno glede vajencev. Pogreša v zadružnih pravilih primerne določbe. Opisuje tudi razmere pri krojačicah in šiviljah. Rezolucija sodruga Brozoviča se je sprejela. Zadružni načelnik g. Jeločnik naznanja, da se vrši občni zbor mojstrov začetkom maja. Na to zaključi predsednik sodrug Sajovic zborovanje. Oolje. Tukajšna podružnica zveze krojačev v Avstriji je imela v nedeljo, 6. marca t. L redni občni zbor. Poročilo o društvenem delovanju in blagajniško poročilo je podal predsednik sodrug Bizjak. Zahvaljuje se posebno blagajnikom posameznih delavnic za njih trud in skrb za organizacijo. Sodrug Zor zini je poročal za kontrolo, da so se knjige in računi pregledali in v redu našli. Predlaga, da se podeli odstopiv-šemu odboru absolutorij. Predlog je bil sprejet. V odbor so bili izvoljeni sodrugi: I. Bizjak za predsednika, K. Korun za podpredsednika, I. Germ za blagajnika, 1, Oroschen za blagajnika-namest-nika, PJausteiner za zapisnikarja, Novak, Jug, Gruin za odbornike, Dovečar za namestnika. V nadzorstvo so bili izvoljeni sodrugi: M. Sarbec in Zorzini. Nato pojasnjuje sodrug Bizjak nekatere nove določbe is pravil in opravilnika ter vzpodbuja sodruge na delo za organizacijo. V enakem smislu govori tudi sodrug Gruin. Krojaiko meidno gibanje. Stavkav Gradcu se nadaljuje, ker mojstrov še ni srečala pamet. Voditi se pnste od konfekcijo-narjev in i tem je povedano vse. Da konfekcijo- narji nimajo interesa na tem, da se stavka konča, to je gotovo; škodo pa bodo trpeli vsi mojstri, ki izvršujejo naročila po mtri in ki niso konfekcijo-narji. Tega pa se mojitri ne zavedajo in raje lažejo P° graških meščanskih listih, da se ne morejo pogajati s pomočniki, ker ti zahtevajo 50 odstotno povišanje plač. To seveda tudi ne bo pomagalo. Prišlo jim je tudi sa misel, da bi poslali delo na Dunaj. In res, poslali so šestim dunajskim tvrdkam delo. Zveza krojačev na Dunaju pa je takoj ukrenila potrebno, da se graško stavkolomno delo ne bo izgotovilo. Sicer pa je tudi društvo krojaških mojstrov na Dunaju prepovedalo svojim članom pod globo prevzeti stavkolomno delo iz Gradca. Krojaške pomočnike pa poživljamo, da saj ne hodijo v Gradec, dokhr ne bo končana starka. Stavka v Bocnu. Tudi tukaj je izbruhnila stavka, ker mojstri nočejo pripoznati opravičene zahteve pomočnikov. Boj je na obeh straneh sTdit. V Ljubnu stavkajo pomočniki pri tvrdki Reinisch od 3. aprila. Nihče naj ne hodi v take kraje, kjer je mezdno gibanje! V Inomostu se je mezdno gibanje končalo dne 11. aprila z zmago delavcev. Dosegli so 8—10 odstotno zvišanje plač. V Solnogradu se je mezdno gibanje končalo brez stavke. Plača se je zvišala za 5 odstotkov, V Linču se je končala stavka damskih krojačev 31. marca s polnim uspehom. Minimalna plača znaša v prvem razredu K 4 40, v drugem razredu E 4. Za pomočnice znaša minimalna plača takoj po končani vajenski dobi E 2, po šestih me* secih E 2 20, po enem letu E 2 40, po poldrugo-letni pomočniški dobi po K 2 60. Gotovo jako lep uspeh organizacije. V Eoflachu se je sklenila 29. marca t. 1. nova pogodba med mojstri in pomočniki. Mojstri so ugodili vsem zahtevam pomočnikov. Doseglo se je med drugim tudi 20 odstotno zvišanje plač od malega dela (Eleinarbeit). Torej je tudi tukaj uspeh organizacije popoten. Domače vesti. — Slovenskim klerikalcam se toži po slogi. To je vselej sumljivo znamenje. Posebno sumljivo je zato, ker «Slovenec» že kar vsiljuje združitev klerikalcev in liberalcev v državnem zboru. Eakor je znano, je po volitvah leta 1907. H rib ar hotel enoten klub v*eh jugoslovanskih poslancev in takrat je bil Šušteršič naj večji nasprotnik take sloge. Sedaj pa je naenkrat ves navdušen zanjo. Elerikalno glasilo poroča, da je podal Šušteršičev klub 2e stvarne predloge Hribarjevemu, po katerem naj bi se ustanovil enoten klub pod pred-sedništvom dalmatinskega poslanca Ivčevici, ki neprenehoma teka za Bienerthom. Po tem bi se dalo slutiti, da išče Šušteršič pot, po kateri bi najlažje prišel med vladne stranke. Izključeno ni, da pojdejo liberalci zanj po kostanj v žerjavico. — Zaradi volitev v tržaško bolniiko blagajno, se vrši v Trstu koj, kot še nikdar prej. Vidi se, da delodajalcem ni všeč, da so v vodstvu socialni demokratje, ki res skrbe za delavstvo, pa so napeli vse strune, da bi odvzeli ta delavski zavod iz rok delavskih zastopnikov. V to svrho so si najeli Pagninijeve »delavske zbornico. (V Trstu ji pravijo »Camera di riposo» masto »Gamera di la-voro) in Mandičeve N. D. O. Sicer obe nastopata samostojno, vsaka zase s svojimi kandidati, toda ob imate enaka sredstva in enak namen. Obrekovati, podlo, najpodlejše obrekovati socialistično upravo bolniške blagajne in vzbuditi z obrekovanjem pri delavcih nezaupanje do socialističnega vodstva. In v tem pcgledu je postopanje N. D. O. še podlejše kot ono del. zbornice. Eaj se je zgodilo P Pagainijanci so izdali velikanski lepak, na katerem so zdebelimi črkami pripovedovali, da socialisti v bolniški blagajni niso storili za delavce ničesar, da je bolniška blagajna na robu propada, ter vprašali, kam je vodstvo dalo 151.000 kron rezervnega sklada. «Piccolo» je previdno javil: «DeIavska zbornica je izdala tak in tak letak*. Drugi dan je naie vodstvo poslalo «Piccolu» popravek in doka* zalo, da se ni nič požrlo, da bolniška blagajna ni na robu propada, da se je rezervni sklad od 500.000 povišal na 740.000 in da ima letos bolniška blagajna 60.000 E prebitka. Poleg tega je izdalo tudi naše vodstvo letak, ki je enak popravku v «Piccolu». Postavilo je Pagninjance na laž in nazadnje izjavilo, da bo tožilo obrekovalce. To je Pagninjance tako presenetilo, da si svojega letaka niso upali natisniti v svojem glasilu, marveč so izdali drugi sicer poštenejši, toda zaradi tega nič manj smešen in otročji letak in volilni program z edino vsebino «Boj socialistom*. Pa kljub popravku v «Piccolu», kljub letaku našega vodstva je tiste laži Pragninijevega letaka ponatisnilo glasilo N. D. O. (Sobotna priloga Edinosti*.) Samoobsebi je umevno, da se naše vodstvo ne bo ponižalo in ne bo poslala popvavka cunji iz nlice «Savatoio». Vložilobo tudi proti njim tožbo in gospodje pri N. D. O. ne bodo ušli zasluženemu plačilu. Taki lumpariji bo delavstvo odgovorilo kakor se spodobi. To bodo že videli. — Naia Juitlca hodi včasi res po čudnih potih. Iz Radovljice nam poročajo, da je ondotni sodnik Polec obsodil v soboto nekega železničarja na 6 dni zapora radi žaljenja časti. Ciovek bi mislil, da je Ho za kdove kakšno težko žalitev, če se ima na umu, da znaša pogostoma pokora celo za klofuto celih 10 kron. Zatrjuje se nam pa, da je bil ves greh obsojenega železničarja v tem, da je, vprašajoč za nekega soseda, dejal: «Eje pa je trapasti?* Ce se pomisli, kako malo važnosti pripisuje naše ljudstvo besedi »trapast*, da se niti ne zaveda žaljivega pomena tega izraza, tedaj je obsodba neverjetno stroga. Poroča se nam pa tudi, da je bil sodnik izredno hud, ker je prišel obtoženec, ubog železniški delavec, v delovni obleki k sodišču in da ga je zato krepko oštel. Gospod Polec bi si vendar lahko mislil, da je za delavca že velika izguba, če mora sploh z Dovjega v Radovljico na sodnijo; če noče izgubiti prav preveč, mora pač gledati, da pride od obravnave lahko naravnost na delo. Zahtevati pa tudi ne more od ubogega železniškega delavca, da bi si ob svojem bornem plačila nabavil salonsko obleko. Pa ne da bi bila morda radi delovne obleke sodba tako neverjetno stroga? — Pri ljubljanikih občinskih volitvah iz tretjega razreda so bili izvoljeni liberalni kandidatje. Drugače seveda ni moglo biti. Eer ni bilo boja, se ne more govoriti o zmagi. Samo nekoliko šale je bilo. Oddanih je bilo v 1. oddelku 277 glasovnic, med njimi 2 prazni. — Dobili so gg.: Josip Kozak 271, Fran Mal!y 273 in Pavel Eobler 269 glasov. Po 1 glas so dobili gg. I. Hribar, Fr. Bergant, I. Eregar, Fr. Šiber in Anton Bonaventura Jeglič. — V 2. oddelku je bilo oddanih 320 glasovnic, med njimi 1 prazna. Tu so dobili gg.: Josip Eozak 313, Fran Mally 317 in Pavel Eobler 310 glasov. Poleg so dobili gg. I. Šega 4 glasove, Fr. Seber 2 glasova in po 1 glas E. Kristan, Fr. Breme. I. Zupančič, S. Treo in Fr. Šega.' Izvoljeni so torej Josip Eozak s 584, Fran Mal!y s 590 in Pavel Eobler s 579 glasovi. Ravno velikanska ni bila udeležba. — T goriiki deželni zbor je bil v nedeljo pri nadomestni volitvi izvoljen Andrej Gabršček s 342 glasovi proti klerikalnemu kandidatu Mrev-ljetu. Vseh glasovnic se je oddalo 515. — Afera i strupenimi kroljicami v Logatcu se marljivo preiskuje. Trdi se, da je sodišče že na sledi hudodelcem. Govori se tudi o razprtijah, ki so baje bile zadnje čase v Hamerlitzevi družini. — Samomori se zadnje čase tudi v naših krajih strahovito množe. Zdaj že skoraj ne mine dan, da ne bi prišlo iz mesta ali pa z dežele poročilo o takem žalostnem slučaju. V Ljubljani se je v torek ob 8/i 7. zjutraj za evangeljskim pokopališčem ustrelil oženjeni, brezposelni sodar Ivan G las er, rodom iz SL Lovrenca pri Mariboru. Zadel se je v glavo in je bil takoj mrtev. Policijska komisija je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Erištofa. Vzrok samomora je dosedaj neznan. V Spodnji Loki v brdskem okraju so dobili domsči 21 letnega posestnikovega sina Franceta Mas el j a na blevu mrtvega. Mrtvaški ogleda trdi, da se je pokojnik obesil, dočim starši to zanikajo, ker se boje, da bi sin ne bil cerkveno pokopan. Eni zatrjujejo, da se je Maselj obesil radi tega, ker mu oče ni hotel dati.denarja za v Ameriko, drugi pa pravijo, da radi neozdravljive bolezni. — V nedeljo ponoči se je 27 letna Cvetka Zulian, stanujoča v Eoloniji št. 323 v Trstu, med tem, ko je njen mož zaspal, vrgla v vodnjak na dvorišču in utonila. Eo se je mož zbudil, je dobil na mizi pismo, da se usmrti, ker je življenja —■ sita. Policija je dala poklicati ogojegasce, ki so izvlekli truplo iz vode. Na željo moža so pustili mrtvo ženo na domu. — Tudi številni samomori so žalostne priče, da je prišla med nas kapitalistična »kultura* z vsemi slabimi posledicami. — Zopet vojeiki samomor v Ljubljani. V petek popoldne se je v hlevu topničarske vojašnice obesil topničar Matija Felc iz Zagorja. Eo so ga tovariši zagledali, je še živel, a mesto da bi ga bili takoj rešili, so zbegani klicali druge na pomoč, Felc je med tem časom izdihnil. Vzrok samomoru je baje ta, ker bi bil moral za neko kazen še pet mesecev služiti čez običajno službeno dobo, Truplo so prepeljali v garnizijsko mrtvašnico. — Prekleti ilkobol. Pri gostilničarju Earbašu v Zg. Radgoni je padel hlapec Anton Reiter v pijanosti čez neke stopnjice na dvorišče, tako da je nezavesten obležal in še tisto noč umrl. — Veliki požar je v soboto takorekoč uničil vas Brdo pri Bledu. O požaru, ki je zahteval tudi človeško žrtev, se poroča: Ob 9. dopoldne je nenadoma izbruhnil ogenj v hiši gospodarja Olifčiča, vulgo Andrejca, aa Brdih. Eer je vas takorekoč natlačena skupaj in ker so hiše kakor tudi ostala gospodarska poslopja zvečine pokrita s slamo, je bila vsaka rešitev brezuspešna. Hipoma je stala vsa vas, ki šteje 9 gospodarjev, v ognju. Večina ljudi je bila aa polju, vsled tega je ogenj tembolj gospodaril. Na licu mesta je bilo v kratkem zbranih sedem požarnih bramb, a vse njih delo je bilo pač le to, da so gasili gorišča. Obvarovali, oziroma rešili so le deloma dve biši in 2 gospodarski poslopji, nevštevši svinjakov in drugih takih manjših kolib. Pogorelci so si rešili le to, kar so imeli na sebi. Zgorelo je tudi precej živine, posebno mnogo prašičev, nekaj koštrunov, telic in krav. A žrtev požara je tudi žena posestnika Ažmana. Reševala je t največ jim pogumom živino, a pri tej rešitvi se je vsul nanjo strop hleva in žena bi ostala v ognju, da je ni oni trenotek potegnila njena lastna hči, vso gorečo, iz ognja. Revica je bila strahovito pečena, da je v groznih bolečinah umrla popoldne okrog 5. Eako je ogenj nastal, se ne ve nataačno. Govori se, da vsled nepazljivosti, da je neka ženska hodila s svečo po hlevu in da se je potem vnela stelja v onemu hlevu. — Ubil se je pri Crmošnjicah pri Novem mestu mestni delavec Aužin, ki je bil božjasten in je vrhutega rad mnogo pil. Aužin je bil pri zadnjih celjskih demonstracijah med drugimi demonstranti nekaj časa zaprt. Zdaj pa le ni dočakal, da bi bila postala obsodba okrajnega glavarstva pravo-močna. — K nabora v Uetliki je prišlo 101, a potrjenih je bilo 28 fantov. Daljnih 243 obvezancev ni prišlo, kjer so kje v tujini, ponajveč v Ameriki. Pa ni socialnega vprašanja pri nasl Sodrugi! Prvi majnik se približuje. Skrbite za dostojno praznovanje! Umetnost in književnost. : Letoinji majski list je dotiskan in se razpošilja. Edor ga še ni naročil, naj se podviza, ker ga bo kmalu zmanjkalo. List je jako lično opremljen in ima sledečo vsebino: Oton Zupančič: Eovaška. (Pesem) — Praznik. — Mednarodnost. — Usmiljenje. — Aforizmi. — E. Vaadervelde: Socializem in alkohol. — Domovin?. — Dolžnosti socialista. — Smešnice. — Delavci in časopisje. — Milijarde. — E. Eri stan: Rože. — Šde. — Ivan Cankar: Aforizmi. — Cena listu je le 24 yia, Edor ga naroči več, dobi popust. Iz stranke. o Za hrvtiki sabor kandidira socialno-de-mokratična stranka pri dopolnilnih volitvah sledeče sodruge: V mestu Zemun Slavko Henč, obč. svetovalec v Oseku; v mestu Varaždin Evgen Demetrovič, ravnatelj »Ljudske tiskarne* v Zagrebu; v okraju Morovič Viljem Bukšeg, strokovni tajnik in v okraju Novi Marof Evgen Demetrovič. Z ozirom na zavoženo politiko hrvatsko-srbske koalicije so te kandidature posebno važne. Zadnje vesti. Državni zbor. Dunaj, 20. aprila. Včeraj sta z ministrom Ha er d tlom polemizirala sodrnga dr. Soukup in Forstner radi službsne pragmatike. O Vukovič3vem nujnem predlogu radi železnic so govorili želez, minister ter poslanci Bugatto, Ivaniševič in Silvester. Podraženje poitnih pristojbin. Dunaj, 20. aprila. Dr. Steiwender hoče vložiti predlog, da se podraže poštni porti za pisma na 12 vin. za dopisnice na 6 vin. Rekomandacija bi se podražila za 5, paketi za 10, telegrami poprečno za 20 vin. Socialno politični odsek. Dunaj, 20. aprila. V soc. pol. odseku se je razpravljalo o predlogu sodruga Hanuscha radi skrajšanja delavnega časa. Bil je hud boj med soc. demokrati in meščanskimi poslanci. Od soc. demokratov so govorili Muchitsch, Ausobskj, Schafer, Eldersch in HNknuscb. Sekcij tki načelnik Mataja je izjavil, da je vladi prav, če se vprašajo razni strokovni sveti, ampak 2 meseca se mu zdi premalo za tako vprašanje (I) Po dolgi debati se je sprejel 'predlog, da se vpr&šajo obrtni, delavni, industrijski svet, kaj mislijo o skrajšanju delavnega časa. Proti temu zavlačenju so glasovali samo socialisti. Strašna eksplozija. 13 mrtvih, 18 težko, 31 lahko ranlenlh! S ege d in, 20. aprila. Včeraj dopoldne je v Palffyjevi tovarni za vžigalice eksplodiral kotel. Dvanajst deklet in en mož so ubiti, sedemnajst deklet in en mož težko, 31 pa lahko ranjeni. Eotel, ki je bil 8 met centov težak, je vrglo 20 metrov visoko. Ze več mesecev se je opazovalo, da aa kotlu nekaj ni v redu. Prometnega vodjo nadinženerja Wolfa so zaprli. Smrtno ranjeni delavec O rt n er je v bolnišnici izpovedal, preden je umrl, da je že večkrat upozoril nadinženerja na pokvarjeni kotel. Umrl je z besedo: «Ti lopovi 1* — Tudi požarni brambovec Penzig in obrtni nadzornik izjavljata enako. Obrtni nadzornik je večkrat zahteval popravke, ki se pa nikdar niso izvršili kakor bi bilo treba. V bolnišnici so strašne razmere | sobe so prenapolnjena in morali so odpustiti nekatere bolnike« da so težko ranjeni dobili prostora. Boje se, da izmed ranjenih še nekateri umijo. Zidar)! Id zidarski delavci, pozori Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad devet mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v Švico 1 Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju. : Deželna organizacija Jugoslovanske : socialno demokratične stranke v Trstn sklicuje v nedeljo, dne 24. aprila 1910 v »Delavski dom“ ul. Bosohetto 5, I. nadstropje deždtto Konferenco s sledečim provizoričnim dnevnim redom: 1.) Konstituiranje konference in izvolitev odseka za pregledovanje mandatov. 2.) Poročila političnega odbora in nadzorovalnega odseka. 3.) Politični položaj in taktika. 4.) Ljudsko štetje. 5.) Organizacija, agitacija in tisk. 6.) Kulturna organizacija. 7.) Volitev novega političnega odbora in nad-zorovalcev. 8.) Slučajnosti. Začne se konferenca točno ob 9. dopoldne in traja, z dveurnim opoldanskim odmorom, do izčrpanja dnevnega reda. To deželno konferenco tvorijo: zastopniki krajnih organizacij jugoslovanske socialno-demo-kratične stranke v mestu in tržaški okolici, za* stopniki strokovnih, kulturnih in gospodarskih, v zmislu socialno-demokratičnih načel delujočih or* ganizacij, zastopniki strokovne komisije in socialističnega časopisja ter odbori krajnih or* ganizacij. Krajne organizacije, ali pa sodrugi posameznih mestnih okrajev, ki niso še združeni v krajne organizacije, pošljejo na konferenco za vsakih prvih 10 članov po dva, za vsakih na-daljnih 10 pa še po enega zastopnika. Strokovne, kulturne in gospodarske organizacije pošljejo za vsakih prvih 20 slovenskih članov po dva, za vsakih nadaljnih 20 pa po enega zastopnika; vsekakor pa ne več kot 8 zastopnikov. Imena zastopnikov naj se naznanijo najkasneje do 20. t. m. političnemu odboru v Delavski dom. Politični odbor jugoslov. soc-dem. Stanke v Trstu. MLSuttner Llnbllana mestni trg nasproti rotovža. Priporoča svojo bogato zalogo pravih Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfmejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. 0«nik na uhtevo zastonj in poitnlne prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 85 Raznoterosti. t Zračne ladje aa Avstrijskem Po poročilu «N. Fr. Pr.» bodo gradili n« Avstrijskem z zasebnimi sredstvi dva velika balona. Nadporočnik Mannsbart, ki je podpoveljnik avstro-ogrskega vojaškega zrakoplova «Parseval» je sestavil tudi načrt za motorjevo zračno ladij«?, ki bode 90 n dolg zrakoplov z največjina premerom 13 metrov. Gonila sila bi nadkriljevala 135 konjskih moči. Zrakoplov bodo rabili za vojatke namene in za potnike f Žrtve V Oi ti rito. Uradni podatki velijo, da je število mrtvecev 325, ranjenih je pa 99. Ranjencev ja v bolnišnici 81 in sicer iz 18 občin. Vendar se pa število ranjenih za gotovo ne da izvedeti, ker rodovine zakrivajo kje kakega bolnika, katerega ne marajo dati v tujo oskrbo. Nihče več ne godrnjž Čez slabosti In težave, Ako spoznd, KI drži želodce zdrave I Najboljše krepčilo želodca potrebno v vsaki skrbni hiši! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2*40. . . 4 80. t 0 Hofrichterjevi pravdi se poroča, da še termin za končno obravnavo sedaj ni nastavljen. Sedaj se še prav nič ne ve. To je tako zavlsčenjo pravde, da je že ips čuino. t Devet mož ntonilo. Pri O .tende je trčil tnal parnik, ki je bil namenjen iz Antvv rpna v Dover ob velik pomorski parnik, vsled česar se je prvi potopil in ž njim posadka devet mož. t Etna še bliuje naprej. Lava teče proti Fu- sari s hitrostjo 9 m na uro in uničuje vinograde ter oljčne nasade. Listnica uredništva. Pulj, Gorica, Miren: Prihodnjič. Naslov za naročila: »FLORIAN*, Ljubljana. I---------------------------------------------J Ponaredbe kaznjive. Našim somišljenikom priporočamo: Ilirija in ?raxin kremo asa. čevlje. Ciril in JVtelodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Ciril Metoda ter polerin čistilo za kovine. Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov Golob & Volk, Ljubljana. 52-u Znano po najnižjih cenah se dobijo krasni 10— 7 damski klobuki v največji icberi, samo v modnem ^salonu fi. Uivod-jVfozetič v £jubtjani, Stari trg štev. 21. Klobuki se sprejemajo v popravilo. Kavarna ,Unlone‘ v Trstn ulica Gaserma in Torre Blanca se priporoča. J 10-6 Prešernova ulica štev. 9 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, iakete za dtme, paleto za dame, plašče za deklice. Prvi kranjski pogrebni zavod FK. DOBERI^ET Ljubljana, Frančiškanska ulica štev lO. Uatanovljen lata 1868. 26— 8 Telefon ita*< 97. Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov ae tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Imitirane kovimkolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih ■ primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci k primera mi trakovi z napisom in brez napisa. vozijo sedaj le po dBrtlSČI avstrijski progi 52-18 Avstro- Ameri kana Trst - Newyork, Buenos Aires -Rio de Janeiro z najnovejšimi brzoparniki*z Jdvema Jvrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska uuoa ae. Iidajatelj 1* *d«**enii uradnik f ra* 1 a r M. Tfak* Iv. Pt. Lampret v Kranj«.