I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr četrt leta 90 kr po poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za Četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 4) kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ignbljani 19. maja dfcffcffcfl&iÉtitedMfcifcíflKítiflfciř tóíílí ÍÉíiÉMÉMfcifc ft5d6iÊS dtíČk£fcťfcťfcdbdBjS6 ílR đ6fltifcđ68S ...................... mora brez ovinkov priznati s tem se dohodki de- Politiški oddelek. ...................................... a vfvwvwwwvww'vwvfP999 9 9 www* wwi žele čisto nič ne pomnože, a prav ako se naj urede finance. to je potrebno, Naloge dežele se množe od leta do leta. Dežela Naše deželne finance. ima vedno večje dolžnosti izpolnjevati, potrebuje Kranjski deželni zbor je zaključil svoje letošnje zasedanje, in poslanci so se razšli z zavestjo, da so letos mnogo koristnega ukrenili. Tudi v minolem zasedaju je poslancem provzročal največ skrbij položaj deželnih financ, ki postaja če dalje težavnejši. Pri dotičnih razpravah je vlada ostala popolnoma pasivna, in njen sicer jako zgovorni zastopnik ni izgubil nobene besede o tej stvari, kar pač jasno kaže, da vlada za potrebe dežel nima smisla in nima srca. vedno več sredstev, dohodki pa se množe jako malo ali celo nič. Zatorej je treba gledati, da se od- j Časih se mislilo in upalo, da prepusti država realne davke deželam tem bi bilo deželam znatno pomagano ali to upanje je popolnoma izginilo. Po kazalo se je z vso jasnostjo, da dežele od države nimajo ničesar pričakovati, in zato se je češki deželni zbor odločil za zvišanje doklad. Kranjski deželni zbor nima resne volje, da se tej ěventuvalnosti umakne, in zato je v minolem zasedanju sklenil, ustanoviti „zaklad za melijoracije in pro deželi novi viri, da dobi novih dohodkov. prepustitvijo realnih dohodkov bi jej bilo najbolje pomagano, a ker na to ni upati, da se doseže v doglednem času, je dolžnost, da se poiščejo novi viri. Ze v zadnjem zasedanju se je naglašalo, da novih vžitninskih davkov, na jesih ali na petrolej ne bo kazalo nalagati, ali morda bo vender potrebno k po tem sredstvu poseči, posebno, ako se ne posreči prizadevanje, da bi država prepustila deželi pobiranje vžitnine na žganje, kar bi moglo dajati deželi 40 do 50.000 gld. na leto čistega dohodka. Zadrega za nove vire je torej jako velika, in si belijo najbistroumnejši naši možje glave, tacih razmerah pade nehote po- zaman kako pomagati. gled na uradništvo v naši deželi. To uradništvo je deležno vseh dobrot, kar jih dajeti dežela in občina javna dela na Kranjskem » a > S katerim sklepom je storjen važen korak k vzdravljenju naših financ svojim prebivalcem. Uradniški otroci obiskujejo javne šole, kar se stori v prometnem, v zdravstvenem m v kulturnem oziru, vse uživajo tudi uradniki in njih Zaklada za melijoracije in javna dela prvi namen rodbine, pri tem pa so oproščeni vseh deželnih in je, omogočiti, da se resnično potrebne investicije čim občinskih doklad. prej izvedejo, in da se ne bodo zavlačevale, kakor najnovejšem času so uradniške plače tako bilo doslej potrebno vsled tega, ker ni bilo potreb- ugodno urejene da mora vsakdo priznati da je nega kapitala na razpolago. Nadaljni namen pa je, položaj uradnika najudobnejši, zato pa je očitno kri-da se napravi v tem oziru tudi red, in da se ne bodo vično, da so uradniki kakor nekaka kasta oproščeni več mogle dovoljevati podpore brez prave potrebe in vseh deželnih in občinskih davkov, in da uživajo katere deželi ni skrbeti, kar je bila brezplačno, kar se je napravilo občekoristnega z žulji v namene za doslej navada. tistih, ki nimajo zagotovljene eksistence, in se morajo tem zakladom se napravi v deželnem bud- za boren kruhek vse drugače truditi, kakor uradniki. getu red. Odpadli bodo razni nepotrebni izdatki, in Uradniški privilegij, da so uradniki oproščeni de zagotovila se bode večja štedljivost, toda — in to se želnih in občinskih davkov je anomalija v naših časih društvu „Naša Straža je popolnoma utemeljen. Kakor je plemstvo izgubilo pravico biti oproščeno vseh davkov, tako se more gld. na 1000 gld. u T m I namenjena podpora zviša od 100 debato so posegli razni poslanci. narediti konec tudi uradniškemu privilegiju vsled ka- Kalanov predlog je bil odklonjen. terega stoji v deželi, kakor kaka posebna višja kasta. Posl. Višnikar ie razpravljal o službenih potovanjih Razmere v deželi so prekerne, in ker treba od- jn distančnih razkaznicih, o občinskih taksah in o preti novih virov, bo treba gledati, da se tudi urad- štarstvu. po ništvo pribegne k bremenom v deželne namene. Deželni zbor kranjski. 17. seja, dne 9. maja. železnic jasnil. Posl. Pfeifer je priporočal zgradbo belokranjskih kar mu je dal posl. Murnik potrebnih po- na Posl. Modic je predlagal i naj se poskrbi, da se cesta mej Orehkom in Prestrankom ne bo zapirala, jposl Posl. Šubic je utemeljeval svoj samostojni predlog Kajdiž pa je zavzel za cesti Vodice—Brnik in Ljubljana- glede ustanovitve deželne obrtne komisije, kateri predlog se je odkazal upravnemu odseku. Posl. Hribar je na to poročal o dež. proračunu za Kranj. tem 1899., kateri izkazuje potrebščine 1,463.734 gld., po bila končana proračunska razprava in je zbornica sprejela vse tekom razpraven asvetovane re3oiu- kritja pa 175.282 gld., torej primankljaja 1,288.452 gld. proračunu se je razvila daljša generalna debata, cije » kakor tudi naslednje predloge finančnega odseka. v katero so posegli različni govorniki. Razprava je bila 19. seja, dae 12. maja mirna in stvarna. 11. letnega poročila dež. odbora poročal Poslanca Povše in Luckmann sta govorila o deželnih posl. Košak in priporočal, naj se odobri zajedno pa vpraša i financah Lenarčič je pojasnil, da pri razpravi o realčnem zakonu ni s svojim predlogom glede učenja ruskega je- kaj z zgradbo dež. dvorca. Glede dvorca so se oglasili poslanci dr. Papež i zika nameraval nikake politične demonstracije uprizoriti, nego da je imel pred očmi najprej praktične potrebe in pojasnil, da je načrt Grasselli, baron Scbwegel in ces. svet. Murnik, kateri je za novi dvorec napravil prof. Hrasky, pa dejstvo, da je sramotno za slovanske narode, da mo rajo mej seboj nemški občevati. da so se zaslišani strokovnjaki izrekli o načrtu jako ugodno, da pa se glede stroškov še ni dosegi popolno Šubic je prebil nelojalno poročanje nemških listov jedinstvo Dež. odbor je dela za dvorec že razpisal » toda o sejah dež. zbora. Schwegel opozarjal i in ukreniti glede saniranja dež. financ, narčiču, da Slovani ne smejo imeti slovanskega občeval -nega jezika, češ, njih občevalni jezik je nemščina. Poročevalec Hribar je Schwegla dobro okrcal, na kar je zbornica pričela specijalno debato o proračunu. da treba kar oddal jih bo samo, če se pokaže ugovarjal Le- i da 1 J e izhajati z dolo čenim kreditom 375.000 gld Posl. Grasselli je bilo sklenjeno izreči poročal o zavarjanju poslov, in za razširjenje zakona z dne se 30 marca 1888 v tem smislu, da se sprejmejo tudi posli i Posl. Ažman grajal i da dež odbor ni razdelil mej zavarovane. določene ?ote. na za podporo Raiffeisenovib posojilnic kar je posl. Murnik pojasnil, da dež. odbor tega ni smel Posl. dr. Tavčar poročal o komasaciji zemljišč i in » storiti ker celi deželi nobene Raiffeisenove posojilnice bil dotični zakon sprejet. • m Po poročilu posl. Božiča je bilo sklenjeno i dovoliti Posl. Grasselli se je zavzel za konjsko bolnico v Ljubljani, posl. Šubic za vodovod v Kranju, posl. Pfeifer za vodovod na Raki, posl. Grasselli za dež. zdravnike, posl. Božič pa za uredbo tarifov za okrožne zdravnike v prid tistemu delu prebivalstva, ki stanuje v večji razdalji od zdravnikovega sedeža. občini Planinski Rovt Dri Jesenicah 1000 gld. podpore za napravo občinske ceste in uvrstiti mej občinske ceste kranjski industrijalni družbi lastno cesto za Jesenicami. Posl. baron Wurzbach je poročal o preložitvi ceste Litija - Šmartno i in bil dotični zakonski načrt odobren 18. seja dne 10. maja m Posl. Murnik je poročal o poučevanju v lončarstvu, bilo sklenjeno, naj plača dež. odbor za poučevanje Zbornica ]e v tej seji najprej dognala specijalno potrebne podpore, materijal itd. razpravo o proračunu. Posl. Murnik poročal o ustanovitvi obrtne šole Grasselli se je zavzel za razširjenje ljubljanske Posl male gimnazije v popolno gimnazijo, na kar je dež. pred sednik baron Hein pojasnil, da je stvar že zagotovljena, kratni prispevek ali primeren letni donesek mehaniško tehniške in stavbene smere v Ljubljani, in # dežela dovolila ali večji jeden- izrečen da bo J Posl. dr. Majaron je razpravljal o vseučiliščnih usta Po poročilu posl. Ulma je bila opuščena drž. cesta novah in nasvetoval točnejšo interpretacijo dotičnega v Kandiji uvrščena mej deželne ceste sklepa. Posl dr. Tavčar je poročal o Šubičevem predlogu Jako ostra, a za obe slovenski stranki malo častna glede ustanovitve dež. obrtne komisije, in je bilo sklenjeno razprava se je vnela pri predlogu posl Kalana ) naj se naročiti dež odboru i da tako komisijo ustanovi Naposled je bilo po poročilu posl. Jelovška sklenjeno mentarizma", Boj je torej napovedan, a dela v dež. zboru ne naročiti dež. odboru, naj se s posebno prošnjo obrne do finančnega ministerstva j da s 14. izda zakon, ki zmanjša bo mogel ovirati, ker bo zasedanje itak kmalu končano. Mirovna konferenca v Haagu se je pričela včeraj pristojbine za prepis kmetskih posestev^ za- Politični pregled. i » Jezikovno vprašanje in Mladočehi Znano je, Vsi daljni delegatje so prišli, število, vseh vdeležnikov, stopnikov 18 evropejskih držav in peterih zunanjih, je 74, katero število bi še se bilo pa znatno pomnožilo, ko bi razne manjše države ne bile poverile zastopstva večjim dižavam Zanimanje za to mirovno konferenco ni posebno veliko, ker je splošno znano, da ne bo imela nikakega vspeha, pač pa se skorej po vsej Evropi nabirajo priznalne izjave iu pošiljajo na da si je fin. minister dr. Kaizl za bivanj v Pragi izredno predsedstvo konference. Posebno agilni so v tem oziru An- gleži. Kajpada se hoče s tem pokazati mnogo prizadeval, da pridobi mladočeške deželne in državne carjeve ideje, in pa nujna potreba, da samo velika važnost se ta uresniči. Momm- poslance vladni načrt jezikovnega zakona ter za privoljenj senu se zdi mirovna konferenca samo tiskovni pogrešek v da se ta zakon uveljavi s pomočjo paragrafa 14. Toda kakor svetovni zgodovini, o katerem se napišejo komentarji, filozof poročajo češki radikalni in poloficij dunajski listi se mu Fischer pa pravi, da mu z ozirom na mirovno konterenco manj- ta poskus ni posrečil, akoravno sta mu z vsemi silami poma- fcati jz mej treh božjih čednosti prvi dve, ker nima ne vere ne upanja na kak uspeh. Razmere mej Anglijo in Transvaalom bodo po večina če gala pri delu poslanca Engel in Škarda. Precejšnj škega kluba, ki se je dosedaj Se vedno pokorila nujnim vladnim željam, kar pač kaže najbolj zadnji sklep o mandatih nemških abstinentov, se pa sedaj ni strinjala z nazori Thunove vlade. Mladočehi sicer ne nasprotujejo vladnemu načrtu kot takemu, ker eo ga načelno že poprej odobriP, odločno pa vstrajajo na stališču, da se jezikovno vprašanje ne sme rešiti s pomočjo paragrafa 14. in tudi ne v državnem zboru, marveč o jezikovnih čeških razmerah razpravljaj po njih mnenju le samo češki deželni zbor. Ta je edino kompetenten za rešitev tega vprašanja. Ako je temu tako, potem je seveda vsako sporazumljenje nemogoče, in grof Thun se bo moral umakniti s pozorišča, ne da bi dovršil težavno nalogo. Tem trditvam nasprotuje dosedaj samo „Glas ravnane najbrže mirnim potem i ker bo predsednik Kriiger odnehal. Vlada je namreč voljna razširiti volilno pravico, toda samo v toliko, v kolikor se ne krate pravice starih meščanov. Predsednik Kriiger in njegova vlada sta se le nerada udala zahtevam angleške lade in po njih podpiranih U.tlandcev Dolgotrajnih pogajanj je bilo treba in ko Kriiger ne bil slutil kaka nevarnost mu preti od strani Anglij gotovo ne bil odnehal. Angleži so si toraj pridobili zopet precejšen diplomatičen peh vendar je pa čudno, da angleška vlada še njim sicer priznava, da je položaj skrajno neugoden Naroda", da vlada v češkem deželnozborskem popolno zadovoljna Novo Pellouxovo ministerstvo klubu nima Generalu Pelluxu večine za se je vzlic velikim težavam vendarle posrečilo sestaviti novo za svoj elemente kluba. načrt toda upanje je upravičeno, da bo razburj ministerstvo. Namestu admirala Canevara je prevzel portfelj pomiril izvršilni odbor češkega državnozborskega zunanjega ministerstva prejšni minister, stari Visconti bo konečno pritrdil tudi paragrafu 14 in s tem Venosta. Tuai večino drugih portfeljev so prevzeli mož j odvrnil pretečo nevarnost Potemtakem se ni bati povstanka Vendar pa ostane značaj Pellouxovega ministerstva nespr krize niti v ministerstvu niti v parlamentarni večini klub menjen reakcijonaren temu je pa še mogoče, da se moti tudi ta list Narodno politične zahteve nemške opozicije Ministerská posvetovanja v Budimpešti. — Kakor mo že omenili, so se sešli v Budimpešti naši in ogrski mi- Po dolgem prestanku se zopet nekaj čuj o teh prevažnih zahtevah in o enem pododboru, kateremu je shod zaup nistri, uspehu minoli teden ter posvetovanj se se uradno zgovarjali o nagodbi nič ne poroča nikov poveril sestavo narodno političnih zahtev Že v prvi po samo, da se posvetovanja prej ali slej nadaljujej nego Marsikdo lovici minulega me bodo tekom aprila so opozicijonalna glasila naznanila, da vsaj prve dni maja izgotovljeoi vsi po- se pač prašuje, čemu tolike razgovorov in posvetovanj ko je vendar vsemu svetu znano, da je načrt z vsemi prilogami trebni referati in tudi načrt za skupni program še ni o tem ne duha ne sluha Neko poroča samo sledeč Poslanci so Toda danes evo glasilo Baernreither, Funke, Prade, da nagodbene predloge že davno izgotovlj tudi že nebrojno Schonererj krat poprav Že za Banffijevega ministrovanja je bila za- deva popolno rešena menico se je, da čakati obe vladi samo se zbrali minule dni v Pragi, Nemcev Odbor Pergelt in Schlesinger se z nova posvetujejo o zahtevah čeških bo sestavil konečni načrt, se snide ta teden dan še ni določen. Plenum zaupnikov opozicijonalnih strank trenutka, ko bo mogoče načrt predložiti zbornicama in bo tudi kaj nade da se zadeva reši v smislu prejšnjih dogovorov Dunaiu. vendar Toda tam ni bilo tako. Mažari so pri vsaki priliki opazili se snide potem v najkrajšem času Šele sedaj se bode torej določil čas „konečnih posvetovanj. Nemškim kolovodjem se vidi, da jim manjka resne volje, in da še sami ne vedo, kje naj prav za prav začno. da je načrt v tem ali onem oziru pomankljiv, da je odjenjal junktimov obroč ali pa da kostni ključ ne ustreza svojemu namenu. Treba je bilo neprestanih poprav in radi teh so se shajali skoraj vsak mesec ministri na Dunaj sedaj Budim Kaj pa Obstrukcija v nižje - avstrijskem dež. zboru seja tega dež. zastopa je bila zelo burna Zadnj mej antisemit8kimi pešti, in krpali ter popravljali, kar je bilo pomanjkljivo, da se je izvršila korektura vselej tako, kakor so želeli Mažari. Sedaj pa, ko je nastopil vlado na Ogerskim koloman Széll, polemiki pritisnila se je z znanim šolskim dogovorom večja zaplata na m židovskimi poslanci je padlo přece] nagodbeni plašč in splošna sodba je bila ta, da sedaj mora obrnil ostrih besed. Seji je predsedoval namestnik dež. maršala Stro- držati ali pa nikoli. Mažari so obračali, grof Thun ie brezobzirno dajal ukore vsakemu, o katerem seje Vodja avstrijske vlade je vendarle spoznal, da vse te korek W~ ~ ' i LJ m « * ♦ i ' ___ • il — « « a • t «i»« • • V bach mogel prepričati da res izustil razžaljivo besedo To je ture naši polovici mnogo več škodijo nego koristijo, in prišel bilo pa preveč Židom, posebno Noskeju ki najbolj surovo je do zaključka da nujno potrebna poprava tudi od naše napadal svoje politične nasprotnike. Takoj po seji so se sešli strani tem so se pečali ministri v pogovoru dne v posvet opozicijonalni poslanci ter sklenili, da bodo izva- maja, in so še pozneje in mogoče se bodo še, toda ne ve se, " ........ g™* skrajne posledice in ovirali razpravo z obstrukcijo, dokler ali bodo Mašari zadovoljni s krpo, ki jo želi pritisniti ne dobe „zagotovila, da bo predsedstvo varovalo načela parla Thun. » t se mu Obrtnija. zljubilo prodajati imel vsakeršne predmete, kar je tudi postavilo glavni temelj m vvi w ww wv w^v^vw wvw v tako bujno razevetale tovarne Obrtnik propada m ízmira. ter Take tožbe se premnogokrat čitajo po raznih listih odmevajo do raznih shodih. Da je opravičena rokodelec. Trgovine izdelkov, katere kodelec. postajale nasprotno natlačene izmiral tovarniških prvlje imel pravico prodajati » taka Nato se je pričel ljuti boj konkurenca, katerega tožba, se žali Bog vsakteri lahko uveri. Ako hočemo v sta bila rokodelec in trgovec, dokler ni padel resnici spoznati, ozrimo se le par let nazaj v preteklost, in kmalo bodemo videli, kake daleč se je že pogreznil mali obrtnik rokodelec. Ako je človek prišel še pred malo vrsto let, v kako večjo vas, v trg ali malo mesto videl je na prvi pogled zadovoljno življenje med prebivalci, raznih rokodelcev delavnice bile so polne delavcev ki so zvrševali svoj poklic, v dobrim stanu bile so pro î » sramotno premagan rokodelec pred svojim podpiranim nasprotnikom. Toda popolnoma pokončan vender še ni bil, če tudi je izgubil mnogo močij — toda na nekdanjo stopinjo vender ni mogel več. Bo li še kdaj dospel ? To je zelo kočljiva zagonetka. Ako si ogledamo n. pr. ključavničarje, krojače, čevljarje » dajalnice če tudi vse v manjšem številu kakor sedaj klobučarje, itd., katerih obrt je svoj čas bujno cvetela stoje in koliko po deželi in mestih, kako današnji dan Oštirji pa so zadovoljnih obrazov pripravljali razna živila svojim obiskovalcem. Tudi poljedelec bil je zadovolnejši jih je; nasprotno pa pogledamo prodajalnice, zložene z imenovanim blagom in tudi njih kako število so kakor današnji čas: lahko se spečal i kar imel čez vsaka večja vas se že ponaša s prodajalnico od kot gospodarske potrebe v domačim mestu, ali v svoje trgu i. Kaj pa danes? Ako se ozremo ravno v te kraje, kakor smo jih sedaj v duhu pregledovali. Ali ni velika razlika so večinoma vsi izdelki kakor iz tovarn. Ako se vprašamo i kdo vse to dela, je nam jasni odgovor, obrtna svoboda in kapital 1 ki ima tovarno za svoje peroti katerih perje so izdelki ki doseglo že najbolj zakotne vasi, Delavnice, kolikor se jih sicer še nahaja, kar je očiten dokaz, da rokodelec in pod pogubonosno senco tega perja izmirajo rokodelci! prazae Kakor se čuje so se tu in tam začeli za rešenje ne živi čas. temveč komaj životari in — skoraj pride rokodelcev potegovati višji krogi. Ako naj se stvar vres da pogine za večno. Drugi preje imenovani stanovi niči j da bi se rokodelec rešil polnega pogina je treba se točno tarnajoč ozirajo v preteklost v zlato dobo, ter resnega dela. Gospodje, katerih naloga in dolžnost i obupno pričakujejo prihodnjosti, bode-li še prišel čas zastopati obrtni stan t naj bi resno sodelovali ob času, rešitve. Le število prodajalnic se je pomnožilo. Napolnjene ko se bodo začeli kovati novi zakoni za trgovce in kon so z raznimi izdelki kar bi si človek še misliti ne sumna društva, da se postavi meja trgovcem, meja na upal pred nekaj časom, a sedaj so za nizko ceno na raz- mreč kaj smejo v trgovini imeti. Izdelki namreč, katere polago . _ . . M izdelki. Pa tudi na obrazih ne najdeš prave rokodelci lahko brez parne sile izdelujejo naj bi imeli zadovoljnosti zaradi prevelike medsebojne konkurence tudi trgovec si komaj životari Žalostni sami pravico prodajati i ne pa trgovci. Trgovci naj prizor kaj ne imajo le blago, da rokodelce zalagajo njim i in pa dragi čitatelj. Prvlje in sedaj ! Kdo pa je vzrok vsega take izdelke se s parno silo morajo izdelovati i ali tega? Kaj drugega kakor obrtna svoboda! Ko je napočil lite in vtisnene itd. s katerimi ne delajo rokodelcem kon dan obrtne svobode, porodili so se tudi razni špekulantje kurence. s tem bili bi trgovci za nekaj časa neko- in kapital začel Res, razprostirati svoje peroti, kakor Hko udarjeni — toda kmalu bi se rana zacelila, in prišli gobe ob deževnim vremenu, začele so se dvigati tovarne bi na višjo stopinjo, kakor so sedaj. Ako si pomislimo za razne izdelke, nemi stroji — in parna moč začela sta če se bode v vsakem kraju moralo narediti toliko izdelkov y i zvrševati svojo ulogo, in stem napredovati pogin roko- _ # deljstvu. Mojsterska društva tako imenovane cehe pričele veških močij kakor se ji sedaj razpeča, biti bode moralo mnogo člo da nadomestijo sedajno parno silo so razpadati nobeden se ni hotel več šteti poslušnim morali se bodo nastaviti razni mojstri, in si napolniti z ukazom imenovanih ceh, katere so imele nalog, gojiti delavci, kar bodo z veseljem storili, svoje delavnice in ravnotežje pravilnosti med obtniki svobode ! saj napočil dan z raznim blagom in s pripravami, iz čemur bode zopet trgovec podpiran in poplačan za neznatno izgubo. Ker «o razni špekulanti si znali hitro priliko pora biti in v dobro obrniti, ni se več oziralo na to kdo zmožen podjetja, katerega misli pričeti ali ne i ali kdor Večji udarec pa bi s takim zakonom imele tovarne rokodelec jih gotovo ne bode podpiral z naročili trgovec tudi ne ako bi mu bila strogo postavljena meja je imel denar in veselje postal » kar čez noč lahko do prodaje izdelkov tedaj gotovo izostanejo tovarniški izdelki veletrčec ali tovarnar za katerekoli izdelke, in šlo mu je katere nadomestijo rokodelci. S tem so rešeni pogina ro 4 vse gladko. Posebno trgovci imeli niso nikakšnih ovir, kodelci, to je tedaj najpripravneja pot. da se ohrani roko začeti trgovino, kakor ne meje, kaj in ščim sme trgovati, delce ! Tudi obrtni davek, po načinu, kakor je sedaj raz- Pod imenom, prodaja mešanega blaga » bilo obseženo delj en » donašal bi državi precej večjo svoto, kakor do 185 sedaj i ko se število delavcev pomnožilo ; po mestih in Svetoval je tudi, naj se pusti ostenovo lupino toliko deželi pa bi napočil zopet dan zadovoljnega življenja med časa v rani, dokler krava ne začne prežvekvati. obrtniki in poljedelci, kakor je bilo nekdaj. Oživila bi Pri slovesu je svetoval živinozdravnik Antonu i na] zopet razna društva, katera so razpala, in marsikaj dalo pobere v prihodnje na tla popadle repe, da ne bi bila bi se še doseči in storiti za onemogle delavce. I Kmetijstvo. gWW ï w wwwwww ww v i v www WW wvwww kravi dana prilika, še kedaj cele repe pogoltniti. Anton to dobro zapomnil. Gledal je in pazil, da ni prišla pol- si kaka krava k polni vreči podzemljic nemu repe ali vozu, i Križi in težave soseda Antona z živinskimi boleznimi. II. Pogoltnena repa. i.lîtlt.'fcdiÎfc .'t^t^.ïtiïtiífc.Ý.ílP.ífcí&fUfkdUttíft ît^t^feA.'fU'ft^fcAA^fftAdMfc ft' Novice. « » &> » www wwwwwwww wwwwwwwwwwa (Konec.) Potrebni zakol naj se preloži za 24—30 ur. Če se napihnjenje ne poveča, ni velike nevarnosti Lupino trokarja Osebne vesti. Naš rojak konzul Pogač ar Alojzij je premeščen iz Jaš v Kairo. Občina Slap pri Vipavi je ime- novala g. učitelja Frana Punčuh jilnice v Slapu, častnim občanom. tudi načelnik poso- i, Mestna posredovalnica za delo in službe naj plini, ki se vedno nabirajo se pusti še notri, da uidejo Leta 1897 Podgoršek Za dober izid se ne sme še obupati. Večkrat se je predložil bil že magistratni policijski svetnik mestnemu občinskemu svetu obširno poročito za ie obč. pripeti, da se reči, kakor krompir, repa i vsled telesne gorkote polagoma omehčajo, in zdrknejo v 12 36 urah ustanovitev mestne posredovalnice zn delo in službe, in je svet bil tudi sklenil da se taka posredovalnica tudi ustanovi. Ker pa je bilo tudi sklenjeno, da se za posredovanje zahteva nizka pristojbi (10 vinarjev), in dež. vlada mestni občini same od sebe. Tlačenje ni toliko sitno, če so se vstávše češ da bilo to veliko se reči omehčale, predpostavljeno, da ni goltanec otekel vsled kakih notranjih poškodovanj. Koristno je zlivati lIMi BDI ^^EdUxl. . rii ^ L ť jHnDHwviJ^ &Jr rV / jvJIKHHEt1 L* . v jrVBS ElffiV*} * sflH^atT^ ■ J JI J , kravi vsako uro pol časice olja, tudi če ga krava izpljuje ložil vnovič svole poročilo in predlagal, da se takoj. pridobitno podjetje mestne občine. Kakor čujemo, je sedaj magistratni policijski svetnik Fr. Podgoršek, kateri se je bil dne 2. t. m. na Dunaju udeležil enkete za deloposredovanje, pred- posredovanj • r veseljem je sprejel Anton to vest. Živinozdravnik in sosed se odstranita. Anton je osebno stražil pri kravi. Vedno je brskal po trokarjevi lupini, ako se je zaprla. za delo in popolnoma brezplačno, in da se usta- novi samostojni deloposredovalni urad Mestni magistrat se je bil obrnil do delodajalcev in delojemalcev v Ljubljani, da so izrekli svoje mnenje o nameravani ustanonitvi mestne posredovalnice za aelo Skoraj jednogl Vlival je vsako uro kravi pol časice olja. Drugo jutro rekli za ustanovitev, a za brezplačno posredovanj so se vsi vprašanei iz- in so na- je bila krava še precej vesela in čvrsta. Hotela jesti, glasali, da bi rešitev vprašanja v deloposredovanju častno a takoj » ko kmet ponudi, vzame omelce sena v gobec, spusti na tla. Napihnjenje ni postajalo večje, temveč vedno zgodilo politiško dej Upamo, da se bode to že sedaj Iz izsterskega dež zbora Italijanski poslanci več zraka je šlo skozi trokarjevo lupino. Počna in dav- isterskega dež zbora so na predlog posl dr. Bube sklenili ljenska gibanja so nekoliko popustila. Predpoludne je prešel, ravno tako poldne. Popoldne krava naenkrat majala zelo močno z glavo in vratom. tudi pogoltljevala. Kmalu potem se približa drogu in začne gristi ostala zeljnata perja. Začetkoma je bilo goltljenje počasno in plašljivo, da se veljavnost mandatov slovenskih poslancev v abs za sedaj še ne prekliče ki strajajo dne 25 t Politično društvo „Sloga" v Go m Istotako svoj letni občni zbor imelo bo Kakor se nam piše iz Gorice, utegne biti ta občni zbor jako zanimiv in pomemben za razvoj političnih razmer na Goriškem. Zlata poroka. Dne 16 t, m sta praznovala sta potem pa vedno živahneje. Z veseljem je Anton za pazil to, kako je krava snedla poměděno omelce sena s slastjo. risa gospe Svetčeve v Litiji Lovro in Ivana Pivc svojo zlato poroko Oče je bil rojen leta 1814; mati pa 1. 1819 Ker bil t tem času pride živinozdravnik. Ves iznenadjen ko mu je Anton pripovedoval, da je krava začela sta oba še precej krepka, nadejati ie je, da bosta dočakala še demantsko poroko ! Čestitamo ! Savi Himen Poročila sta se dne 15. t. m. v Sevnici . dr. Fr ob zopet jesti. T Brû g^B^ffifr ' * jn fti^1 i tr r^uDA SBOb p l-' wĚBmta^f Iii^e9''fvePN E Hm^r/i t^xxBlBL Pri preiskovanji našel je živinozdravnik, da kravi ne manjka nič več. Konstatovati ni bilo nobene mrzlice Vidic, ces kr. urednik državnega zakona in gdč. Marica Cimperšek, učiteljica. Čestitamo ! Nova orožniška postaja se je ustanovila v Vačah v litijskem okraju. ne velikih bolestij v goltancu. Prinesli so kravi bedenj poludne mej Nevihta v Novem mestu. Dne 12 in ■ t. m. po uro vode i katero je počasi, mnenja, da ni potreba a več vso izpila. Zdravnik bil î kake posebne preiskave ali operacije, le treba je kravi dajati nekaj dnij samo tekočo hrano. Seno, rezanico in slamo naj se ne daje kravi kajti stisnjeni kraji v goltancu se bi razdražili in vneli. sajala silna nevihta. Strela proštnem vrtu razklala hruško se je mudila neka delavka, po Novem mestu in,okolici razna več mestih udarila in na Nekaj korakov od te hruške coskem ljanski višji realki kateri pa se ni nič zgodilo. Štipendija za znanstveno potovanje po Fran naučno ministerstvo podelilo profesorju na ljub Lahamarju. 186 Izvrševalni odbor desnice državnih poslancev ima dne 25. t. m. svojo sejo na Dunaju. Govori se, da ima izreči s voje mnenje o eleganten Čuden prestolonaslednik, in prav fino nastopajoč gospod. Kodanj je prišel je imel jedva nameravani vladni jezikovni naredbi. 40 let. in se je nastanil v hotelu. V knjigo tujcev se je sa Seja je zelo važna, ker o i izida te seje je najbrže odvisna pisal Kristjan Jensen iz Afrike Uslužbencem hotela je pravil, usoda Thunovega ministerstva, posl. vodja Povše. seji povabljen za zvezo da je bil včasih trgovec z demanti, in da si je s to trgovino prislužil mnogo denarja, ter da ima sedaj v Afriki veliko po- . Katoliška družba za Kranjsko ima nov odbor, ki se je tako sestavil. Predsednika gosp. kanonika And. sestvo. 9. t. m. je šel Jensen v kraljevo palačo ter prosil za avdijenco. Nekemu dvornemu kavalirju pa je povedal, da je Kalan in gosp. vodja Fran Povše, tajnik gosp. okrajni tajnik Fran Pichler, blagajnik gosp. župnik Alojzij Staré knjižničar gosp. Dr. Karlin. Poleg tega sta odbrana še gospodarski odsek in zabavni odsek, in upati je, da se razvije živahno življenje v prostorih katoliške družbe. Kanonično umeščena sta bila na Vnebohod v stolnici novoimenovani stolni dekan And. Zamejic. in Wolwitz-Flaschenfeldov kanonik Tomaž Kajdiž. Zrelostni izpiti Na c. kr. moškem in ženskem prišel nastopit vlado namestu kralja Kristjana IX Pred 22 leti tako je pripovedoval Jensen sta sklenila s A rai je m pogodbo. Ako napravi Jensen iz bakrenih žic oklopne ladje, ako konstruira balon, tako da bode poraben kot trdnjava, se spušča iz zraka na zemljo, potem se je zavezal kralj, prestola Jensenu ter mu prepusti vladařstvo. Seveda so Jen- ki da se umakne s Jensenu se je posrečilo oboje, zato sena poslali nemudoma v blaznico. prišel. Dobrodelne predstave v dež gledišču so imel» učiteljišču 24. maja, v Ljubljani se začno pismeni zrelostni izpi'i dne 3553 gld. 62 kr. dohodke in 1456 gld. 61 kr. izdatkov, tem slede izpiti iz spretnosti. Izpiti za učiteljice ženskih ročnih del se začno dne 12. junija Društvo zdravnikov na Kranjskem darovalo je namesto venca na rakev pokojnega člana gospoda J. Dominika polku v Celovcu, okrožnega zdravnika v Železnikih 10 gld. v ustanovo za vdove je slovenski javil, tako da ostane čisti dohodek 2097 gld delili mej tri dobrodelne zavode. 1 kr • » so se raz- Slovenski ne znajo ^eč pri slovenskem 17 peš Poroča se namreč : Eden izmed reservistov da je prišel vajam, btotnik pa ga je in sirote članov društva. V tukajšnjo dež. bolnico so vsprejeli v min mesecu 653 bolnikov, iz prejšnjega meseca jih je ostalo 353, toraj dal zato zapreti. Kazn ljub Krebs, ki je sumen, da je vlomil in ki se je z vso silo utekel V Kočevju zaprti cigan Bogo bilo skupno oskrbovanih 1006 bolnikov. Ozdravljenih je branil orožnikom, je iz ječe utekel ko se je čistila Bržčas bilo 378, zboljšanih 162, 38 jih je umrlo, neozdravljenih je jo je popihal na Hrvatsko, kjer je rojen v Zlatariju bilo 12 Koncem aprila je ostalo v bolnici 379 bolnikov. Podržavljenje pošte v Kranji je odklonila vlada z mo Dr. Josip pl. Waser V Gradcu je dne 12 maja tivacijo, da podržavlj finančnih ozirov ni moč izvršiti umrl po daljšem bolehanju, vpokojeni predsednik dež. nadso- Za potrebne stvari država nima denar) ven meče, ga ima pa vedno dovolj. zato da ga pri oknu dišča dr. Josip vitez Wasei v starosti 88 let Rojen je bil 1811. v Ptuju ter se posvetil sodnijski stroki. Od leta 1868 do 1870 je bil sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu, Pomnožitev žandarmerije na deželi izvrši se, pa je bil imenovan za predsednika dež nadsodišČa državnem zboru je pripadal avtonomistom na 1874 v Gradcu. levici, Slovenci za njim ne moremo žalovati, kajti prištevati kakor čujemo, na ta način, da se moštva dež. poveljstv pomnoži za 24 — 30 mož, manjše postaje po deželi odp pa tanove ga moramo mej najljuteje nasprotnike našega naroda. Svoje oziroma premeste, mesto njih krajih nove z moštvom po dva in tri žandarme na samostojnih sovraštvo je pokazal pravnost. posebno v bojih za jezikovno ravno Vseslovenski shod kršč -soc. delavcev v Ljub ljani bo dne 28 ma a 1899 leta Pripravljalni odbor je Nezgoda ali poskušen samomor Dne 11 t izdal oklic v katerem pravi. Tovariši, prijatelji krščansko m. popoludne se je v Kožarjih ustrelil v glavo Robert Gintzel 9 cijalne organizacije i Že lani smo hoteli pokazati na sijajen stavbeni tehnik pri tvrdki Zupančič v Ljublj Krogla je način svojo neomejeno in neomajano udanost do našega pre obtičala v glavi ranjenca so še Živega pripeljali v dež svetlega cesarja Franca Jožefa njegovi petdesetletnici via bolnico. Mož ima m^lo upanja, da bo okreval. i .i « # ^ Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem občni zbor se je vršil včeraj v Celovcu v dvorani gostilne „pri Sandwirtu darstva. Toda eden izmed privržencev tiste rdeče internacijo-nale, zoper katero se borimo tudi mi, nam je zlobno preprečil prelepo slavnost Toda mi ne odnehamo ! Lani nismo mogli zato hočemo pa letos pokazati dne 28. maja svojemu premi-lemu vladarju, varuhu delavskih stanov svojo otroško ljubezen Pokopani spravni poskusi. Čitateljem našim so vdanost. Delavski stanovi so v naših deželah silno zaostali znani pogoji glavarju Paj katere je dr. Gregorčič naznanil goriškemu dež in pod katerimi so slovenski poslanci pri napredku, čas je, da se ganemo pri shodu se hočemo resno pravljeni vstopiti v dež. zbor. Dež. glavar je na dotično na- pogovoriti določiti, kako naj se vredi zanaprej skupna orga vseh slovenskih "krščansko-socijalnih delavcev v obrambo znanilo odgovoril s skrajno strupenim pismom, s katerim je jn dosego svojih pravic Binkoštni prazniki so prazniki usta-odklonil vse postulate. Poskusi za „spravo" mej Slovenci in novitve sv. katoliške cerkve; nedeljo potem pa bodi praznik Lahi so s stem pokopani. zadnji Nemška nestrpnost V štajerskega je prišla na vrsto glede ravnopravnosti pri graškem nadsodišču seji ustanovitve «veze vseh slovenskih kiščansko-socijainih delavcev dež. zbora V javnem življenju naše države še vedno vladajo mnoga po spisal svojo interpelacij v interpelacija posl. dr. Rosine gumna načela. Dokler ne izginejo zadnji sledovi teh načel iz javnega življenja, ubogi delavski stanovi ne bodo gledali boljših, srečnejših dni. Na shodu dne 28. maja se bodemo organizo Dr. Rosina slovenskem jeziku, a čim jo rano. začel čitati, so nemški poslanci demonstrativno zapustili dvo- vali vsi slovenski krščansko-socijalni delavci v odloèivni boj tem so nemški poslanci pokazali vse svoje divje so- zoper vsa pogubna načela Skupno hočemo bojevati ta boj na vraštvo do slovenskega jezika, do jezika tretjine štajerskega celi črti. Dokler ne zmagamo, tudi ne odnehamo! Ta dan se prebivalstva. To naj vzpodbode slovenske poslance, da se v bode blagoslovila tudi naša zastava. Ta nas bo zanaprej vodila bodoče se doslednejše in odločnejše poslužujejo svojega jezika, v boj za načela krščanske ljubezni in krščanske pravičnosti Za vzgled naj jim bodo istrski slovanski poslanci tem vas, dragi tovariši vse cenjene prijatelj slovenske krščansko-socijalne organizacije vabimo shodu. Pridite ! Bogom na delo za krščansko ljudstvo ! cena 90 kr Kranjsko v slikah in spisih, spominski album Nesreča na železn Min nedeljo zveôer je bil Ljublj po pošti 95 kr Založil Schwentner v Knjigo dičijo lepe podobe naše krasne dom brzovlak iz Reke do Zagreba v veliki nevarnosti. Med posta so vzete iz znane knjige „Die oster, ungar. Monarchie u jama Fužine in Plazi skala, zdrčala na utrgala okolu 30 met. stotov težka pridejani so popisi v slovenskem jeziku in razbila jeden vagon razreda vagonu je bila neka mati z otročičem; oba sta bila v smrtni nevarnosti, a sta na čudovit način bila rešena Potniki so bili Za železnico Grobelno-Slatina do dež štajerski dež zbor pripravlj me e ]e prispevati 400.000 gld ako v velikem strahu, a večja nešreča se pripetila bo dotična delniška družba jamčila za zvezo s hrvatskimi že leznicami ter naloženi kapital ne bo presegal svote 1,250 000 gld Nadvojvoda Josip Ferdinand Tolskanski na Težava pri tem projektu je, da se ne ve kdo bo zidal zvezo Bledu. Z gorenjskim vlakom se je v soboto dopoludne pri- od štajerske meje do hrvaških železnic peljal v Lesce visoki gost. nadvojvoda Josip Ferdinand Tos-kanski. Skozi Bled se je podal na Pokljuko na lov divjih petelinov. Za tri in pol ure se je tu ustavil in nastanil v ozalj- Poskušen samomor Blagajničarica v hotelu „pri Maliču" se je hotela dne 11. t. m. popoline umoriti z orožjem, šanem hotelu Mallnerjevem Glasen pok topičev je naznanil a se ji poskus ni posrečil. Ranjena je le na levi roki. njegov prihod. Přišedši na Bled se je precej z odbrano lovsko oamomor. V Celovcu družbo lično dal pripeljati na otok k Maseri Božji. Ogledal se je t. m. ustrelil • • i je po- cerkvico, pomolil v nji ter se je v kaplaniji v knjigo tujcev podpisal. Vračajoč se iz kaplanije, zagledal je, da streljajo za cerkvijo iz topičev. Med nje se poda in sprcži sam topiČ jezera se je vrnila vsa družba naravnost v hotel g. roenik Schlegel 17. pešpolka. m Samomor. Na poti Zidan most— Radeče ustrelil se je v nedeljo popoldne neznan popotnik z revolverjem v usta, ter bil takoj mrtev. Mallnerja, kjer je bil pripravljen obed za visokega gosta in Umrl je gosp Ivan Dominik, okrožni zdravnik v njegovo spremstvo. Ob dveh popldne se je odpeljala vsa družba Železnikih. Pokojnik je bil zaveden narodnjak ter je bil svoj iz Mallnerjevega hotela naravnost na Pokljuko. Pri postaji Vrbi na Koroškem splašil se je fija-kerski konj pred železnico in je prišel pod lokomotivo, čas vrl člen pevskega zbora ljubljanske čitalnice. Zapustil vdovo in omoženo hčer. Naj v m. p ! ga Utonil dne 11 precej zmečkala in usmrtila. Na vozu sta bili dve ženski Urbančiča na Poljanski cesti t m Padel pop šestletni sin vrtnarja gnojnico in prišla in jeden moški, so se nekoliko poškodovali. rešitev prepozno Izžrebani porotniki Dne maja so bili izžre Požar. V torek 9 maia okolu 11. ure po noči se bani pri c. kr. dež. sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki je unel valčni mlin g Viljema Brunschmida v Radečah in se prične 5 ]uni]a 1899 nastopni gg porotniki: Benedikt popolnoma pogorel. Vnelo se je najbrže pri teči. Škoda znaša Josip trgovec in posestnik v Ljublj sestnik v Spodnji Šiški Domig Josip Burger Jakob, po knjigovodja v Ljub okolu 10 000 gld., mlin pa ]e zavarovan pri zavarovalni družbi „Donauu na Dun ju za veliko manjšo svoto. Prihitelo ljani; Fiirsager Leopold, trgovec v Radovljici; Gričar Ivan, je mnogo ljudstva takoj na pomoč, tudi tukajšnjo prostovoljno trgovec v Ljublj Golob Josip, posestnik v Kranju ; Gartner gasilno društvo je v 10 minutah z brizgalno na pogorišče Aloj trgovec in posestnik v Gor. Planini nad Logatcem ; došlo in z normalno delavnostjo zelo omejilo požar, kajti dr- Galle Adolf, grašČak v Gornj Šiški Hajek Edvard trgovec žali so se mlina s slamo napolnjeni hlevi in skladišča petroleja. v Ljublj Homan Anton, pekovski mojster v Škofji Loki ; Tržani zanimajte se bolj za potrebno gasilno društvo. Janesch Ivan, tovarnar in posestnik v Ljublj Janežič Emil posestnik in Mirko, stroj umirovlj davčni kontrorol v Perovi : Jeršinovec in posestnik na Hribu pri Vrhnihi Krejči Anton, krznar in posestnik v Ljubljani in posestnik v Šent Petru pri Postoj Križaj Franjo, trgovec Korenčan Valentin znali Otrokom in ženskam dajati bobovo kavo, to so spo- že pred leti zdravniki in učenjaki, in pred kratkem krčmar v Naklem pri Kranju; Kočevar Franjo, posestnik na zopet znan dunajski vešeak, kot pregrešek proti njih zdravju Vrhniki, Lavtižar Gašp posestnik in trgo v Kranjski in telesni moči. Vendar imajo v mnogih družinah še vedno Gori Mikuž Anton, trgovec. oŠtir in posestnik v Ljublj pogubno navado, da prično dan s to pijačo, jim razburja Mejač Andrej, posestnik in vinotržec v Kaplj pri niku Omejc Ferdo, dež blagaj oficijal v Ljublj Kam : Po živce, in jo prineso večkrat tudi popoldne na mizo Ali naj čivalnik Dragotin, krčmar in posestnik v Ljubljani; Franjo, krčmar in posestnik v Vodmatu; Predovié Elija, trgovec krčmar in posestnik v Ljubljani ; Puppo Dragotin, trgovec v Kranju; Primar Ivan, posestnik v Zalogu pri Ljubljani: Rus se potem čudimo, Poljšak vrh tega duševno, ako in telesno ličnih, se v boljših družinah, kjer se otroci v ubožnejših družinah, kjer se žene bledo- prenapenjajo. da se vedno bolj množi število - malokrvnih, nervoznih in slabotnih ljudij? In vendar Janez posestnik in krojač Zagori Radolj more odpraviti vsakdo to škodljivo navado, katero imajo • v anc ljudje iz nevednosti Kjer se o v stariši vsled dolgo- Ivan, posestnik v Ljublj Stare Ferdo, c. kr okr. sodnik letne navade v P v Ljublj Štrukelj takoj Fran gostilničar, trgov odreči bobovi kavi, tam jo lahko mešajo sestnik v Ljublj Šlibar Franjo, posestnik in Škofi Loki Švigelj Franjo, posestnik ec in po-trgovec v s Kathreiner-Kneippovo sladno kavo, sprva po jedno třetino, pozneje pa vsake kave polovico, in tako zbolšajo kavi okus in lesni trgovec na in jo store skoro noškodljivo. Za otroke do petnajstega Bregu pri Vrhniki ; Tomšič Ignacij, posestnik in mlinar na Hribu pri Vrhniki; Zigon Matija, trgo v Škof j pa zlasti za deklice, za bolne in slabotne osebe naj leta se i Loki mermann Josip, posestnik v Zagorju; Žumer Jakob in posestnik v Podhomom pri Radolj ; Zim- trgovec Namestovalni nikar ne strašili močno bove malega Kathreiner-Kneippovo truda, sladno da jim pripravljajo kavo, prav in sicer brez bo- kave. Kajti ta kava sama ima duh in okus bobove porotniki: Accetto Jakob, zidar in posestnik, Bergant Štefan, kave, je redilna in zdrava in ugaja vedno bolj, . . - . —^ . ----... —A«.-. . _ __ _ __ čim dalje gostilničar, Breskvar Valentin, posestnik Požlep Anton po jo kdo pije. Dobi se povsod pristna v znanih izvirnih zavitkih sestnik; Davorin Rovšek, fotograf;, Rozman Franjo, gostilničar ; čuva naj se pa pred vsakim ponarejenim, zlasti takim blagom, L) Il /3 Vv a! rt A wi Lj1 m a l A uma« n rw a wn 4- t W * ^ I ^ rn aIa il m v\ I \ m ď\ /\i A 4-1 1 w «i^ Iti *** /•* J /\ l\ m ^ v-p rv /vi /v Ci 4 V» /\ i /\ ^ /v ^ /v J ^ Iv^r« i ^ ^v /x X ^ ^ * — Rudholzer Franjo, urar iz stav nač. banke, vsi v Ljublj sestnik v Vodmatu. Tschurn Zupi Dragoti pri Ivan oštir in po ki se dobiva „na vagoa, in katero se dostikrat napačno ime- pa v resnici nima nuje „Kathreinerjeva kava na vago ki prav nič skupnega s pravo sladno kavo.