Št. 31 (14.427) leto XUX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od , 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim , pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je-izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA 1993
Gradimo Jaipaj.
DvJIVD
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
KNINSKA KRAJINA / HRVAŠKO - SRBSKI SPOPADI
Arkan: »Eagleburger je poslednji titoist!«
Knin nadzorujejo Arkanovi Tigri - Mladič v Benkovcu
Miran J. Lesjak / Knin
Vzlet letala s krova francoske letalonosilke Clemenceau, ki pluje proti Jadranskemu morju (Telefoto AR)
KNIN - Na bojiščih pri Benkovcu In Obrovcu je bilo včeraj mirno. V poveljstvu posebne policijske enote v Benkovcu so sicer trdili, da hrvaške oborožene sile s topovi obstreljujejo nekatere dvajset kilometrov oddaljene vasi, prek katerih v tom hipu poteka frontna hnija, vendar so predsta-I ' vniki civilnih oblasti v Kninu novinarjem postregli s povsem nasprotnimi informacijami. Vojaško-Policijske oblasti pa so jim preprečile, da bi se Približali srbskim vojaškim položajem. Vse prihode in odhode iz obeh niest nadzorujejo pripadniki Arkanovih Tigrov,
Željko Razn j ato vic-Ar kan pa je svoj Štab namestili v mestnem hotelu. Na vprašanje novinarjev, kako komentira nedavno Eagle-burgerjevo izjavo, da je vojni zločinec, je odgovoril, da je zanj Eagelburger poslednji Titov komunist.
Sicer pa v Benkovac in Obrovac ni mogoCe vstopiti, niti ju ni mogoče zapustiti brez posebnega vojaškega dovoljenja. Vse veC znamenj je, ki kažejo, da pripadniki Arkanovih vojaških formacij popolnoma nadzorujejo položaj v obeh mestih, ne glede na to, da se v Benkovcu in Obrovcu nahajajo tudi »legalne« sile srbske republike Krajine. Nasploh
se med poročevalci iz Krajine vse bolj utrjuje prepričanje o izjemno slabi organizaciji obrambe in slabi koordinaciji med različnimi vojaškimi formacijami.
Včeraj je v Benkovac s helikopterjem RdeCega kriza dopotoval general Ratko Mladic. Povedal je, da bo usklajeval vojski Krajine in Republike Srbske. Milan ZeCeviC, predsednik krajinske vlade, pa je govoril o medsebojni vojaški pomoči.
Predstavniki Unproforja so včeraj v Kninu pripravili novinarsko konferenco. Na njej je šef za civilne zadeve Unproforja Cedrin Thornbary med
drugim izjavil, da so pripadnikom Unproforja- v Benkovcu omejevali gibanje, zato so se umaknili iz mesta. Ne glede na to pa se Unprofor za zdaj ne namerava umakniti iz Knina. V vsakem primem pa poveljnik vsakega posameznega sektorja odloča o ukrepih na njegovem področju.
Predstavniki srbskih oblasti so včeraj od Unproforja ponovno zahtevali, da OZN od Hrvaške zahteva umik njenih Cet z ozemelj, ki so jih zasedle med zadnjo ofenzivo. Mile Paspalj, predsednik krajinske skupščine, je k temu dodal, da srbsko stran mineva potrpljenje.
DAVOS / POGOVORI JANEZA DRNOVŠKA
Slovenija in evropsko združevanje
Realni so samo pogovori z Efto, Evropsko skupnost in pakt Noto sto še daleč i
Margarete McDowell / Davos
DAVOS - Slovenija bo takoj začela pogajanja z Evropsko skupnostjo o pridruženem članstvu, prav kmalu pa bo postala tudi Članica Efte. To sta dve temeljni zagotovili, ki jih je med pogovori s številnimi evropskimi državniki in predstavniki evropskih organizacij v Davosu dobil predsednik slovenske vlade, Janez Drnovšek. Zagotovilo o začetku pogajanj z Evropsko skupnostjo je dobil na srečanju s Hansom Van Den Broekom, komisarjem Skupnosti, ki je zadolžen za zunanjo politiko.
Predvsem skandinavske države, ki so zaprosile za članstvo v Evropski skupnosti, niso preveč navdušene, da bi Slovenija postala nova Članica Efte. Menijo namreč, da bi morale najprej doseči Članstvo v ES, potem pa naj ta evropska organizacija odloči, kakšni bodo odnosi z našo državo.
Švica na drugi strani želi ohraniti Združenje, za članstvo Slovenije pa se zavzema tudi generalni sekretar Efte Reisch. Georg Reisch torej zeli, da bi tudi uradno zaprosili za Članstvo, je povedal Janez Drnovšek, vendar zaradi neurejenih notranjih odnosov obstaja nevarnost, da bo prevladalo sklandinavsko stališče. Švica je v primeru, ce Efta ne bo preživela notranjih sporov, predlagala, da bi skupaj z Avstrijo sklenili tripartitni sporazum o prosti trgovini.
Slovenski finančni minister Mitja Gaspari je bil bolj določen, ko je govoril o vključevanju Slovenije v evropske integracije. Dejal je, da je članstvo v Efti na programu do konca letošnjega leta. Ne kaže, da bi Slovenija lahko kmalu postala Članica Skupnosti, sicer pa Gaspari meni, da za to Se ni pripravljena.
Srečanje Janeza Dr-
novska z generalnim sekretarjem zveze Nato Manfredom Woernerjem je bilo prvo srečanje Slovenije in te zahodnoevropske vojaške zveze na tako visoki ravni. Slovenski premier je izrazil interes Slovenije za sodelovanje z Natom, zavzel se je za nekakšno obliko kolektivne zaščite. Manfred Woerner se je zavezal, da bo pri Članicah pakta preveril, kaj menijo o sodelovanju in kakšne naj bi bile njegove oblike, nato pa bo Janeza Drnovska povabil na sedež pakta v Bruselj, kjer se bo lahko sam pogovoril s predstavniki držav Članic.
Udeleženci letnega srečanja Ekonomskega foruma pa nadaljujejo z delom. Francoski minister za humanitarne akcije Bernard Kouchner je zahteval uveljavitev »pravice do posredovanja«, da bi ljudi zaščitil pred vojno.
M-T'
Nove članice Evropske skupnosti
BRUSELJ - Evropska skupnost bo danes odprla vrata trem prihodnjim Članicam. Avstrija, Švedska in Finska bodo na srečanju zunanjih ministrov ES v Bmslju slovesno začele s pogajanji o enakopravnem članstvu v evropski dvanajsterici. Pogajanja naj bi končali do konca leta 1993, dve leti zatem pa bodo vse tri države sprejeli v ES. V diplomatskih krogih pričakujejo, da se jim bo pridružila tudi Norveška. Države, ki so že Članice ES, pa so konec tedna preživele Se en finančni pretres. Irski funt ni zdržal pritiska evropskih monetarnih razmerij, in je devalviral za 10 odstotkov. Nemčija, ki jo druge evropske države obtožujejo prehudega pritiska na druge valute, kljub zadnjemu finančnemu pretresu Se ne razmišlja o zmanjšanju obrestnih mer. (STA, Reuter)
ITALIJA / TAJNIŠTVO PSI SE BO SESTALO V OKRNJENI SESTAVI
Težave v vrstah socialistov vplivajo na stabilnost vlade
RIM - Za italijansko Politično sceno se je končal hud teden, v ka-lorem so tempo dolivanja skandirali jamstvena obvestila in zaporni nalogi milanskih sod-nikov, začenja pa se JJ°v, nic manj zahteven. 1° jasno izhaja iz Srecanj, ki jih je imel v soboto in včeraj pred-Sednik republike Scalfa-r°- Najprej se je sestal s Predsednikoma obeh do-jjrov parlamenta Spado-'nijem in Napolitanom, vCeraj pa s predsednikom vlade Amatom in tajnikom DSL Occhet-tom.
Predsednika repu-oke, kot je mogoče razdati iz skopih sporočil skrbita predvsem dve stvari: da se reakcija na Preiskavo milanskih sodnikov o podkupninski aferi ne bi sprevrgla T ^or med državnimi Histitucijami (kaze, da Scalfaro, Spadolini ir apolitano odločno so glašali s tem, da je treba zaščititi avtonomijo mi-ariskih sodnikov ir
Vojmir Tavčar
njihovo preiskovalno delo) in da se kriza socialistične stranke ne bi sprevrgla v vladno krizo. Morda je Scalfaro zlasti s predsednikom vlade Amatom preučil možnosti in perspektive oblikovanja novega ministrskega sveta v primeru, da bi bil sedanji prisiljen k odstopu.
Teden, ki se začenja pa je vsekakor za vlado poln pasti. Danes se sestane socialistično tajništvo (»Na sejo so bili povabljeni nekateri ministri in ne vsa socialistična delegacija v vladi,« je zvečer pojasnil glasnik PSI Intini, potem ko sta ministra Martelli in Ripa di Meana zavrnila vabilo k udeležbi), v sredo pa se v poslanski zbornici zaCne razprava o nezaupnicah, ki so jih predložile opozicije. Socialisti, kljub soglasnemu demantiju, niso prepričali ne predsednika republike ne partnerjev
vladne koalicije, da se ne nameravajo umakniti iz vlade. Zlasti aktivna je bila v tem pogledu KD, s prvim rafalom pozivov. Tajnik Martinaz-zoli, notranji minister Mancino, zakladni minister Goria, podpredsednik senata Granelli so poudarili, da stranke ne smejo s svojimi težavami obremenjevati vlade. Toda Granelli je sel Se korak dlje in opozoril Amata, naj ne šibi vlade z udeležbo na današnji seji tajništva. Poudaril je, da je premier v preteklosti že nekajkrat v okviru stranke zavzel stališča, ki so bila v nasprotju z nujno nepristranskostjo Sefa vlade, »in zopetna napaka na tej ravni bi lahko imela nepopravljive posledice«.Najbrž je pod temi pritiski pozno zvečer predsednik vlade sporočil, »da ga ne bo na seji tajništva PSI, sicer pa njegova prisotnost ni
bila niti predvidena.«
Glasovanje o nezaupnici na papirju za Amatovo vlado ne bi smelo predstavljati nevarnosti, saj Occhettu zaenkrat ni uspelo, da bi postavil temelje novi koaliciji, ki bi lahko omogočila drugačno vlado. Martinazzoli je bil glede tega včeraj jasen: »Ne smemo rušiti, kar imamo, v imenu novega, ki ga Se ni«. Toda razprava bi lahko sprostila vse nakopičene napetosti z nepredvidljivimi posledicami.
V tej klimi se ta teden sestane dvodomna komisija za reforme, ki bi morala zarisati jasnejše okvire novega volilnega zakona. To bi bil lahko znak, da je italijanska demokracija sposobna reformiranja same sebe. In v to smer silijo Scalfaro, Spadolini in Napoli-tano. Bodo tega sposobne tudi stranke, medtem ko se napovedujejo novi težavni dnevi z rafali jamstvenih obvestil iz Milana?
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE
Jim Courier še vedno »kralj« med moškimi
MELBOURNE - Novo-sadcanka (oziroma Flo-ridcanka kot sama zase pravi) Monika Seleš in American Jim Courier (na sliki) sta premočna zmagovalca odprtega teniškega prvenstva Avstralije. Oba sta s svojo igro potrdila, da nista slučajno številka 1 na svetovnih teniških lestvicah. Za Moniko Seleš je bil to že tretji zaporedni uspeh v Melbournu (ravno tolikokrat je tam tudi nastopila), Jim Courier pa je ponovil svojo lansko zmago.
V	včerajšnjem
moškem finalu je bil »Big Jim« prepričljivo boljši od Šveda Edberga. Ta je le v tretjem setu skuSal spreobrniti potek srečanja sebi v prid, v ostalih pa je bil rdečelasi American boljsh
Prvo letošnje tenisko tekmovanje za Veliki slam je tudi pokazalo, da vsaj za zdaj ni pričakovati, da bi Courierja in Seleševo že v kratkem kdo spodrinil s prvega mesta svetovnih lestvic.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Preiskava o podkupninah ne poznd zastojev
Za milanske sodnike, ki vodijo preiskavo o podkupninski aferi, nedelja nikakor ni dan počitka. Bivšega upravitelja ENEL Bitetta, ki se je včeraj sam javil policiji, je sodnik Di Pietro zaslišal celih devet ur in pol.
...................stran 4.
SSO prilagaja statut novim razmeram
Svet slovenskih organizacij je na sobotnem izrednem občnem zboru na Opčinah prilagodil statut spremenjenim razmeram. Redni občni zbor te organizacije bo čez nekaj mesecev.
...................stran 5.
Načrt za razvoj letališča v Gorici
Medtem ko je še povsem odprto vprašanje morebitne gradnje financarske šole na istem Območju, so v Gorici predstavili načrt za obnovo in razvoj mirenskega letališča. Predvidenih je 7 milijard lir investicij.
..................stran 10.
Cenzura na Hrvaškem
Država vse ostreje pritiska na edini še nepristranski časnik - Slobodno Dalmacijo.
.....................stran 7..
Triestini točka v Alessandrii
V včerajšnjem, 19. kolu italijanske nogometne C-l lige je Triestina v gosteh igrala neodločeno brez gola proti Alessandrii. Po tem kolu ostaja Triestina na 4. mestu na lestvici. Vodi pa Empoli pred Ravenno in Vicenzo.
...................stran 10.
Foggia ustavila prvouvrščeni Milan
Mlada Zemanova ekilila na delitev točke. Za prijetno presenečenje je poskrbel tudi Udine-se, ki je iztrgal točko drugouvrščenemu In-terju.
....................stran 11..
Dragocena zmaga Jadrana TKB
Jadranovi košarkarji so včeraj v B ligi doma zasluženo premagali moštvo San Dona z 89:83 in tako osvojili zlata vredni točki v boju za obstanek.
Pri jadranovcih je bil najuspešnejši strelec Sandi Rauber, ki je dal 19 točk.
stran 12
Nespremenjen Milanov naskok pred Interjem
V italijanski A ligi je Inter včeraj zamudil priložnost, da bi se približal vodečemu Milanu. Doma je namreč izenačil proti presenetljivemu Udineseju z 2:2.
.............................stran 11......
NOVICE
De Michelis in Martelli v Davosu
Davos - Italijanskia ministra Martelli in De Michelis sta se v soboto udeležila Studijskega srečanja o svetovnem gospodarstvu, ki ta Cas poteka v Švicarskem Davosu. Martelli ni hotel dati nobene itzjave o dogodkih v Italiji in stanju znutraj italijanske socialistične stranke.
Preiskava o naklepanem atentatu na Jelcina
MOSKVA - Ruska tiskovna agenicja Interfax poroča, da so proti majorju Ivanu Kislovu, ki ga obtožujejo, da je prirejal atentat na Jelcina uvedli preiskavo. Kislov je trenutno v moskovskem zaporu, preiskava pa poteka tako v glavnem mestu kot v Habarovsku, od koder je Kislov prihajal in kjer je nastanjena enota, ki jo je Častnik zapustil.
Ruski prostovoljci za srbske čete
MOSKVA - Vodja ruske nacional-republikanske stranke Lisenko je vCeraj povedal, da je pred kratkim odpotovalo v Srbijo 18 ruskih prostovoljcev, ki se bodo borili na srbski strani proti Hrvatom in Muslimanom. Trenutno se v okviru uske nacionalne legije, po njegovih izjavah, uri * vsaj Se 300 mladih Rusov.
Zaradi eksplozije 17 mrtvih in več ranjenih v Kolumbiji
BOGOTA - V glavnem mestu Kolumbije je v soboto popoldne po lokalnem Času prišlo do eksplozije peklenskega stroja, ki je bil nameščen v parkiranem avtomobilu: po Se ne dokončnih podatkih je umrlo 17 oseb, ranjenih pa naj bi bilo okrog 30. Avtomobil, v katerem je bilo okrog 100 kilogramov dinamita, je bil parkiran v strogem trgovskem centru, ki je bil v soboto popoldne Se posebej dobro obiskan. Danes se namreč v Kolumbiji pričenja Šolski pouk in veliko družin je v soboto šlo na zadnje nakupe. Do eksplozije je prišlo ob 18.20 po krajevnem Času (23.20 po italijanskem) v predelu, ki je komaj 600 metrov stran od palače Narino, sedeža predsedstva republike. Atentat so zaenkrat pripisali zloglasnemu voditelju medellinskega kartela prekupčevalcev z mamili: Pablo Escobar Gaviria, ki se skriva, je namreč že večkrat napovedal vojno vladi, zadnjic prav pred nekaj tedni.
V trčenju med avtobusom in vlakom na Kitajskem umrlo na desetine oseb
PEKING - Avtobus je skušal biti hitrejši od vlaka: to naj bi bil razlog za hudo prometno nesrečo, do katere je prišlo v pokrajini Liaoning. Po prvih podatkih je v nesreči izgubilo življenje 66 oseb, med katerimi tudi nepremišljeni voznik, ki se je šel absurdno tekmovanje s prihajajočim vlakom. NesreCa se je namreč pripetila na nezavarovanem prehodu preko železniške proge, ki ga je voznik prekomerno zase-denga avtobusa skušal prevoziti pred prihodom vlaka. Njegov poskus se je končal tragično: na visoko število mrtvih in ranjenih pa je vplivalo tudi dejstvo, da je bilo v avtobuse kar 94 oseb namesto predpisanih 60. Iz informacij tiskovne agencije Xinhua izhaja nadalje, da je ob 66 mrtvih 28 ranjenih, od katerih so trije v smrtni nevarnosti. Med potniki vlaka ni bilo ranjenih, pa Čeprav je vlak iztiril. Poškodovana pa je bila proga, zato je bil promet na njej prekinjen za šest ur.
Aretirali šest Italijanov zaradi razpečevanja ponarejenih dolarjev
PARIZ - Milijon ponarejenih dolarjev v bankovcih po 100: s tem "premoženjem" vred so agenti francoske sodne policije v Strasbourgu aretirali šest italijanskih državljanov. Obtožba se nanaša na prekupčevanje s ponarejeno tujo valuto, francoski preiskovalci pa niso hoteli navesti imen aretiranih oseb.Šesterico so aretirali v neposredni bližini železniške postaje, niso pa povedali, od kod je šest aretiranih prišlo.
Poroka leta
DUNAJ - V baziliki Marije Celj na avstrijskem Štajerskem sta si včeraj opoldne obljubila večno zvestobo Karel Habsburški in Frančiška Thys-sen-Bomemisza. Karel je vnuk zadnjega avstroo-grskega cesarja in sin evropskega poslanca Otta, njegova soproga pa je hci barona-play boya Hansa Heinricha, ki je sicer znan tudi kot eden izmed najveciih zbirateljev umetnin.
Kot piše tiskovna agencija ANSA, je poročni obred je vodil dunajski kardinal Hans Hermann Groer ob sodelovanju kakih deset romunskih in slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov. Slovesnosti se je udeležilo okrog 800 gostov, med temi pripadniki malodane vseh pomembnejših evropskih plemiških rodbin. Za poročni obleki je poskrbel znani italijanski modni kreator Gian-ni Versace. Nevesta je nosila belo obleko v stilu, ki je dobil ime po bivši cesarici Sissi oziroma Elizabeti, soprogi Franca Jožefa, ter tanCico, ki pripada Habsburžanom že 250 let. Namesto običajnega cvetja pa je v roki džala Sv. pismo. Okrog te poroke, ki so jo nekateri označili kot poroko leta, je sploh veliko govoric. Nekateri celo šušljajo, da je nevesta noseCa.
NEW YORK / NEW YORK TIMES RAZKRIVA PREDLOGE
Homoseksualci naj bi v vojski živeli strogo ločeno od ostalih
V razpravi je dejansko uresničevanje Clintonovega načrta o razveljavitvi prepovedi o vključevanju homoseksualcev v vojaške enote ZDA
Manifestacija v New Yorku za dosledno upoštevanje državljanskih pravic homoseksualcev (Telefoto AR)
NEW YORK - "Prave vojake" je treba ločiti od vseh "drugačnih" - se pravi od homoseksualcev in žensk. Po pisanju uglednega New York Timesa je namreč teza o ločenih vojašnicah za vojake-gay med možnostih, ki jih preučujejo, da bi v skladu z načrtom predsednika Clintona presegli prepoved o vključevanju homoseksualcev v vojsko ZDA. Vsekakor pa njihova namestitev v posebne, ločene bivalne (in seveda spalne) prostore ni edini ukrep, o katerem razmišljajo: homoseksualci naj bi se ne udeleževali vojnih operacij in tudi ne bi bili nameščeni na vojnih ladjah. Gre za iste predloge - ugotavlja New York Times - ki so jih že postavljali za Zenske v vojaški suknji.
Po virih, ki prihajajo iz vrst nove uprave ZDA, naj bi bila ta vprašanja v naslednjih mesecih v središču razprav v Pentagonu, sprožila pa jih je odločenost Billa Clintona, da preklice prepoved o vstopu homoseksualcev v vojaške enote. Prve reakcije združenj, ki se zavzemajo za uveljavitev pravic državljanov-gay, niso bile pozitivne: po njihovem mnenju je zamisel o strogem ločevanju homo od hetero-
seksualnih državljanov povsem nesprejemljic-va. Tanja Domi, direktorica organizacije National gay and lesbian task force, je ostro zavrnila "poskus segregacije homoseksualcev in lezbijk v vojski".
Tudi zgodovina potrjuje pravilnost tez Billa Clintona: tako trdijo vsi, ki soglašajo s predsednikovo odločitvijo. Glavna opora prihaja se-
veda iz antične zgodovine, v kateri so odnosi med moškimi imeli zelo pozitiven prizvok, sploh ko je šlo za uvajanje mladih v zrelo dobo, ko je dejansko vsak mladenič dobil starejšega mentorja, ki mu je odkrival skrivnosti na najrazličnejših področjih in tudi na spolnem. Sploh pa je velika večina starogrških filozofov kot edini resnično ust-
varjalen in zato odobravanja vreden odnos upoštevala zvezo moški-moški: ženska je v najboljšem primeru sodila v svet narave.
Se bolj kot na takšna filozofska izhodišča pa se zagovorniki Clintonove odločitve sklicujejo na številne ugledne vojščake iz preteklosti, ki jim njihova odkrita zapisanost homoseksualnosti prav gotovo ni
vzela vojne gorečnosti in bojevitosti. Homoseksualnost je postala hud greh šele z razširitvijo krščanske vere in predsodkov, ki izvirajo iz teh naukov, se očitno niso otresli vojaški vrhovi in del parlamenta ZDA, ki so uverjeni, da bi vključevanje homoseksualcev v vojaške enote kvarno vplivala na moralo in disciplino.

KOMENTAR
Svetovna trgovina in koncerti
Barbara Kramzar
Predsednika dveh velikih evropskih družb sta se za svoj posel stoletja dogovorila na nekem koncertu. Zaradi naključnega srečanja pri glasbi bosta nizozemsld Unilever, največji svetovni poizvajalec sladoledov in francoski BSN, rekorder pri prodaji jogurtov, odslej z velikimi dobički svoje izdelke prodajala skupaj.
Visoki svet businessa ima svoja družabna pravila, zato so še bolj od koncertov pomembna taksna srečanja, kakršno so z 1500 politiki in poslovneži pripravili v švicarskem Davosu. Davos hodniškihdogovorov pa je tudi bolj ah manj vse, kar lahko ponudi švicarsko izletniško naselje. O reševanju težav svetovnega gospodarstva, o čemer govori uradni naslov srečanja - ah natančneje povedano, o težavah razvitega sveta -, lahko tudi visoko kvalificirani udeleženci srečanja samo ugibajo. Odločili bodo v treh najpomembnejših svetovnih prestolnicah
Drugega marca bo novi ameriški predsednik kongresu povedal, kaj namerava s pogajanji o liberalizaciji svobodne trgovine. Ce bo skušal ameriškemu gospodarstvu zagotoviti več varstva, bo poleg zaščitenim živalim podobnih evropskih kmetov kriv za čisto izgubo nekaj sto milijard dolarjev na leto v vsem svetu. Toda Clinton ne bo sam na zatožni klopi omejevalca svetovne trgovine in gospodarske rasti: na njej že sedi Nemčija s predragim denarjem za gospodarski napredek in Japonska s premajhno porabo in podcenjenim jenom. Kljub vsem očitnim koristim odprte svetovne trgovine pa bodo vse tri velikanke najbrž še nekaj časa zavlačevale z dogovorom. Vsaka od njih še upa, da lahko sama ah s svojim regionalnim trgom prevzame vodstvo.
Veliki svetovni proizvajalci so očitno pametnejši od državnih poglavarjev. Se pred nekaj leti si nihče ni mogel predstavljati takšnih joint ventures, kakršne zaradi drage tehnologije in velikih stroškov danes sklepajo japonski, nemški, švicarski, ameriški in še kakšni poslovneži. Za dogovore o sodelovanju ne potrebujejo šest let napornih pogajanj, ampak jim včasih zadostuje koncert.
POGLED
-|k -raj zveni še tako 1^1 muCno, je ena od _L >1 poant sedanje gospodarske in družbene krize eletisticna: navkljub 100.000 in veC brezposelnim imajo podjetja, ki išCejo sposobne mmenedžerje, neizmerne težave, nič lažje pa ni tudi najvišjim vladnim kadrovikom na lovu za uspešnimi in izobraženimi državnimi uradniki.
Kar pomeni najmanj to, da so slovenski brez-poselneži neizobraženi, saj sicer podjetja in državni aparat tovrstnih kadrovskih težav ne bi imel: in obratno, Ce bi bilo v Sloveniji veC sposobnih menedžerjev in učinkovitih uradnikov,
bi bila verjetno tudi brz-poselnost manjša, saj bi ti pripadniki elitnih poklicev s svojo podjetnostjo in znanjem ustvarjali nova delovna mesta in s tem zaposlovali tiste, ki se ne znajo ali se ne zmorejo zaposliti sami.
Eden od možnih scenarijev za prihodnost Slovenije je torej makia-velistiCen: Ce se to gibanje ne bo obrnilo, se nam lahko zgodi, da se bomo spremenili v družbo, v kateri bo tenak sloj ekonomske in politične elite vladal množici neizobražencev.
Da bi bile take razmere leglo potencialnih diktatur, najbrž ni treba posebej poudarjati: naj-
Učiteljski razred are v raj
■1

manj, kar bi nas v tem primeru doletelo, bi bilo nadaljnje gospodarsko nazadovanje, saj ljudstvo brez izobrazbe lahko sicer pridno sadi krompir, gospodinji ali vihti kladivo, ne more pa uspešno prilagajati svojega poklica vse hitrejšim spremembam, ki jih narekuje trg, kaj šele, da bi se suvereno sprehajalo po evropskih borzah ali se ukvarjalo s tehnološko revolucijo.
Da tovrstni strahovi niso povsem neupravičeni, opozarjajo razmerja med rastjo uCitelj-
MfflA Kovač
skih plaC ter zaslužki vodilnih menedžerskih in državnih struktur: Ce so si jih slednji določili v skladu s svojimi predstavami o odgovornosti, ki da jo nosijo, so prvi zaostali celo za kolektivno pogodbo, da pa bi se jim plače tako radikalno izboljšale, kot so si to privoščili v slovenskem parlamentu, lahko samo sanjajo.
Tako je bil profesor na srednji šoli zaradi neupoštevanja kolektivne pogodbe v zadnjih šestih mesecih prikrajšan za okoli 70.000 tola-
rjev, tožijo učiteljski sindikalisti, edina perspektiva, ki jo trenutno ima, pa je še nadaljnje zaostajanje njegove plače: hkrati se bo sam sebi slej ko prej zazdel smešen, če bo svoje dohodke primerjal z višjimi dohodki uspešnih ljudi na drugih področjih.
Taka politika plaC bo zato še bolj spodbudila negativno selekcijo med učitelji in s tem posredno še naprej zmanjševala ugled šolskega aparata: kot da bi bilo slovenskim gospodarskim in političnim elitam, ne
glede na njihove politične barve, vseeno, kaj se dogaja s tistim aparatom, ki dolgoročno lahko iz državljanov Slovenije edini naredi izobražene in uspešne Evropejce.
Prav zaradi tega napovedane februarske učiteljske stavke ne gre razumeti zgolj kot klasični sindikalistični boj, ampak tudi kot civilizacijsko dejanje: kot upor proti temu, da bi z nadaljnjim uničevanjem šolskega aparata Slovenija sama sebi zaprla možnost, da bi večino svojih prebivalcev dovolj izobrazila, da bi lahko nasprotno, Ce se bo pokazalo, da namerava vlada zmanjševati
proračun predvsem na račun šolstva, to pomeni, da le njena dolgoročna strategija ni vredna piškavega oreha: je paC tako, da si ob neukem prebivalstvu neodvisno državo in vključevanje v Evropo lahko zataknemo za klobuk.
In bilo bi veC kot smešno, Ce bo sedanji parlament prišel v zgodovino zato, ker je znal poskrbeti za samega sebe, za aparate države, ki jo vodi, pa ne.
Parlament, ki je sicer znal uživati v trenutku svoje oblasti, povsem pa je pozabil na to, da je včasih dobro storiti kaj malega tudi za tisto, čemur pravimo prihodnost.
-|—»o našem in pravosla-l-Jvnem seje 23. janua-JL rja začelo še kitajsko novo leto. Tokrat bo v znamenju petelina, ki je znanilec dobrega. Kitajcem označuje kar pet vrlin: državljansko in vojaško vrlino ter hrabrost, dobroto in zaupanje. Roža vrh glave mu daje mandarinski izgled in s tem državljanski ugled. Naravno priraščene ostroge na nogah poudarjajo njegov bojevniški videz. V boju je hraber. Dobroto izkazuje tako, da
s kokošmi deli hrano, ki bi jo lahko pozobal sam, zaupanje pa zbuja s točnostjo, s katero napoveduje svitanje. Kitajci upajo, da jih je ponosni pevec prebudil v leto, ki bo vedro in uspešno.
Kaj pa mi? Za nas ni petelin nikakršen sveti simbol, ampak Cisto profana pernata žival, ki po večini že v zgodnji mladosti konca v loncu. Ker v primerjavi s kokošmi ne opravlja kakšnega posebno koristnega dela, prezi-
GLOSA

HHHHH
Petelini in politika
HH
Miha Naglic
vi le en samec na celo jato samic. Tako je vsaj (bilo) na kmečkih dvoriščih; kako je po farmah, ne vem. Ce berete starejšo slovensko litemturo, lahko v njej naletite na besedno zvezo »pečeni kopun«. Priznam, da sprva nisem vedel, kaj pomeni, in sem začel spraševati. Izkazalo pa se je, da tudi sonarodnjaki ne vedo veC natančno, za kaj gre. Nekaj se jim je dozdevalo, pa tega niso znali izreci. Zato je bilo treba pogledati v slovar. Tam
piše, da je kopun skopljen petelin; kot tak se hitreje redi in šele nato gre v lonec. Dvakrat kruto za petelina in obetavno za tistega, komur poje.
Se slabše kot domačemu se je godilo divjemu petelinu. V Zali na Zirov-skem vrhu jih je bilo še pred prvo vojno toliko, da so jih lahko streljali brez omejitev. Spomnimo se samo dr. Ivana Tavčarja in njegove lovske tovarišije, kateri se je (tako je izpričano) nekoč pridmžil
celo neki dunajski nado-vojvoda. Vendar divjega petelina nista pokopali ljubezen in slepota v Času, ko jo izpeva. Ljubezen je res vsem v pogubo, tako živalim kakor ljudem, a usodnejši jim/nam je »napredek« in posegi v okolje, ki jih ta prinaša. Tetrao urogallus bi lovce še preživel, ne more pa se sprijazniti s hrupom motornih žag in traktorjev, z goloseki in s cestami, ki se zarezujejo v gozdove.
Ce se naposled vpmša-
mo, kdo so tisti, ki prednjačijo med lovci na pe-teline in med protagonisti napredka, je odgovor nedvoumen: to so politiki! Bitja, ki sama obvladajo petelinjo držo. Nosijo se kot mandarini, držijo se strumno in hrabro, prijazni so do »kokoši« in dokaj toCni v naznanjanju dobrih in slabih perspektiv ... Taka je njih podoba, Ce jih presojamo po kitajskih merilih. Ta pa nam niso pmv blizu. Zato prisluhnimo še tistim, ki so
nam zagotovo bližji: Galcem, katerim je petelin zaščitni znak, čeprav brez simbolne vrednosti. Jean Cocteau, eden najbolj živahnih galskih duhov tega stoletja, je v Težavnosti bivanja (1947) zapisal: »-Kaj je Francija, vas vprašam? Petelin na gnoju. Odstranite gnoj in petelin!_ umre.« Tako je sporočilo, ki ga bodo brez težav razumeli tudi tisti, ki se nameravajo v petelinjem letu 1993 šopiriti na slovenskem gnojišču.
KULTURA
Ponedeljek, 16. novembra 1992
Intervju z Marcom Ribotom, glasbenikom, ki je lani na Drugi Qodbi, v torek pa v ljubljanskem klubu K4 razvnel slovensko občinstvo
Prvič mi je zlezel v uho s fenomenalno zasedbo, fhe Lounge Lizzards, dru-s sočno kitarsko igro na Ploščah Toma VVaitsa. Lani ]e bil gost Druge godbe 92, na kateri mu je pred neza-upljivo ljubljansko publiko Jispel neverjeten podvig. Obiskovalce, razpršene po Preddverju Križank, kot je na naših koncertih v nava-Ca’ jnu je uspelo s simpatično in neprisiljeno potegavščino privabiti do odra. ram so tudi ostali in veselo zarajali ob muziki združbe Petih Čudnih, a nedvomno 'zvrstnih glasbenikov - Roo-tless Cosmopolitans.
O Marcu Ribotu prijatelji vedo povedati, da vCasih Prevec razmišlja, da si preveč beli glavo s to ah ono recl°- Taksen da je pri igranju v skupini in v vsakdanjem Življenju. Ko se spusti z vajeti, je najboljši. Naslednjič sva se srečala na festivalu jazza v Saalfeldnu. igral je v kvartetu električnih kitar, skupaj s Se tremi kitaristi, in pobral deljene kritike (kar je vedno dobro znamenje, vsaj v "jazzovskem svetu"). Ze takrat mi je omenil, da bi rad nekaj napravil v zvezi z vojno v Posni in Hercegovini. Razmišljal je o dobrodelnem koncertu, ki ga je s kolegi z atraktivne newyorške ”off scene" dokončno speljal 10. januarja letos v znanem klubu, zbirališču newyorških krea-dvcev, Knitting Factory. Se prej je sodeloval na izredno odmevnem septemberskem ART festivalu v Miinchnu, na katerem je njegov sobo-roc John Zorn pod skupnim imenom Radikalna nova Zidovska kultura v dveh programskih dneh na odru Uglednih dvoran predstavil jedro newyorške avantgardne glasbene scene in prvič eksplicitno opozoril na odločilno vlogo, ki jo ima v njej "zidovski lobi" (spisek teh glasbenikov je dolg, a omenimo vsaj Zorna, Elhot-ta Sharpa, Marca Ribota, Anthonyja Colemana, ki so bili lanski ljubljanski gostje, m vsaj Se Louja Reeda, ki je bil ob Zornu glavna zvezda tega projekta). Zorn je s prijatelji v dveh dneh izvedel dolgo skladbo s sugestivnim naslovom Kristallnacht (Kristalna noc). Projekt je svojo prvo ponovitev doživel v New Yorku. Pripravljajo pa se drugo ponovitev. Zorn medtem idejo razvija naprej. Poleti bi rad s Kri-
stalno nočjo nastopil na "kriznih mestih". Najprej v Rostocku.
Marc Ribot se organizacije dobrodelnega koncerta S.O.S. Bosna brez miin-chenske "radikalne izkušnje" verjetno ne bi lotil. Kolikor mi je znano, je to do sedaj edini koncert za Bosno, ki so ga organizirali tuji glasbeniki. Namen koncerta je bil zbrati nekaj denarja, predvsem pa brez oklevanja in strahu povedati resnico o vojni v BiH. Tega doslej v ZDA in v New Yorku, naj gre za Pentagon ali pa za medije, ni napravil Se nihče, namreč povedal, da gre v BiH ”za vojno srbskih (pa tudi hrvaških) skrajnih nacionalistov proti branilcem legitimne pluralistične države, v kateri živi veC narodov".Na koncertu je sodelovala večina glasbenikov, ki se je pred tem udeležila simpozija Radikalna nova židovska kultura, ob njih pa so sodelovali tudi nekateri drugi glasbeniki, Ribotu pa ni uspelo privabiti nekaterih v New Yorku živečih srbskih glasbenikov, Čeprav so sprva obljubili, da bodo prišli.
»Shrek" v jidišu pomeni grozo. Tako je ime novi Ribotovi skupini, ki je v torek nastopila v klubu K4. Pokazalo se je, da skupina, ki jo sestavljajo dve kitari, bas, bobni, torej gre pravzaprav za rockovsko zasedbo, predstavlja nadaljevanje tiste glasbe tega "brezdomskega kozmopolita", s katero je naSo publiko prvič očaral na Drugi godbi. Lep obisk, nekaj navdušencev, ki jih je osvojil s prvim koncertom, pa del občinstva, ki je na koncert prišel zaradi Ribotovega angažmaja v zvezi z Bosno, in dobro uro in pol trajajoči koncert, vse skupaj je dokaz, da je Marc Ribot v tem trenutku eden najbolj vznemirljivih newyorških kreativcev, saj ima obilo svežih in duhovitih idej, ki jih zna zaciniti in izpeljati s pravo pop senzibilnostjo, kar ni ravno odlika prislovičnih new-yorških eklektikov. Vpeljava druge kitare namesto saksofona ali klaviatur (želel bi si jih sedem) je le Se izčistila vso ambiciozno kompleksnost Ribotovih skladb in še poudarila njegov vokal v redkih "nabrito petih Stiklcih". Menjava razpoloženj, od tipično barskega do hrume-
Franza Kafke
nekaj boriš. Torej lahko kot Zid delaš
Ico Vidmar
Ce rockerskega, se je ob očitnih začetnih zadregah z zvokom in občasno neuig-ranostjo vse bolj približevala Ribotovemu idealu -poskusu, da bi na nov način aktualiziral barvito plesnost in ritmično večplastnost glasbe Ornetta Colemana. Vrhunec tega je bilo preigravanje (bizarno, vendar logično) skladbe Alberta Aylerja z naslovom Beliš. Ob za uho zelo zahtevni, "težki" glasbi, je bil odziv pretežno mlade publike izvrsten. Zdi se, da je Marc Ribot tisto ime, ki mu ob morebitnih prihodnjih gostovanjih v Ljubljani, dovzetne publike ne bo manjkalo.
Kljub temu, da venomer ponavlja, kako je glasbenik, ne pa politik, je bil njegov nastop razlog veC za pogovor, v katerem v dobri uri niti enkrat nisva omenila glasbe, ampak le njegove prijatelje-glasbenike..
Vem, da si med pripravami na koncert S.O.S. Bosna kar požiral informacije o dogodkih na Balkanu, da si porebral precej zgodovinskih knjig. Zanima me, kako po tvojih izkušnjah NewyorCani razmišljajo o vojni v BiH? Si se iz tega Česa naudl?
Ogromno. Ne toliko o mentaliteti Newyorčanov, kot o načinu razmišljanja mojih prijateljev, ki so precej nenavadna druščina NewyorCanov. Nekateri med njimi so radikalni pacifisti, drugi so spet imeli drugačne pomisleke. Prijatelj, sicer poznavalec razmer v tretjem svetu, mi je odkrito povedal: ”To je lepa gesta". Nato pa mi je naštel Se trideset kriznih Zarise v tretjem svetu, za katera niti vedel nisem. Rekel mi je: "Skoda, da si zamudil spopade v Ugandi, v katerih je bilo ubitih dvesto tisoC ljudi, pa to ni prišlo na prvo stran New York Timesa. Te vojna na Balkanu, v Evropi, skrbi samo zato, ker gre za belce?” Po vseh teh pogovorih sem razmišljal, ali ravnam prav ali ne. Osnovno spoznanje, ki me je ob tem obšlo, pa je naslednje: ZaCutil sem, da je prišlo do
ogromne spremembe, kaj takega se vsaj v Času,ko sem živel v Evropi, ni zgodilo; ni namreč več konsenza, Id je bil v veljavi vse od druge vojne, da je fašizem zločest Tudi Ce so po svetu ubijali in terorizirali popolni diktatorji, so to počeli vsaj z nekakšnim racionalnim opravičilom, npr. bojevali so se proti komunizmu, ki je tudi zatiral Človekove pravice. Ce me spomin ne vara, se je ob povsem odkrito fašistični politiki etničnega CiSCenja v Evropi prvič zgodilo, da kaj takega počnejo brez opravičila. Res je, da se to dogaja tudi v tretjem svetu, da je to počela Amerika, belgijski kralj Leopold, Velika Britanija. Toda dejstvo je, da je bil zadnjih 45 let nacizem metafora zla. Razlika je v tem, da je nacizem utrpel popolni vojaški poraz. Zato je lahko bil učinkovita metafora za zlo in to je dobro, saj je na ta naCin odkritim desničarjem preprečevala narediti usodne poteze. Zdaj, ko svet dopušča fašistoidno politiko etničnega CiSCenja, tega konsenza ni veC.
V	kolikšni meri je tvoj način razmišljanja povezan s tvojim židovskim poreklom, izkušnjo holokavsta?
Do svojih zidovskih korenin sem zelo distanciran. Pravzaprav se imam bolj za potomca Franza Kafke. Z njim sem se zaCel identificirati v zadnjem času in to se mi zdi produktivno. Morda sem globoko v sebi... nekaj. Ampak vseeno, Židje imajo za seboj strahotno zgodovinsko izkušnjo z nacizmom. Menim, da bi celo liberal-no-levicarski Židje židov-stvo interpretirali kot nekaj, kar je v duhu taksne aktivnosti, kot je koncert za Bosno. Drži pa, da izkušnja z nacizmom ni ravno pomagala pri reševanju palestinskega vprašanja.
Kakšen je tvoj odnos do njega?
Vem, da je tvoj prijatelj Elliott Sharp na Ari festivalu celo predstavil skladbo z naslovom Intifada.
V	Palestini je nakopičenih
toliko protislovij kot v Bosni. Sam sem bil dan organizad-je New Jevvish Agenda, ki je podpirala tako pravico Palestincev do lastne države kot tudi pravico Zidov do njihove države. Zavzemala se je za takojšnja pogajanja s PLO, kar pravzaprav ni bilo daleč od stališč, ki jih je PLO zastopala v Združenih narodih. Dogajalo se mi je to, kar sem kasneje izkusil tudi v pogovorih s srbskimi prijatelji. Ker smo kot, reciva temu, liberalnejši Židje nastopili proti izraelskim jastrebom, se je dogajalo, da so ljudje od zunaj temu pritrjevali, CeS, treba je razsuti in onemogod-ti taksno izraelsko politiko. Znajdeš se v položaju, ko po eni strani veš, da gre za slabo politiko, po drugi strani pa moraš razumeti tudi zgodovinsko rano Zidov. In mislim, da na podoben način danes razmišlja dosti Srbov. Sami so bili žrtve nacizma. Današnja izraelska politika priznava "legitimna hotenja" Palestincev. Z drugimi besedami, vsakomur pripadajo človekove pravice, tudi Srbom na Hrvaškem. Dejstvo je, da so Nemčija in ostale države priznale Hrvaško, Se preden je ta zagotovila srbski manjšini osnovne človekove pravice, kar je po nekaterih analizah, ki sem jih prebral, eden glavnih vzrokov za krvavo vojno.
Sintagma "radikalna nova zidovska kultura" se lahko bere na toliko različnih načinov. Sc ti zdi naslov primeren za označevanje vplivne glasbe, ki jo igrate v Nevv Yorku?
Ne. Zom ga je izbral, saj je šlo za njegov projekt Do ideje pa smo prišli skupaj pri zajtrku, ko smo ugotovili, da so vse velike rock zvezde, z Dylanom vred, spremenile svoje Zidovske priimke. To so naredili vsi, razen komikov. Naslov res ni najboljši, saj človeka zavaja k različnim interpretacijam. Pravzaprav pa gre za naš odnos do dominantne, mainstreamovske ameriške kulture in do mainstreamovske židovske kulture v Združenih državah. Pri sodelovanju v tem projektu in pri organiziranju koncerta za Bosno sem imel zelo
obskuren motiv, razlogov je, da sodelujem pri tem, najpomembnejši pa je ta, da skušam hoditi po robu, po ozki meji med "imetifc prav" in "imeti identite-^ to", ne da bi bil za to kaznovan. Sem za identiteto, sem pa proti politiki identitete. Dobrodelni koncert sem organiziral tudi zato, ker sodelujem pri "radikalni židovski stvari". Zame dogodki v Bosni predstavljajo konec poli- I i tike identitete, pa naj gre za narodnostno, religiozno, zgodovinsko, celo seksualno identiteto. Vsaka politika, ki Črpa iz tega, lahko pripelje do pokola.
Kako pa se je mainstrea-movska ži dovska kultura odzvala na vaše projekte?
Ni nobene nevarnosti, da b i vas
dobro tudi, Ce vsemu nasprotuješ. Tudi Ce se ne strinjaš z nobenim načelom doktrine, si na dobri poti, pomembno je, da si v tem močan. Tu torej ni velikega prepada med tradicionalno in "radikalno židovsko kulturo". Ni ravno veliko možnosti za izobčenje.
Si se udeležil volitev?
Ja. Volil sem Clin-V ^tona.
' A In kaj zdaj?
Ne vem. Predvsem bom konCal to turnejo, potem Se naslednjo. Potem bom mesec dni spal, zatem pa skušal posneti novo ploščo. Nisem ravno optimist, prej cinicem pesimist, tak sem bil že pred petnajstimi leti. Clintona so volili zaradi ekonomskega razsula. Volili bi tudi Mussolinija, Ce bi jim obljubil ponoven gospodarski vzpon. Sam se ga volil zaradi socialnih programov, ki sta jih Reagan in Bush z zakoni in nastavljene! v socialnih službah popolnoma zatolkla.
Pravzaprav je kar hecna zadeva, da se predsedniški kandidat promovira kot saksofonist Bo to kaj vplivalo na "tvoj svet"? To je bil eden od
resnih
X
0'
m

D **.'
IM
m

mKSsfSSU
...

M
zaradi vašega ravnanja npr. celo eks-komuni-rirali?
Zdi se mi, da je to prednost židovstva pred sleherno obliko krščanstva.
sodijo te po tem, v kolikšni meri se z neCim strinjaš marveč po tem kako močno se za
razlogov, da sem ga volil. Danes je v Beli hiši saksofonist Kdo bo naslednji? Morda je to moja priložnost. Morda bo aslednji predsednik itarist
Ob rob temu pa se naslednje: Po njegovem lanskoletnem koncertu je Marcu nekdo tatinsko izmaknil notirano skladbo. Tudi v torek se mu je pripetilo isto. Morda je slo celo za istega nadebudneža. Lepo je tudi to, da mu je "stisnil" zapis iste skladbe -Ellvis Frankenstein.
Potomec
Desno: Marc Ribot (Foto: arhiv)
na kratko od tu...
UKOVNA UMETNOST
Baročno kiparstvo
na štajerskem
MARIBOR-V Univerzitetni knjižnici je Zgodovinsko društvo Maribor predstavilo knjigo Baročno kiparstvo na slovenskem štajerskem; predstavitve sta se udeležila avtor dr. Sergej Vrišer in prof. dr. Nace Sumi. Sergej Vrišer, strokovjak za oblačilno kulturo in noše oziroma Uniforme pri nas in avtor Številnih znanstvenih razprav, umetnostnih kritik in petih knjig, se ukvarja predvsem z barokom, kamor sega tudi zaključna knjiga iz njegova trilogije o baročnem kiparstvu. V njej Predstavlja baročno kiparko v osrednji Sloveniji, na Primorskem in Štajerskem. Knjigo je dr. Nace Sumi je označil kot daleC najbolj podprto z arhivski-tei gradivi.
y svoji trilogiji se je dr. Vrišer še bolj približal Slo-veniji kot deželi regij z las-teimi umetnostnimi kvalitetami, kjer je periferija enakovredna središču (podobno velja za Italijo) ln upošteval značilnosti naših pokrajin.
Štajerska, ki skupaj s severovzhodnimi pokrajina-
mi pomeni lastno umetnostno enoto, je bila v tistem Času del vojvodine Štajerske, ki je imela središče v Gradcu. V 17. in 18. stoletju pa so jo doletele številne umetniške migracije, ki so povzročile nenavadne ustvarjalne kombinacije. Poleg Štajercev so tukaj delovali kiparji z raznih vetrov, hkrati pa so se kiparji od tod selili drugam. Umetnost se je pri nas usmerjala po dveh tokovih, južnem iz Italije Cez Primorsko in severnem iz alpskih dežel Cez Štajersko, zato so tudi presenetljivo definirane pokrajinske meje. Ker so arhivi iz 17. stoletja manj zgovorni kot poznejši, se je dr. VriSer, znajti v delovnih pogodbah, računih, župnijskih kronikah in jih združiti v smiselno povezavo in prepričljivo celoto.
Nekatere od umetnin na Štajerskem sodijo v sam vrh slovenskega baroka in imajo izreden srednjeevropski in Širši pomen.
Kot posebnost je motivno in ikonografsko izredno zanimiv ciklus pritlikavih figur iz Dornave, ki jih drugod pri nas ni. Srečamo jih v Avstriji in Nemčiji in imajo zvezo z istim virom, Knjigo škratov; upodobljeni so namreč kot karikature plemiškega rodu. (P. T. D.)
KULTURNA DEDIŠČINA Pokrovitelji rešujejo rokopise
LJUBLJANA - Lansko leto je NUK začel pomembno kulturno akcijo, s katero pridobiva sredstva pokroviteljev za obnovo in ohranitev najbolj dragocenih starih rokopisov in tiskov, ki jih hrani in ki so bili zaradi nenehnega pomanjkanja sredstev že predolgo prepuščeni zobu Časa. Ze lani jim je uspelo pridobiti 12 razumevajočih botrov, ki so z različnimi prispevki (od 1500 nemških mark za tako imenovani bronasti razred do 10.000 mark za dijamantni razred) že omogočili oživitev restavratorske delavnice v NUK ter obnovo prvega ducata dragocenih del. Uspešno zaCeta akcija je vzpodbudila NUK, da pokroviteljem, ki vidijo v ohranjanju, oživljanju in razvoju kulture tudi svoj dolgoročni poslovni interes, ponudi v botrstvo nekaj rokopisov izjemne nacionalne vrednosti.
Med te dragotine vsekakor sodi Prešernova pesniška zapuščina, ki jo je zbral založnik Bamberg. Zbirka vsebuje 59 enot, od Prešernovih pesmi vključno z zgodnjo različico Zdravlji-
ce do originala njegovega prevoda Bayronove Parisi-ne, pa elegije V spomin Matije Čopa in Prešernove korespondence z Gajem, Vrazom, Korytkom, Čopom, Kastelicem in Blei-vveisom.
Pokroviteljstvo nad to zbirko prevzema Zavarovalna družba Slovenica, ki bo v prihodnje verjetno prevzela pokroviteljstvo nad celotno zapuščino rokopisov našega najveeje-ga pesnika. (A. K.)
FILM
Rotterdamski
festival
pod slovensko kontrolo
Do 7. februarja v Rotterdamu na Nizozemskem poteka že 22. mednarodni filmski festival. Na festivalu, ki velja za eno najpomembnejših fstivalskih prireditev, na kateri so predstavljali in odkrivali filme danes pomembnih evropskih in svetovnih režiserjev (Kaurismaki, VVenders, Jarmusch, Chen Kaige...), lani pa so bili tam prikazani filmi avtorjev kot so H. Hartley, J. Jošt, D. Jarman, M„ Pialat, W. Schroeter in A.. Techi-ne, se bo letos v uradnem programu predstavil tudi
slovenski kratki igrani film Vse je pod kontrolo. Film je prvenec režiserja Metoda Pevca, ki ga sicer bolje poznamo kot igralca, novinarja in pisatelja, Cigar roman Carmen je bil lani v ožjem izboru za nagrado Kresnik. Film na zabaven naCin opisuje izmišljene dogodke iz slovenske vojne 1991. V glavnih vlogah - predvsem vlogah častnikov in vojakov slovenske Teritorialne obrambe na eni in jugoslovanske armade na drugi strani - nastopajo: D. Jure-ško, J. Starina, J. Vejrup -Ostan, J. Babic, E. Babačič, M. Pikalo, D. Cunjak, P. Petkovšek in drugi.
Scenarista sta Damjan Kozole in Metod Pevec, direktor fotografije Karpo Godina, scenografinja Urša Loboda, kostumografinja Katarina Nikolov, montažer Stanko Kostanjevec, glasba je delo Goj-mirja Lešnjaka in Borisa Jurjevčiča, direktor filma je Peter Nikolov, producent pa Danijel Hočevar. Film je nastal v skupni produkciji E-motion filma, TV Slovenija in Viba Filma, s finančno subvencijo Ministrstva za kulturo ter na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu novembra lani prejel nagrado - Plaketo Metod Badjura. (P. R.)
...IN TAM
FILM
Znan prvi Oscar
LOS ANGELES - Na letošnji podelitvi Oscar-jev, ki bo 29.marca, bo ameriška Akedemija za film podelila Častno nagrado za življenjsko delo italijanskemu režiserju Fredericu Felliniju. Maestro je v svoji zgodovini od 1956 prejel že Štiri Oscarje za najboljši tuji film: dobili so jih Cesta, Kabirijine noCi, Osem in pol ter Amarcord, hkrati pa je bil Fellini osemkrat nominiran za najboljšega scenarista.
V razlagi odločitve Akademije piše, da bo Felliniju nagrada podeljena »v priznanje za dosežke na področju kinematografije, ki so navduševali in zabavali celotno svetovno občinstvo.«
Posebni Oscar gre tako že drugo leto zapored v Italijo: lani ga je namreč dobila Sophia Loren. (Reuter, T. D. V.)
GLASBA
»Sloboda se piše bezn«
BEOGRAD - Dorde Balaševič je avtor melodije in besedila pesmi Slobodane s podnaslovom Sloboda se piše bez n. Pesem predvajajo samo
na opozicijskih radijskih postajah.
Refren pesmi se glasi: Slobodane, Sloboda - NE. Ena od kitic pa poje: Slobodane, sloboda ne/ deca u mestu putuju, mladost na tačke kupuju/ Slobodane, Sto da ne, kad su ti mase odane/ ko slusa duše prodane kao ja/ Amer traZi na mescu plač/ rokenrol se čuje sa tavana Kremlja/ a od mene traže vize/ da li sam besan, da li grizem/ par-don, da li je ovo kasarna ili zemlja/ tu mora biti joS neki put (preko Subotice) / zar se do mira uvjek putuje ratom/ čuvajuči dostojanstvo, primakao si inostranstvo/ inostranstvo nam je odmah tu za vratom/ galeb nad Panonskim morem.
Na zadnjem velikem koncertu je v Beogradu osem večerov zapored zbral 32 tisoC obiskovalcev.
Na predzadnji koncert pa je prišlo le 15 tisoč obiskovalcev in 40 izvajalcev na stadion Crvene Zvezde, ki lahko sprejme 90 tisoC ljudi.
Balaševič je igral in prepeval šansone v adida-skah in jeansu, njegovo občinstvo pa ga je poslušalo v svečanih oblekah in s prižganimi svečami v rokah.
Plačali so vstopnice, ki so vsak večer spremljale ceno nemške marke na Črnem tržiSCu deviz. Občinstvo je na stadionu lahko kupilo tudi vstopnice, ki so jih po znižani ceni prodajale sindikalne organizacije. A te vstopnice niso bile razprodane.
Zadnji koncert Dorda BalaševiCa je bil, po premoru dveh let, triinpetdeseti koncert tega Štiridesetletnega Novosadčana v Beogradu.
Na vprašanje, zakaj je tako dolgo molčal, je Balaševič odgovoril: Nisem mogel delati.
Mislim, da je publika razumela, da v trenutku, ko nekatera mesta bombardirajo, ko nekje razsaja tifus, ko nekdo ostane brez noge, brez oci, medtem ko stoji s polivinilasto vrečko pred svojo hišo, iz katere se kadi, nima nobenega smisla, da jaz prepevam: Ljubio sam Snašu na SalaSu strasno.
Potem pa nastopi vprašanje: do kdaj molčati. Mislil sem si: Samega sebe bom obsodil na molk za kakšno leto ali dve, dokler ne mine vse to, a zdi se, da to ne bo minilo.
In Balaševič dopolni svojo izjavo z besedami iz svojih verzov: Pohitala na izbore raja, nemb raja za promene jaja. (T. K.)
MENEDŽMENT
Izguba
Eurodisneylanda
PARIZ - Pri Euro Dis-neyu so v torek sporočili, da so imeli v zadnjem trimesečju leta 1992 cisto izgubo 492 milijonov francoskih frankov (92, 3 milijona ameriških dolarjev).
Gre za najnižji obisk, odkar park obstaja. Euro Disney park so odprli 12. aprila 1992, njegov lastnik pa je v 49 odstotkih tudi družba VValta Disneya iz Združenih držav Amerike, zato primerjave s prejšnjimi obdobji niso relevantne. Sporočili so tudi, da so njihovi trimesečni prihodki do konca septembra 944 milijonov francoskih frankov (177, 1 milijona ameriških dolarjev), Čeprav ti podatki Se niso povsem dokončni. Hkrati so javnost seznanili, da je zmanjšan obisk v sezoni nastopil skupaj z visokimi fiksnimi stroški in visokimi obrestnimi merami.
Poudarili pa so, da so izgubo precej zmanjšali med božičnimi in novoletnimi prazniki.
Prizadevajo si, da bi povečali obisk in zmanjšali vzdrževalne stroške. (Reuter)
Ponedeljek, 1. februarja 1993
ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA

NOVICE
Papež: Potrebna sta poštenost in moralnost
RIM - »V vsakem obnašanju sta potrebna poštenost in moralnost,« je poudaril papež Janez Pavel II. med včerajšnjim obiskom v rimski župniji Sv. Pija X v Četrti Balduina, ki jo naseljuje predvsem srednje-visoka buržuazija. V razliko od drugih homilij, ki jih je imel med svojim popotovanjem po župnijah italijanske prestolnice in ki so bile posvečene izrecno verskim tematikam, se je papež tokrat dotaknil vprašanja, ki taCas zaskrblja velik del javnega mnenja. »Naš Cas pretresajo skrbi in negotovosti, ki pa niso dane od usode, ampak od obnašanja tistih, ki bi morali skrbeti za blagostanje in mir v družbenem sožitju,« je papež usmeril svoje bodice na italijanski vodilni politični razred. »Kakšen smesel ima kopičiti materialne dobrine brez spoštovanja lastne vesti in brez Čuta odgovornosti do bližnjega«, se je vprašal papež in dodal, da je treba predvsem spremeniti miselnost ter zavreči prepričanje, po katerem ima življenje smisel samo »v doseganju bogastva in zemeljskih dobrin, v oblasti in nadoblasti nad drugimi tudi za ceno nasilja in krivic.«
Nova stranka zahteva razdvojitev FJK
VIDEM - Bogatemu mozaiku strank in gibanj v naši deželi so dodali nov delček.V Vidmu so nemreC predstavili novo gibanje (Lega Regione Friuli p er le Liste Civiche), ki se bo predstavila tudi na deželnih volitvah. Na predstavitvi je duhovni vodja ligaške federacije Giancarlo Pe-dronetto, župan iz Muzzane in bivši tajnik PSI za nižinsko območje Furlanije, orisal načrte lige, ki želi uveljaviti regionalizem in federativno državno ureditev. Kot je sam podčrtal, predstavitev lige sovpada s 30-letnico avtonomije Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je potrebna korenite prenove. Novo gibanje v bistvu predlaga dve deželni enoti. Prvo bi sestavljale videmska in pordenonska pokrajina, pokrajina Tolmec, ki jo je treba ustanoviti in del Goriške. Deželo bi sestavljala tržaško in tržiško območje. Sicer o opredelitvi goriške pokrajine, naj bi Goričani odločili z referendumom.
Na predstavitvi, kateri je prisostvoval tudi bivši socialistični župan iz Benetk in vodja gibanja Lega Autonoma Venet o Mario Rigo, so povedali, da je k gibanju pristopilo več vidnih predstavnikov nekaterih tradicionalnih strank in gibanj. Govori se o Dariu Zampi in Marcu De Agostiniju (bivša elana Movimento Friuli) ter o bivšem demokristjanskem županu iz Moše (Gorica) Edoardu Zoffu. K novi politični formaciji pa naj bi se po pokrajinskem kongresu PSI usmerili tudi župani nekaterih furlanskih in beneških občin. Med temi kroži ime špetrskega župana Firmina Mariniča, ki nam je v telefonskem razgovoru dejal, da bo odločitev sprejel po kongresu. Na skupščini videmskih socialistov bo večja skupina upraviteljev, v kateri je tudi Marinič, predstavila dokument, s katerim bo zahtevala popolno zamenjavo vodstva in nova pravila igre znotraj PSI. V primeru, da do teh sprememb ne bo prišlo, je Marinič napovedal svoj izstop iz stranke, o pristopu k Peronettovem gibanju pa ni spregovoril.
(R.P.)
Različna mnenja o Amatovem obisku v Furlaniji - Julijski krajini
TRST - Predsednik Italijanske unije za Istro in Reko Giuseppe Rota je izrazil zadovoljstvom nad sobotnim govorom ministrskega predsednika Giuliana Amata na proslavi 30-letnice ustanovitve Furlanije-Julijske krajine. Rota je zadovoljen, ker se je Amato obvezal, da bo Italija še naprej dosledno stala ob strani italijanski manjšini v Sloveniji in Hrvatski.
Oglasila pa se je tudi tržaška desnica, ki seveda ni zadovoljna z Amatovimi besedami o slovenski manjšini v Italiji. Nacionalistični predsednik Federacije združenj nekdanjih istrskih beguncev odv. Sardos Albertini je ocenil kot nesprejemljive predsednikove ocene o Slovencih, ki jih po njegovem ne gre na noben naCin enačiti z Italijani onkraj meje. Dokaj nezadovoljen je tudi predsednik Združenja Istranov Dennis Zigante, ki ”upa”, da bo Rim vseeno še dalje zagovarjal zaščitni osnutek nekdanjega ministra Maccanica, ”ki je med vsemi rešitvami najmanj slaba”.
Tržaški tajnik sindikata CGIL Antongiulio Bua pa napada podministra Giulia Camberja, ki je med srečanjem z Amatom rekel, da je tržaška luka pod negativnim vplivom sindikalnega in podjetniškega lobija, ki močno zavira njen razvoj.
Koledar vojaških vaj na strelišču pri Doberdobu
GORICA - Doberdobska občinska uprava nas je seznanila s koledarjem dejavnosti na strelišču nad Selcami v mesecu februarju. Strelišče bodo uporabljali ta teden, od danes do vključno petka, 5. februarja, od 8. do 12. in od 15. do 18. februarja in sicer od 8.30 di 17.30. V omenjenih dneh je prepovedan dostop na ožje in širše območje strelišča. Vse dostope bodo zastražili in primemo označili, proti kršilcem pa ukrepali v smislu določil.
Požar v predilnici v Podgori
GORICA - Goriški gasilci so včeraj bili zaposleni z gašenjem požara, ki se je vnel v predilnici Cotonificio Triestino v Podgori, Ul. Cotonificio 32. Požar se je vnel okrog 11.45. Zdi se, da je vzrok v okvari, zaradi katere se je odpadno blago, ki ga predelujejo v obratu, zataknilo v stroju in se vnelo zaradi pregretja. Gasilci so morali delati z maskami na obrazu zaradi gostega dima in z uporabo gasilnih naprav namesto vode, ki bi povzročila še večjo škodo in druge težave. Kljub tem težavam so pnesposo-bili ogenj v dobri uri. Škodo še ocenjujejo.
RIM / DANES SEJA SOCIALISTIČNEGA TAJNIŠTVA
Boj na nož znotraj PSI že resno ogroža vlado
Še vedno zelo ostro polemika z milanskimi sodniki
RIM - Ce se ni premislil glede na sobotne napovedi, je socialistični tajnik Bettino Craxi preživel nedeljo ob prebiranju »Tečaja vojaške umetnosti in znanosti«, ki mu ga je podaril tajnik mladih socialistov Luca Josi. Sporočilo, ki ga je socialistični voditelj naslovil novinarjem z razkazovanjem knjige, potem ko je prebral oster napad na milanske sodnike in jih obtožil, da s svojimi »lažnimi obtožbami« spodkopavajo temelje italijanske demokracije, je bilo zelo prozorno: Craxi se ne misli vdati in namerava nadaljevati z vojno, kot je večkrat poudaril, odkar je dobil iz Milana prvo jamstveno obvestilo v zvezi s podkupninsko afero.
In včeraj, kot bi hotel potrditi, da ne namerava kloniti, je Bettino Craxi spet streljal proti sodnikom: iz Rima s sporoci-' lom vsedržavnega tajništva PSI, iz Milana pa z ostro izjavo svojega odvetnika Enza Lo Giudiceja. Sporočilo vsedržavnega tajništva je usmerjeno predvsem proti preventivnemu zapiranju obtožencev, ki »ne sme biti sredstvo pritiska na osumljenca«. Tajništvo PSI se huduje nad »sistematično kršitvijo tajnosti preiskovalnega postopka«, poudarja, da so »na take kršitve že opozorile ugledne mednarodne organiza-
Vojmir Tavčar
cije« in zaključuje, da mora taka«klima agresije skrbeti vse, ki menijo, da so naCela svobode in spoštovanje Človeka temelj pravne države«. In iz Milana odvetnik Lo Giudice dodaja, da se ponavlja »primer zapisnikov zasliševanj, ki jih pošiljajo sredstvom javnega obveščanja. Mnogi med temi zlorabljajo zapisnike za javni proces zoper Craxija«.
Stališči tajništva PSI in Craxijevega zagovornika sta odgovor »sindikatu sodnikov«, ki je odločno zavrnil obtožbe socialističnega voditelja in mu vrnil milo za drago, češ, Craxijeve izjave so »nepremišljen izbruh jeze Človeka, ki bi se rad postavil nad navadne državljane in se izognil obvezi, da odgovarja za svoja dejanja pred telesi, ki jih predvideva Ustava«.
Pozornost vseh je vsekakor usmerjena predvsem v sestanek socialističnega tajništva, ki je sklicano za danes in katerega naj bi se udeležila tudi socialistična delegacija v vladi. Ze dejstvo, da se po dolgih mesecih vraCa v socialistično besedišče »socialistična delegacija v vladi« nakazuje, da želi tajništvo poudariti odvisnost ministrov od strankinega vodstva. Ministri so bili sklicani že na so-
botno srečanje, vendar so se mu vsi - sklicujoč se na prej sprejete obveznosti -izognili. In prav zaradi sklicanja ministrov soglasno zagotavljanje vseh elanov tajništva, da na sobotni seji sploh niso govorili o usodi vlade in da »nismo tako nori, da bi spodnesli Amata« ni prepričalo političnih in novinarskih krogov. Kot ni pomirila koalicijskih partnerjev izjava elana tajništva Lella Lagoria. »Ne bomo zagrozili z vladno krizo in ne bomo zahtevali posega proti sodnikom. Bistven problem je kljub vsemu ogromna kršitev legalnosti, ki je prišla na dan, ki pretresa javno mnenje in krni soglasje med strankami in ljudmi.« »To je izhodišče,« je dejal Lago-rio, »za sanacijo italijanske politike. Od Amata pričakujemo pravo lider-sko potezo, ki naj koristi tudi PSI in mu vrne sozvočje z javnim mnenjem.«
Kako brati to izjavo? Tudi najbolj dobrohotno tolmačenje poudarja vez med vlado in PSI in podčrtuje dvojno vlogo Giuliana Amata: predsednika vlade in voditelja PSI. Premier, ki je v zadnjih tednih skušal vsaj delno osamosvojiti vlado od strank, je v škripcih: Ce se ne udeleži seje tajništva, poudari razkol s
strankinim vodstvom v tem kočljivem trenutku, Ce se udeleži, pa se bo usul nanj plaz kritik (kot se je že v preteklosti) zaradi odvisnosti vlade od vodstva PSI. In v podobni zadregi so tudi ostali socialistični ministri, ki so včeraj kot premier previdno molčali. Edina, ki sta se oglasila, sta bila pravosodni minister Claudio Martelli in minister za okolje Carlo Ripa di Mea-na. Martelli, ki je ob vrnitvi iz Davosa dejal, da »se ne bo udeležil seje, ker pravosodni minister ne more sodelovati v političnem in nujno pristranskem ocenjevanju dela sodnikov« in dodal, da je treba prenoviti republiko, predvsem pa njene temelje - stranke«. Ripa di Meana pa je poudaril drugo načelno plat: poziv na sejo tajništva je »politično in moralno nezdružljiv z mojo zadolžitvijo ministra italijanske republike«. »Ne Čutim se lutka v logiki strankarskih delegacij v vladi in zato zavračam prisilni vpoklic,« je zaključil minister, ki je dodal, da je s svojim stališčem seznanil predsednika republike in šefa vlade.
Socialistično tajništvo je sklicano za danes za 18. mo. Morda bo pokazalo, katere poteze je Craxiju navdihnilo branje priročnika o vojaški taktiki in strategiji.
PODKUPNINE /PREISKAVA
Sodnik Casson danes v Trstu Novi škandal?
Novosti o žaveljski napravi
Jutri
zaseda
deželni
svet
FJK
TRST - Jutri se bo zbral deželni svet Furlanije-Julijske krajine na redni seji. Na dnevnem redu bodo najprej svetovalska vprašanja. Predsednik Turello oziroma pristojni odborniki bodo med drugim odgovarjali na vprašanja o družbah Finsiel in Štet, o obrtni coni v Nabrežini, o izvažanju v bivšo Jugoslavijo, o okvarah na tržaški hitri cesti itd.
Sledila bo obravnava treh resolucij. Dve so predložili svetovalci DSL, in sicer o izsiljevanjih v FJK ter o trgovini z orožjem med Italijo in Hrvaško, eno pa zeleni za ustanovitev stalnega deželnega observatorija za nadziranje trgovine z orožjem in drugih zločinskih pojavov.
Na dnevnem redu so tudi štirje zakonski osnutki, in sicer za spremembo obstoječe deželne zakonodaje o posegih na industrijskem področju, o nadziranju krajevnih uprav, o priseljencih iz držav zunaj EGS ter o novih pogojih za izvoljivost v parlament.
TRST - Tržaško sodišče bo danes imelo v gosteh mladega beneškega sodnika Feli-ceja Cassona, ki je med prvimi v Italiji odkril ilegalne kupčije med politiki, podjetniki in javnimi upravitelji. Casson nosi velike zasluge - podobno kot milanski preiskovalni sodnik Antonio Di Pietro - za odkritje cele vrste političnih škandalov, ki pretresajo v tem trenutku Italijo. Beneški sodnik je tudi odkril, da so teroristični atentat v Peto vij ah pri Gorici pred 19 leti, izvedli fašisti z neposredno pomočjo takratnih tajnih služb.
Cassonov obisk v Trst je zavit v strogo tajnost. Nekateri so mnenja, da je vezan na aretacijo Tržačana Giorgia Casa-deia, nekdanjega osebnega tajnika poslanca Giannija De Michelisa, ki ga obtožujejo, da je ilegalno finansiral volilno kampanjo bivšega zunanjega ministra. Ca-sadei je bil že aretiran pred nekaj meseci, nato so ga izpustili, pred kratkim pa so znova izdali proti njemu zaporni nalog. Tokrat ga obtožujejo korupcije. Bivši De Michelisov tajnik se je predvčerajšnjim prostovoljno javil sodnikom in sedaj Čaka na zasliševanja v milanskem zaporu. Ni iz-
ključeno, da je imel Ca-sadei "dobre veze“ tudi v rojstnem mestu, ki ga je sicer zapustil že pred mnogimi leti, ko se je preselil v Benetke.
Tudi Trst ima vsekakor svoj škandal, ki je vezan na gradnjo Čistilne naprave v Zavljah. V Monzi so aretirali predsednika upravnega sveta milanskega podjetja ”Ecologia“, ki je zgradilo Čistilne naprave v nekaterih italijanskih mestih in tudi v Trstu. Sodniki sumijo, da je
aretirani predsednik Giuseppe Zaccheria podkupoval javne upravitelje in politike, ki so mu v zameno za denar zagotavljali javna dela. Trstu naj bi vsekakor šle le "drobtinice", saj
naj bi podkupnina znašala ”le” dvajset milijonov lir, dobil pa naj bi jo neki tržaški upravitelj, Cigar imena še niso sporočili. To pa so za sedaj le ugibanja.
Čistilna naprava pri Zavljah je stala približno osemdeset milijard lir. Napravo je tržaška občinska uprava pred kratkim dala začasno v upravljanje konzorciju podjetij, v katerem je tudi "Ecologia". S to afero se že nekaj tednov ukvarjajo tukajšnji preiskovalni sodniki, ki pa so glede poteka preiskave zelo skopi z informacijami.


MILAN, PARMA / NOVE ARETACIJE
ČEDAD / PREDAVANJE ZA ŠOLSKO MLADINO
Tudi v nedeljo intenzivno delo sodnikov preiskav o podkupninah
Sodnik Di Pietro celih 9 ur in pol zasliševal bivšega upravitelja ENEL Bitetta, ki se je včeraj sam javil policiji - V Parmi aretiran bivši občinski odbornik
MILAN - Milanska preiskava o podkupninah se ne ustavi niti ob nedeljah. Sodnik Antonio Di Pietro je vCeraj, kljub prazničnemu dnevu, celih devet ur in pol zasliševal bivšega člana upravnega sveta ENEL Valeria Leonarda Bitetta, 52 let, ki se je včeraj zjutraj sam javil na milanskem sodišču, potem ko so v petek izdali proti njemu zaporni nalog zaradi sodelovanja v korupciji. Bitetta, ki je kot predstavnik PSI bil celih deset let, do lanskega poletja, elan upravnega sveta javnega podjetja za energijo, je vpleten v del milanske preiskave, ki se ukvarja s podkupninami na področju energije in okolja. Po Di Pietru ga je včeraj zaslišal tudi sod-
nik za prve preiskave Ita-lo Ghitti.
Ko je po dolgem zasliševanju zapustil milanski zapor San Vittore, ni hotel Di Pietro dajati izjav, ampak je novinarjem samo rekel, da je na moC utrujen. Ko so mu novinarji svetovali, naj gre na počitnice na tropske otoke, je Di Pietro odvrnil: »Ne bi hotel, da bi tam koga zasačil in bi tako moral tudi tam delati.«
V okviru raznih preiskav o podkupninah pa so vCeraj v Parmi aretirali bivšega občinskega odbornika za proračun, socialdemokrata Brenna Beganija. To je že tretji parmski politični predstavnik, ki se znajde v zaporu. Druga dva sta bivši odbornik za urbani-
stiko, socialist Alfredo Stocchi, in pokrajinski tajnik PSI Claudio Bellet-ti. Kot kaže, so Beganija aretirali ob zaključku nekega političnega sestanka, na katerem so govorili o sestavi novega občinskega odbora, potem ko je prejšnji moral odstopiti prav zaradi škandala o podkupninah. Ni še znano, Česa je Begani obtožen, menda gre za podkupnine v zvezi z gradnjo cestnih povezav južno od Parme.
V Riminiju pa je bil vCeraj aretiran bivši občinski odbornik KPI Massimo Lugaresi, sedaj pristaš DSL. Lugaresi se je znašel v zaporu v okviru preiskave o podkupninah, vendar ni obtožen, da je prejel ali izplačal podkupnino, pač
da, da je sodniku zamolčal novice, o katerih je bil seznanjen. Glavni obtoženec v tej preiskavi je načelnik tehničnega urada Občine Mario Fra-ternali, ki ga je neki podjetnik obtožil, da mu je izplačal podkupnino. Isti-podjetnik je sodnikom povedal, da je o tem obvestil Lugaresija, ki pa je med zaslišanjem zanikal, da bi karkoli vedel o celotni zadevi.
Medtem ni še nobenih vesti o bivšem predsedniku Montedisona Garo-fanu, proti kateremu so prejšnji teden sodniki izdali zaporni nalog v okviru preiskave o podkupninah. V verzijo njegovega odvetnika, da je v Parizu na poslovnem potovanju, nihče več ne verjame.
Vojna v BiH razkrila evropska protislovja
O tem so govorili novinarja Stojan Spetič in Ezio Gosgnach ter sarajevski musliman Kovačevič
ČEDAD - "Evropska protislovja: bivša Jugoslavija med vojno in mirom”. To je bila tema sobotnega srečanja, ki ga je klasični in pedagoški licej iz Čedada pripravil z namenom, da bi se dijaki neposredno seznanili z dogajanjem v Bosni in Hercegovini in da bi se soočali z dramo otrok, mater in starejših oseb, ki so morali v begunstvo. O tem so spregovorili mlad bosanski begunec, ki je že nekaj mesecev v zbirnem centru v Prešnjem pri Čedadu, ter novinarja Stojan Spetič in Ezio Gosgnach. Po uvodnih besedah ravnatelja liceja in zastopnika dijakov je Stojan Spetič povedal, da vojne v nekdanji Jugoslaviji ne gre oceniti kot izrodek Balkana, marveč jo
je treba uokviriti v svetovni proces, ki se je začel pred nekaj leti po padcu centralističnih režimov na Vzhodu.
Kar zadeva zdajšnje stanje, je opozoril na nevarnost kantonizacije BiH, ki bi še v večji meri povzročila sovraštvo med narodnostimi ter upravičila etnično Čiščenje. Zavzel se je tudi za popoln embargo orožja, ki z Vzhoda in Zahoda dnevno potuje na bojišča.
Urednik videmskega škofijskega tednika ”La Vita Cattolica” Ezio Gosgnach pa je iznesel nekaj osebnih izkušenj ob neposrednem stiku s prebivalci Lipika v Slavoniji. Gosgnach je kritično ocenil dosedanje posege evropske skupnosti in dodal, da je treba
razlikovati med napadalci in napadenci.
Nazadnje je zbranim dijakom spregovoril Osman Kovačevič, musliman iz bližine Sarajeva. Povedal je, da nihče v Bosni in Hercegovini ni pričakoval takšnega razpleta dogodkov, saj so Srbi, Hrvatje in Muslimani med seboj živeli v slogi in prijateljstvu. Omenil je nekaj osebnih izkušenj, ko se je v šoli brez vsakega zadržka druževal s srbskimi in hrvaškimi vrstniki. Muslimanski begunec je za sedanje stanje krivil politiko Slobodana Miloševiča, ki se zavzema za veliko Srbijo. Odtod etnično CišCenje, ubijanje nedolžnih ljudi in množičen beg v begunstvo. (R.P.)
TRST / VCERAJ BREZ HUJŠIH POSLEDIC
GORICA / NOV KONVOJ POTOVAL SKOZI ŠTANDREŽ
Nenaden sunek burje pahnil priletnega Tržačana v mizlo morje pri Baikovljah
Iz Astija pomoč za begunce v Sloveniji
Tamkajšnji solidarnostni odbor je povezan z odborom za begunce v Gorici
TRST - Včeraj popoldan se je v Barkovljah pripetila nenavadna nesreča. Burja je pahnila starejšega sprehajalca v morje. Ponesrečenec je 88-letni Quarto Grassi, stanujoč v Ul. deli’ Indu-stria 45 pri Sv. Jakobu v Trstu.
Moški se je okrog 16. ure sprehajal pri Ceda-zu, kot pravimo nekdanjemu kontovelskemu portiCu. Dan je bil sončen, a pihala je tudi bu-rja, pa Čeprav šibko. Očitno pa moški tudi zaradi teže svojih let ni najbolj trden na nogah. In tako se je pod priti-
skom nekoliko močnejšega sunka naenkrat znašel v vodi.
Starcu so takoj priskočili na pomoC številni mimoidoči sprehajalci in ga brez večjih težav potegnili na suho. Prihitel je tudi rešilec Rdečega križa, ki je ponesrečenega Grassija prepeljal v glavno tržaško bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoC. Kaže, da ni utrpel hujših poškodb in da bo dobro prestal izvensezonsko kopanje, ki seveda ni posebno priporočljivo, še posebno ne v tako Častitljivih letih. Incident pa
je seveda privabil številna zijala, ki so se naenkrat zgrnila okrog ponesrečenca in reševalcev, tako da je prišlo celo do zastojev na obalni cesti, po kateri se je promet že tako odvijal poCasi in s težavami zaradi pravega navala sprehajalcev, ki so ga vCeraj popoldne zabeležili v Barkovljah.
Čudovit sonCni dan so vCeraj izkoristili res mnogi Tržačani. Kot so nam povedali prometni policaji, je bil promet zlasti v popoldnanskih urah dokaj gost na vseh večjih tržaških prometnicah.
GORICA - Skozi mejni
prehod Standrez-Vrtojba je v soboto potovala nova pošiljka pomoči za begunce iz Bosne v Sloveniji' PomoC je prišla iz Astija, kjer deluje solidarnostni odbor, ki je povezan z odborom za pomoC beguncem v Gorici. Po podobnih pošiljkah v prejsnih mesecih so tokrat v Piemontu zbrali še dva tovornjaka hrane in najnujnejših potrebščin za pomoč beguncem. Konvoj je skozi Gorico potoval v Ljubljano, odkoder bodo pomoč posredovali v razne begunske zbirne centre po Sloveniji.
TRST, GORICA
Ponedeljek, 1. februarja 1993
Volitve: v Rimu zadnji poskus za junij
Poslanska zbornica bo danes ali jutri vzela v pretres vladni zakonski osnutek za odložitev pokrajinskih volitev, ki so bile že oklicane za 28. in 29. marec. Predlog zanima pokrajini Trst in Mantovo ter nekatere občinske uprave, med katerimi tudi Turin in Vercelli. V primeru odobritve tega predloga bi tržaške pokrajinske volitve združili z deželnimi, ki bodo 13. junija.
V primeru odobritve bo vladni predlog iz poslanske zbornice takoj romal v senat, ki je pristojen za njegovo dokončno uzakonitev. Na vsedržavni ravni se je glavnina strank že izrekla za združitev tržaških pokrajinskih volitev z deželnimi, zakonski osnutek pa, kot rečeno, zanima tudi ostale občine in pokrajine. Večina strank hoče takojšnje občinske volitve v Turinu, zato bodo zahteve Piemonta najbrž prevladale nad potrebami ostalih mest. Končna odločitev bo vsekakor padla v prihodnjih dneh.
OPČINE / IZREDNI OBČNI ZBOR SSO
KINO
Novim razmeram prilagojen statut
V prvem polletju bo redni občni zbor
Svet slovenskih organizacij se prilagaja novim zahtevam, ki terjajo predvsem učinkovito in agilno delovanje: zato je organizacija sklenila, da ustrezno spremeni statut, ki je doslej opredeljeval in predpisoval naCin konkretnega dela. Temu vprašanju je bil v pretežni meri namenjen izredni občni zbor SSO, ki je bil v soboto popoldne v Finžgarjevem domu na Opčinah. Na zasedanju, ki je bil glede na zastavljeno temo predvsem delovnega značaja, so po precej izčrpni razpravi odobrili nov statut organizacije. Sprejeli so tudi resolucijo, da v prvi polovici tega leta izvedejo volitve novih vodstvenih organov na osnovi novega statuta. Na sobotnem obenem zboru pa so opravili tudi nekaj obveznosti, ki nimajo pečata izrednosti, saj so odobrili obračun delovanja za leto 1992, istočasno pa tudi proračun za letošnje leto.
Prejšnji statut SSO je bil po eni strani preveč preprost, po drugi pa preokoren, zato ga je bilo treba po precej splošni oceni elanov posodobiti. Priprave novega besedila so trajale dobro leto, saj je oblikovanje novih členov terjalo veliko pozornosti in natančnosti. Preseči je bilo treba osnovno značilnost starega statuta,
Podpredsednik SSO Marij Maver
ki je bil zasnovan po vzorcu statutarnih besedil kulturnih društev, pri katerih ožji odbor razpravlja in odloCa o vseh vprašanjih, vsebinskih in drobnih.
Kot je v kratkem razgovoru poudaril podpredsednik SSO Marij Maver, sodi med glavne novosti novega statuta uvedba nekakšnega vmesnega organa, ki je situiran med odborom, ki ima izvršilno funkcijo in občnim zborom, ki ima zakonodajno. Gre za razširjeni svet, ki bo lahko sprejemal nekatere pomembnejše odločitve, ki pa tu-
di terjajo dokaj hitro ukrepanje (sklicevanje občnega zbora ima seveda predpisane roke). Istočasno pa se bo lahko na ta novi organizem obračal odbor, ko bodo aktualna vprašanja zahtevala širšo razpravo.
Novi svet SSO je enotno telo, vendar pa se lahko po potrebi organizira na ravni posameznih pokrajin: tako bodo npr. o določenem problemu, ki zadeva Goriško razpravljali goriški elani oziroma goriški del sveta SSO. S tem so predlagatelji novega statuta želeli predvsem priviligirati operativno agilnost organizacije, v prepričanju, da marsikatero vprašanje ob poglobljeni razpravi zahteva tudi precej hitre in učinkovite ukrepe.
Razprava o predlaganih spremembah je v soboto na Opčinah vzela toliko Časa, da druga vprašanja - razen odobritve obračuna za lansko leto in proračuna za letošnje - sploh niso prišla na dnevni red. Na osnovi resolucije o začetku postopka za izbor in izvolitev novih vodstvenih organov, kakor ga predvideva komaj odobreni statut, pa bo še pred poletjem redni občni zbor SSO, na katerem bodo razpravljali o številnih vsebinskih vprašanjih, ki se nanašajo na delovanje organizacije.
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardoli-no, i. VVoopie Goldberg.
EXCELSIOR - 17.15, 19.40, 22.00 »Luna di fie-le« r. Roman Polanski.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Body in evidence«, i. Ma-donna.
NAZIONALE I - 15.45, '17.50, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.30,
18.20,	20.15,	22.15
»VVeekend con il morto 2.«.
NAZIONALE III -
16.00,	18.00, 20.00, 22.15 »II danno«, r. Louis Malle, i. Jeremy Irons, Juliette Bi-noche. Prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE IV - 16.00 18.15, 20.15, 22.15 »L’ulti-mo dei Mohicani«.
GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 »Dracula« r. Francis Ford Coppola. MIGNON - 16.30, 18.25,
20.20,	22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino, i. VVoopie Goldberg.
EDEN - 15.30 - 22.10 »Perversioni anali nella notte del camaleonte«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10. »Sognando la California«, r. Carlo Vanzi-na, i. Massimo Boldi, Nino Frassica, Bo Derek.
LUMIERE -	16.00,
18.00,	20.00,	22.15
»Un’estranea fra noi«, r. Sidney Lumet, i. Melanie Griffith.
ALCIONE - 16.30 18.15,
20.00,	22.00 »Un cuore in inverno«, r. Claude Sautet, i. D. Auteuil, E. Beart, A. Dussolier.
RADIO - 15.30 - 21.30 »II piacere dappertutto«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, PONEDELJEK,
1. februarja 1993 BRIGITA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.11 - Dolžina dneva 9.45 - Luna vzide ob 11.30 in zatone ob 2.19.
GORICA / FINANCIRALA GA JE TRGOVINSKA ZBORNICA
Načrt za preureditev letališča zaenkrat brez financaiske šole
M PRIREDITVE
v čitalnici knjižnice D. FEIGEL bo v Četrtek, 4. februarja, ob 20.30 predavanje in praktični prikaz masaže shat-su. Predavala bo prof. Helena Bizjak.
Predstavili so ga na Trgovinski zbornici - V prihodnjih tednih bo govor o kombotibilosti razvoja letališča z nameravano vojašnico

Pred poltretjim letom je razširjeni odbor Trgovinske zbornice odobril finančni poseg za pripravo okvirnega načrta za ovrednotenje in razvoj mirenskega letališča. Načrt, ki je pripravljen že lep čas, so predstavili v petek na srečanju na Trgovinski zbornici. Razlog za zamudo je v dejstvu, da so se lani razplamtele polemike glede gradnje šole-vojaš-nice za finančne stražnike in je bilo zaradi tega treba počakati na ugodnejši trenutek. Takoj velja sicer povedati, da v petek predstavljeni načrt ne upošteva možnosti gradnje spornega objekta, ki bi zasedel dobršen del površine letališča. O kompatibilnosti na letališču
KRMIN / NESREČA NA DRŽAVNI CESTI
Dva ranjena v silovitem trčenju
Fiat uno se je s precejšnjo hitrostjo zaletel v ustavljeni volksvvagen
Voznika dveh avtomobilov sta bila lažje ranjena v silovitem trčenju včeraj ponoči na državni cesti proti Vidmu v bližini krminskih opekarn.
36-letni Alessandro Zan-domeni iz Locnika se je s volksvvagnom polo silovito zaletel v fiat uno , v katerem je bil 32-letni Francesco Gasparin iz Krmina ustavljen na desnem voznem pasu, jnenda ker se je tik pred njim obrnilo neko tretje vozilo. Oba voznika so prepeljali v bolnišnico:
Zandomeni se bo predvidoma zdravil 20, Gasparin pa 10 dni.	Posledice trčenja na VW polu (foto Studio Reportage)
predvidenih posegov in šole bo govor ob drugi priložnosti že Cez kak teden, je pojasnil predsednik aerokluba Dario Nardini, da bi se izognil morebitnim polemikam s tem v zvezi.
Kaj predvideva okvirni naCrt? Glede namembnosti troje: da se bo na 153 hektarjev obsegajočem območju še naprej odvijala letalska dejavnost, da bo del prostora služil športni in rekreacijski dejavnosti, del pa za potrebe civilne zaščite. Glavnino Ze obstoječih objektov bi ohranili in posodobili. Novost je nova (diagonalna) letališka steza, dolga 1200 metrov in tlakovana, ki bi nadomestila sedanji dve travnati stezi. Nova steza bi omogočala dejavnost tudi ob vremensko neugodnih razmerah. Strošek za realizacijo 30 metrov široke steze bi znašal okrog 2, 5 milijarde lir, izvedba celega naCrta pa 7 milijard.
NaCrt sta obrazložila avtorja, arhitekt Bressan in inž. Delpin. Predsednik aerokluba Nardini pa je opozoril na nujnost, da se skupaj z načini financiranja izvajanja naCrta poišCe tudi novo obliko upravljanja letaliških struktur.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
priredi v soboto, 20. t.m., veselo pustovanje v restavraciji Pri škofu v Podbo-nescu. Prijave na sedežu in pri poverjenikih do 3. februarja.
□J OBVESTILA
DRUŽBA se dobi jutri ob 19.30 na Placuti.
KINO
GORICA
VITTORIA 20.10-22.00 »La morte ti fa bel-la«. I. Meryl Streep, Bruce VVillis in Goldie Hawn.
CORSO 17.15-19.40-22.00 »Dracula«. Rež. F. Ford Coppola.
VERDI 20.30 »Anatol«. Gledališka predstava Drame SNG iz Ljubljane. V sredo: 17.15-19.40-22.00 »Guardia del corpo«.
TRŽIČ
EXCELSIOR 18.00-20.00-22.00 »Guardia del
corpo«.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA ST. 1 -StandreZ - ul. sv. Mihaela - tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE - Trg Republike, 26 - tel. 410341.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
gostuje
DRAMA SNG LJUBLJANA
Arthur Schnitzler
ANATOL
Režija ZVONE ŠEDLBAUER
Danes, 1. februarja, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v Gorici. Abonma red A in B. Avtobus vozi po običajnem voznem redu.
■WG*,UaTKG«'-*
Ul. Sv. Frančiška 20
Vas vabi v četrtek, 4. februarja, ob 17. uri na odprtje
slikarske razstave Gian Battista Rosi
Jutri, TOREK, 2. februarja 1993
SVEČNICA
d LEKARNE
Od ponedeljka, 1. do nedelje, 7. februarja 1993
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17 (tel. 302800), Naselje sv. Sergija - Trg 25. Aprila 6 (tel. 281256), Zavije, - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
FERNETIČI	(tel.
416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Combi 17, Naselje sv. Sergija - Trg 25. Aprila 6, Ul. Mazzini 43, Zavije -Ul. Flavia 89.
FERNETIČI	(tel.
416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
a PRIREDITVE
SKD TABOR OPČINE -
Prosvetni dom - Jutri, 2. februarja, ob 20.30 odprtje razstave olj TATJANE JENKO. Predstavitev Mojca Ursic. Na večeru sodelujeta MoPZ in ZPZ Tabor. Vabljeni!
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu bo danes, 1. februarja, večer s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu Slomškovega življenjepisa PASTIR PRIHODNOSTI in monografije o Jakobu Ukmarju v italijanščini. Deli bosta predstavila prof. Ribar in prof. T. SimCiC. Začetek ob 20.30.
KD ROVTE - KO-LONKOVEC - Ul. Monte Sernio 27 - prireja ob dnevu slovenske kulture FILMSKI VEČER v soboto, 6. februarja, ob 20. uri.
GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 92/93 v Četrtek, 4. februarja, ob 20.30 v gledališču Miela, Trg Duca degli Abruzzi 3, SKLADBE ZA DVA KLAVIRJA OD CLEMENTIJA DO GEL-
METTIJA. Duo: Beatrice Zonta, Vesna Zuppin. elementi, Schumann, Kogoj (StiriroCno), Gelmetti, Martinu, Lutoslavvski. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v Mieli.
SLOVENSKI KLUB in krožek ISTRIA vabita jutri, 2. februarja, ob 20.uri na predstavitev knjige D ari a MARUŠIČA PREDI PREDI HCI MOJA. O zbirki istrskih ljudskih pesmi bosta spregovorila avtor in etnomuzikolog Roberto STAREC, nastopila pa bosta duo godcev PISCACI in pevska skupina STU LEDI. Torkov večer bo v BRI-DARJEVI HIŠI - DEVIN (blizu vašega trga).
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Opčine - Prosvetni dom - V petek, 5. februarja, ob 20.30 srečanje na temo PRETEKLOST, KI NE MINE. Predstavitev knjige TRIESTE 1941 - 1947. Gosta večera bosta sen. Darko Bratina in Claudio Tonel.
SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 - vabi v nedeljo, 7. februarja, na DAN SLOVENSKE KULTURE. Gost večera bo Boris Pangerc, ki bo predstavil svojo knjigo MAJENCA. Peli bodo Fantje izpod Grmade, ki jih vodi Ivo Kralj. Napovedovalka Sandra Poljšak. Začetek ob 17. uri.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 6. februarja, na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE. Ob zaključku LITERARNEGA, LIKOVNEGA IN FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA bo na ogled razstava likovnih in fotografskih del, Člani gledališkega krožka SKK pa bodo izoblikovali recital literarnih prispevkov. Komisiji bosta razglasili zmagovalce natečajev. Nagrade bo podarila Draguljarna Malalan z OpCin. ZaCetek ob 18.30.
□ OBVESTILA
SKD IGO GRUDEN in SD SOKOL NABREŽINA
sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR elanov, ki bo v društvenih prostorih v petek, 5. februarja, ob 19.30 v prvem ter ob 20. uri v drugem sklicanju. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Prispevke lahko oddate na sedežu (Ul. Donizetti 3) vsak delavnik zjutraj ali poverjenikom SKK na višjih šolah najkasneje do 4. februarja vključno. Komisije bodo razglasile zmagovalce na Prešernovi pro-
V naslednjih dneh se bodo zvrstili
POGOVORI O PRIMORSKEM DNEVNIKU
v NABREŽINI:
danes, 1. februarja, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden. Prisotna bosta predstavnik založniškega upravnega odbora DUŠAN UDOVIČ in novinar DUŠAN KALC
v PADRICAH :
v torek, 2. februarja, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Prisotna bosta predstavnik založniškega upravnega odbora DUŠAN UDOVIČ in novinar IVAN FISCHER.
na PROSEKU:
v sredo, 3. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu. Prisotna bosta predsednik založniškega upravnega odbora KLAVDIJ PALČIČ in odgovorni urednik BOJAN BREZIGAR.
VABLJENI VSI NAROČNIKI IN BRALCI PRIMORSKEGA DNEVNIKA !
slavi v soboto, 6. februarja, ob 18.30.
DEVINSKO-NA-BREŽINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
vabi vašCane Stivana in Medje vasi na javno srečanje, ki bo v medvejski Soli danes ob 20.30. Občinski svetovalci SSk bodo spregovorili o stanju na Občini in o novem volilnem zakonu. Prisoten bo tudi bivši pokrajinski svetovalec Ivan Peterlin.
B	IZLETI
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 7. februarja, smučarski izlet nd Monte Elmo (Šesto Val Pusteria). Cena izleta je 23.000 lir, odhod je predviden ob 6. uri iz Se-sljana - center. Vabljeni vsi smučarji in ljubitelji snega. (Za informacije tel. na St. 299798 od 20. do 22. ure.)
HI ŠOLSKE VESTI
dvostanovanjsko hišo z dvoriščem v Trstu v Ul. Dei Porta. Tel. ob delavnikih od 19. do 20. ure na št. (040) 392924.
ODDAJAMO v najem v središču mesta tri sobe primerne za urad, ambulanto itd. Tel. na št. 415785 od 13. do 15. ure.
ODDAJAM v najem zobno ambulanto ali dvosobno ali trisobno stanovanje za urad v srediSCu mesta. Tel. na St. 948080.
DAM v najem 1.700 kv. m njive v Dolini. Tel. na st. 228390.
PRODAM avto fiat regata 100 vveekend 1600, letnik 1986, po ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 21771.
PRODAM Čistilno napravo za dimnik. Informacije po tel. na št. (0481) 21771.
PRODAM stojnico z dovoljenjem prodaje rož in lonCnic na RdeCem mostu. Tel. na št. 225365.
PRODAM domaC krompir, tel. na št. 200882 ob uri obedov.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da zapade rok za vložitev prošenj za premestitve 5. februarja za profesorje višjih srednjih sol in 10. februarja za učitelje. Sindikat obvešča tudi, da je razpisan natečaj za mesto ravnatelja poklicnega trgovskega zavoda. Natečaj je namenjen izključno profesorjem, ki so opravili najmanj dve leti službovanja kot poverjeni ravnatelj na Šolah s slovenskim uCnim jezikom.
V OKVIRU CUKLUSA
predavanj o zdravstveni vzgoji vabijo medrazredni sveti osnovnih sol Bazoviški junaki, F. S. Finžgar,
F. Milčinski in O. Župančič ter didaktični ravnatelj zlasti starše na prvo predavanje, ki ga bo imela dr. Irena TavCar o ZDRAVI PREHRANI KOT PREVENTIVI 3. februarja ob 18. uri na OS O. Zupančič.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajnišvo Trst -vabi na 34. OBČNI ZBOR v ponedeljek, 15. februarja, % ob 8. uri v prvem in ob
8.30	v drugem sklicanju.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da je novi urnik obratovanja: ob torkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 17.00 do 18.30, ob Četrtkih od 9.30 do 11.00 in ob petkih od
15.30	do 16.30. Tajnik je na razpolago elanom ob sredah od 16. do 17. ure.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO ima Lupine v Praprotu.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
OSMICA je odprta do 23. februarja - Zajčja farma v RepniCu.
OSMICO je odprla Marija Gombač, Lonjer 291/1. ToCi belo in Črno vino, poskrbljeno za prigrizek.
OSMICO je odprl v Ric-manjih 118 Berto Pregare. Toči belo in Črno vino.
NUJNO iscem delo kot vrtnar in sadjar. Imam izkušnje na področju vzdrževanja vrtov in parkov. Telefonirati ob uri obedov na St. (0481) 78188.
17-LETNO dekle z veliko volje do dela isce kakršnokoli zaposlitev. Tel. na st. 417937 ob uri obedov.
IŠČEMO vajenca električarja. Tel. na št. 229100.
PRODAM obdelovalna in gozdna zemljišča v okolici Sežane. Podrobnejše informacije po telefonu danes in jutri na št. 0038/67 67701.
PRODAM stanovanje v Boljuncu: 3 sobe, kuhinja, kopalnica, balkon, taverna, klet in osebni vrt. Tel. na št. 228778.
PRODAM eno- oziroma
PRISPEVKI
V	spomin na Rozo Bolcic vd. PeCar daruje družina Adalbert Tauceri
50.000	lir za begunce iz Bosne.
V	spomin na Ivanko Ukmar darujeta teta Pepka in Rozanda iz kopra 20.000 lir za MoPZ V. Mirk.
V	počastitev spomina g. Marije Petelin daruje Mitja Bitežnik 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
Za spomenik padlim v NOB Ricmanje-Log darujejo: Pierina Kuret (Ric-manje 13) 30.000 lir, Anton Kuret (Ricmanje 107)
10.000	lir in Magda Komar (Trst) 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob Feliceja Biekarja daruje Olga Ban 20.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Milic vd. Ukmar darujeta Milka in Vanda Bukavec 50.000 lir za prosesko cerkev.
V	spomin na Lucijana Vidaua darujeta Zora in Evgen Cuk (TrebCe 81)
20.000	lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah.
V	spomin na Lucijana Vidaua darujeta Matilde in Francko Carli 50.000 lir za Godbo V. Parma - Trebče.
V	spomin na moža Lucijana Vidaua daruje žena Jolanda 100.000 lir za Godbo V. Parma - TrebCe,
50.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB - TrebCe,
50.000	lir za SKD Primo-rec-Trebce, 50.000 lir za . Pogrebno društvo Trebče.
V	spomin na zeta Lucijana Vidaua daruje Irma Kralj 50.000 lir za župnišče v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Lucijana Vidaua darujeta Lucijan in Anica Malalan
10.000	lir za SKD Primorec - Trebče.
V	spomin na moža Angela daruje Lidija Kralj (PadriCe) 10.000 lir za Pogrebno društvo Trebče.
Namesto cvetja na grob Lucijana Vidaua daruje Lidija Kralj (PadriCe) 10.000 lir za Pogrebno društvo Trebče.
V	spomin na Marijo Husu in Ivanko Ukmar daruje Dorka Husu 50.000 lir za FC Primorje.
Ob 10. obletnici smrti drage mame Marije Tence Magajna daruje sin Mario
50.000	lir za SD Vesna (nog. odsek), 50.000 lir za SD Mladina in 50.000 lir za Kulturni dom Albert Sirk - Križ.
Nosilci krste pok. Vaška Puntarja darujejo 100.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Miljota Škabarja in Ivanko Križman daruje Rozina (V. Repen) 30.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510,fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT
Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
SLOVENIJA
Ponedeljek, 1. februarja 1993
NOVICE
STRANKE / SNS - IZREDNI KONGRES
DRŽAVNI SVET
Vodstvo državnega zbora in vlada: pogovarjali se bodo o gospodarski zakonodaji
LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, ter oba podpredsednika Lev Kreft in Miroslav Mozetič se bodo jutri dopoldne srečali s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in njegovimi ministri.
Osrednja tema pogovora na jutrišnjem sestanku bodo nadaljnji načrti vlade pri pripravi zakonskih aktov, ki zadevajo gospodarsko področje, saj so na zadnjem sestanku vodstev državnega zbora in poslanskih skupin opozorili, da so razmere v slovenskem gospodarstvu zelo kritične. Vlada mora zato parlamentu Cimprej predstaviti načrte za njegovo oživitev. Poslanci državnega zbora se bodo ponovno sešli na skupni seji 23. februarja, ko se bodo pogovarjali o dokončnem konstituiranju državnega zbora, njegovih služb in organov. (MOREL)
Prva slovenska zasebna zdravstvena ustanova bo odprta že prihodnji mesec
LJUBLJANA - Prva zasebna zdravstvena ustanova v Sloveniji, imenovana Barsos, bo združevala splošno in specialistično zdravstveno dejavnost, za kar je že pridobila dovoljenje ministrstva za zdravstvo. Februarja pa bo Barsos podpisal tudi pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje in se tako vključil v sistem prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
Splošni zdravnik dr. Sašo BariCeviC je na petkovi otvoritvi pojasnil, da bo v Barsosu najprej zaCela delovati splošna praksa, postopoma pa se ji bodo priključile tudi specialistične: kardiologija, gastroenterologija, ginekologija, dermatologija, ortopedija, onkologija in klinična psihologija, Ce naštejemo le nekatere. »Vsem starostnim skupinam prebivalcev želimo zagotoviti družinskega zdravnika in specialiste različnih strok. V naših ambulantnih prostorih bomo izvajali vse specialistične dejavnosti in zaradi skupinskega principa dela bo ambulantna diagnostika tako popolna.
Barsos bo imel še ultrazvočno diagnostiko in fizioterapijo, opremljen pa je tudi z laboratorijem za krvne, urinske in biokemične preiskave, EKG in opremo za opazovanje pljučnih funkcij,« je povedal dr. BariCeviC. Dejal je še, da bo zavod sodeloval tudi z Univerzitetnim kliničnim centrom, Zavodom za zdravstveno varstvo in drugimi zdravstvenimi domovi.
Za splošno in specialistično prakso je Barsos torej primerno opremljen, imajo pa tudi svoj računalniški sistem. Število bolnikov bo, kot to določa zakon, omejeno, podjetje pa bo svojim bolnikom omogočilo tudi nujno medicinsko pomoč na domu. (STA)
Ljubljanska borza: lani je bil promet plemenitih kovin skromen
Foto: Borut Krajnc / MLADINA LJUBLJANA - Ljubljanska borza je v lanskem letu ustvarila veliko manjši letni promet plemenitih kovin od pričakovanega, so sporočili z direkcije te borze. Najnižji promet na dražbi plemenitih kovin je lani znašal 68.000, najvišji pa 8, 686.900 tolarjev.
Skupni promet plemenitih kovin je torej v lanskem letu znašal 82, 369.360 tolarjev. Najnižje mesečne promete so dosegli v marcu in juliju, najvišje pa v septembru in oktobru. (STA)
Odštevanje
Izredni kongres SNS naj bi bil 13. februarja
Obsežen dnevni red
Ponovno o prispevkih za pokojninsko zavarovanje
Brane Piano
LJUBJANA - V prostorih šišenske občinske skupščine so se na pobudo šestih elanov Slovenske nacionalne stranke (-SNS) - poslancev v državnem zboru, ki so v sredo izstopili iz poslanskega kluba SNS (Stanič, Lap, Eržen, Poljšak, Matuš in Oman) - sestali predstavniki večine občinskih odborov SNS, omenjeni poslanci in mnogo tistih, ki jih je pred Časom iz stranke izključil njen predsednik, Zmago Jelinčič. Zmaga Jelinčiča na sestanku ni bilo.
Sprejeli so pobudo poslanske skupine, da skličejo izredni kongres stranke, ki naj bi bil 13. februarja. Čeprav po statutu stranke lahko sklice kongres le predsedstvo, so menili, da ga sme sklicati tudi članstvo, še posebej ob dejstvu, da predsedstvo SNS praktično nikoli ni bilo ustanovljeno. Resnici na ljubo je treba zapisati, da odločitev o sklicu izrednega kongresa ni bila enoglasno podprta, saj so mnogi občinski odbori na sestanek v Šiško poslali delegate, ki so smeli biti le opazovalci, niso pa smeli glasovati. Zbrani pa so si bili edini predvsem v zavzemanju, da stranke ne bi cepili, temveč bi skušali na izrednem kongresu opraviti volitve za predsedstvo in predsednika stranke, pa tudi nadzorni odbor in
častno razsodišče, saj teh teles do sedaj niso imeli. Zmago Jelinčič je, kot so dejali, dobesedno o vsem sam odločal. Soglašali so tudi, da zaenkrat svojemu predsedniku ne onemogočijo delovanja v stranki, nasprotno, Ce bo želel, bo lahko na izrednem kongresu kandidiral za predsednika.
Kongres bo pripravil petčlanski odbor; ta ima tudi nalogo, da popravi statut stranke, saj po mnenju mnogih elanov SNS sedanji statut daje predse-
dniku stranke preveč pooblastil, z njimi pa tudi možnost manipuliranja s članstvom in samovoljnega izključevanja elanov, ki se ne strinjajo vedno s predsednikom. Na izrednem kongresu naj bi tako rehabilitirali tudi večino elanov, ki jih je v zadnjih mesecih izključil Zmago Jelinčič.
Ni seveda reCeno, da bo izredni kongres SNS dejansko vrgel Zmaga Jelinčiča s predsedniškega stolčka. Sobotni sestanek nekaterih Članov je sicer
demantiral torkovo izjavo Zmaga Jelinčiča, da v stranki vlada harmonija, obenem pa pokazal, da se večina članstva še vedno ni dokončno odločila, komu naj v prihodnje zaupa - Jelinčiču, skupini poslancev ali kakemu novemu vodstvu.
Tako sta se na primer iz Celja sestanka udeležila bivši predsednik stranke na spodnjem Štajerskem, Gregor Uranič, ki ga je Jelinčič odstavil, ob njem pa elan sedanjega predsedstva stranke v Celju
Bojan Ekselenski, ki je imel vlogo opazovalca. V Celju, kot nam je pojasnil Uranič, namreč še niso sklicali članstva, da bi se opredelilo do razprtij med skupino poslancev SNS in Zmagom Jelinčičem.
Uranič je še dodal, da je mogoče pričakovati, da se bosta omenjenim šestim pooslancem SNS že ta teden priključila še dva od skupno dvanajstih poslancev, kolikor jih ima SNS v državnem zboru. Ta skupina bi potem lahko ustanovila nov poslanski klub Slovenske nacionalne stranke.
Poslanci, ki so prejšnji teden izstopili iz poslanskega kluba SNS (Foto: Aleš Pavletič / TRIO)
Alenka L. Jakomin
LJUBLJANA - Državni svet ima na dnevnem redu seje, predvidene za torek, tiste zakone, ki jih je prejšnji teden že sprejel državni zbor. Med njimi so pretežno zakoni z gospodarskega področja, na primer zakon o poravnavanju odloženih davkov in prispevkov za podjetja, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad za razvoj, in zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog. Prav k slednjemu so priložene pripombe Združenja bank Slovenije, ki opozarjajo, da zakon ne razrešuje vprašanja, ki je vezano na že izplačane devizne vloge.
Združenje opozarja, da je treba dokončno rešiti problem aktive oziroma terjatev do Narodne banke Jugoslavije, medtem ko naj se prepusti razreševanje obveznosti do varčevalcev bankam samim. Za večino zakonov, ki jih je državni zbor že sprejel, pripravljale! mnenj predlagajo, da pred njihovo razglasitvijo ni potrebna ponovna obravnava. To pa ne velja za zakon o spremembah zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje, za zakon o plačah sodnikov ustavnega sodišCa, za zakon o Agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo, za zakon o Skladu za razvoj in za zakon o prevzemu določenih obveznosti podjetij, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad RS za razvoj. Pri slednjem je v predloženem mnenju ugotovljeno, da v zakonu ni dovolj upoštevan tehnološko -razvojni in ekološki vidik, zanemarjen pa je tudi regionalni vidik; to velja tudi za zakon o agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Za omenjene zakone so pripravljale! mnenj predlagali ponovno obravnavo v državnem zboru, svetnik Franc Glinšek pa je vložil pobudo, s katero poziva državni svet, naj s sklepom zaveže državni zbor, da takoj obravnava problematiko industrije celuloze in papirja, tako kot je obravnaval problem slovenskih železarn, in sicer v smislu nacionalnega interesa republike Slovenije. V obrazložitvi Glinšek izpostavlja težak položaj tovarne papirja in celuloze Videm Krško, ki bi po mnenju nekaterih strokovnjakov morala obratovati tudi zaradi težav v sami regiji, saj bi imelo zaprtje poleg gospodarskih tudi socialne posledice.
NOVOSTI V URADNEM LISTU
Nova osnova za pokojnine
Kdo lahko dobi naziv primarij -Odloki ministrstva za finance
LJUBLJANA - V zadnjem Uradnem listu je objavljena odredba Ministrstva za finance, ki določa akontacijo davka na dobiček pravnih oseb za prva dva meseca leta 1993.
Pravne osebe, M plačujejo davek na dobiček, bodo morale plačati akontacijo davka na dobiček za meseca januar in februar 1993 v višini akontacije, obračunane za mesec oktober 1992 in povečane za 30 odstotkov. Objavljena je tudi dopolnilna odredba o izdaji blagajniških zapisov za kritje izgube Slovenskih železarn. Natančneje je opisan način poravnavanja obveznosti z blagajniškimi zapisi in izplačevanja blagajniških zapisov. Podjetje mora po novem poravnati obveznosti z blagajniškimi zapisi najpozneje do 10. februarja 1993, in sicer po predpisanem vrtnem redu. Ministrstvo za finance je izdalo tudi odredbo, ki natančneje opredeljuje pogoje in postopke za izdajo državnega jamstva za kredite, ki jih najemajo Slovenske železarne za trajna obratna sredstva. Republika Slovenija jamCi za kredit do višine 72 milijonov nemških mark, skupaj z glavnico in pripadajočimi obrestmi. V primeru, da železarne ne poravnajo obveznosti po kreditni pogodbi, mora te obveznosti poravnati Ministrstvo za finance iz proračuna, in sicer v sedmih dneh po zapadlo-
sti obveznosti. Naziv primarij se lahko podeli kandidatu, ki izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom o zdravstveni dejavnosti in s pravilnikom, ki je prav tako objavljen v zadnji (šesti) številki Uradnega lista. Kandidati za omenjeni naziv morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje: da delajo vsaj 15 let na področju zdravstva, da so vsaj štiri leta delali kot predstojniki organizacijskih enot v zdravstvenih zavodih oziroma da imajo za seboj deset let strokovnega dela na področju zdravstvenega varstva, da so dosegli uspehe na področju zdravstvene vzgoje prebivalstva, da so napisali vsaj deset strokovnih prispevkov in jih objavili v ustreznih revijah, da so bili aktivni na kongresih, simpozijih, posvetovanjih in tečajih v Sloveniji in tujini ter da aktivno sodelujejo v zdravniški zbornici ali slovenskem zdravstvenem društvu. V isti publikaciji sta objavljeni tudi najnižja pokojninska osnova, ki od prvega novembra 1992 znaša 24.776, 82 tolarjev in njvišja, ki znaša 120.013, 06 tolarjev, kar pomeni, da je razmerje med najvišjo in najnižjo pokojninsko osnovo pet proti ena. Starostna ali družinska pokojnina znaša 10.530 tolarjev, dodatek za pomoč in postrežbo pa 7.371 tolarjev. (A. L. J. in STA)
DRŽAVNE SLUŽBE / PLAČE
Nesorazmerno
povišanje
_____ZDRAVSTVO / OLAJŠAVE_
Kako do računov pri zasebnem zdravniku
Državna svetnika se zavzemata za znižanje funkcionarskih plač
Tudi ti računi kot davčna olajšava
LJUBLJANA - Člana državnega sveta dr. Peter Glavic in Zoltan Jan sta državnemu zboru predlagala, da pred razglasitvijo še enkrat odloCa o zakonu o plačah sodnikov ustavnega sodišCa. Navedeni zakon naj bi namreč prispeval k nadaljnjemu rušenju enotnega sistema za oblikovanje plač delavcev, ki dohodke prejemajo iz državnega proračuna.
Po sprejemu zakonov, ki določajo plaCe delavcev v državni upravi, funkcionarjev, plače poslancev, po osamosvojitvi zdravstva je bilo opaziti nastajanje vedno nove sisteme in metodologije za obračunavanje plač, uporabljajo se različna izhodišča, tudi izhodiščne plaCe so različne.
To po Janovem mnenju kaže na ustvarjanje države, ki svoje uslužbence plačuje različno in ki ima v sferi javnih izdatkov povsem nepregleden sistem plač, pa Čeprav so plače državnih uslužbencev pomembna postavka v državnem proračunu. Glavic opozarja tudi na, v primerjavi z rastjo tečaja marke in cen, pretirano povišanje plač, kar je kronala odločitev državnega zbora, ki je dopustil sprejem zakonov o vladi in o plačah funkcionarjev.
Zato Glavic v primeru, da državni zbor naslednji teden ne bo ukrepal z najmanj 50 odstotni znižanjem osnov, napoveduje ustavni spor v zvezi s tem vprašanjem.
(A. K.)
OBALA / PROMET
Kako kljub stavki organizirati promet
Andrej Žnidarčič
KOPER - Prebivalci Obale so se po dveh tednih prepričali, da Sla-vnikovi delavci mislijo resno, zato se postavlja vprašanje, kako se izogniti prometnemu kaosu, ki bo nastopil po koncu počitnic. Ena od možnosti, ki so se pojavile, je, da bi delo prevoznikov po avtobusnih cenah opravljali piranski taksisti, ki so se že večkrat prilagodili novonastalim razmeram. Kot je povedal predsednik piranske sekcije taksistov Miro Semec, bi
bil za takšno odločitev najprej potreben dogovor med vsemi obalnimi občinami in med samimi vozniki. Nekaj voznikov se je hotelo v takšno akcijo podati že na lastno pest, vendar so se pojavile govorice, da taksisti, ki so registrirani v eni občini, ne smejo sprejemati strank v drugi.
Po starem obrtnem zakonu, ki je še v veljavi, to določilo ne velja za občine, ki med seboj mejijo, torej tudi za koprsko in piransko ne.
Majda Juvan
LJUBLJANA - Bolj ali manj je znano, da je treba spravljati raCune, ki nam jih izstavljajo v ambulantah ali lekarnah in zdraviliščih. Ce je zdravljenje predpisal zdravnik, nam bodo te raCune upoštevali pri obračunu dohodnine. Kaj pa Ce gre za zdravljenje ali pa vsaj za obisk pri zasebnem zdravniku? Vam bo tudi on izstavil ra-Cun, ki vam ga bodo prihodnje leto upoštevali pri odmeri davkov?
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje in na Upravi za družbene prihodke zagotavljajo, da bodo. Zakon, ki uravnava odmero dohodnine, je v veljavi že nekaj vec kot dve leti in ne obravnava kakih posebnosti, ki bi zadevale zasebne zdravnike, ker teh pač takrat še ni bilo.
Zato ga je treba brati smiselno. Vse, kar velja za družbeni sektor, se nanaša tudi na zasebnega. Spravljati je treba raCune, ki jih mora zavarovanec ali vzdrževani Član plačati za nakup zdravil, zdravstvenih pripomočkov, za medicinsko predpisano rehabilitacijo in zdravljenje v zdravilišču.
Posebej velja poudariti, da morajo račune za svoje storitve izstaviti tudi tisti zdravniki, ki z Zavodom za zdravstveno zavarovanje nimajo sklenjene koncesijske pogodbe o povrnitvi stroškov zdravljenja. Njim bo sicer storitve treba plačati, vendar pa bodo te raCune upoštevali pri odmeri
Foto: Jože Suhadolnik / TRIO
dohodnine. To velja za zdravnike splošne prakse, specialiste in zobozdravnike. Iz števila dovoljenj za opravljanje zasebne prakse (izdaja jih pristojno ministrstvo) in iz števila koncesijskih pogodb, ki jih je sklenil Zavod za zdravstveno zavarovanje, je mogoče sklepati, da bi trenutno lahko bilo v Sloveniji okoli 50 zasebnih zdravnikov, ki še nimajo ali pa sploh ne nameravajo imeti koncesije za svoje delo. Pogojnik je potreben, ker nekateri kljub dovoljenju še niso začeli delati. Naj poudarimo,
da bodo potrebne račune morali izstaviti tudi zasebni zobozdravniki. Pri tem seveda velja, da tak korekten odnos zavezuje le tiste, ki imajo prijavljeno zasebno ordinacijo. Računa od zobozdravnikov, ki delajo na Črno - to pa se jim še vedno najbolj izplača - ne gre pričakovati. Tudi ce bi ga lahko dali, ga na Republiški upravi za družbene prihodke ne bi mogli uveljaviti.
Morda bo to dejstvo nekoliko otežilo delo »ilegalcem«? Zal pa konkurenca zasebnikov še ni dovolj številčna.
ISTRA / FRANJO TUDMAN NA OBISKU
HRVAŠKA / PRITISK DRŽAVE NA MEDIJE
NOVICE
Hrvaški predsednik snubi uporne Istrane
Istra je edino območje, kjer trdno vlado opozicijo
Goran Moravcek / Pazim
Škorenj dižavne cenzure na pohodu
Podržavljanje Slobodne Dalmacije bi pomenilo konec svobodnega novinarstva
Ramiz Mehulič / Zagreb
PAZIN - Istrski regionalisti, ki podpirajo Istrski demokratski zbor (-IDS) Ivana JakoviCa, nameravajo Se tretjič poraziti Tudmana v Istri, tokrat na lokalnih in županij-skih volitvah, ki bodo prihodnji teden. Hrvaški predsednik, ki se mu je po masleniski akciji priljubljenost moCno povečala, na današnji predvolilni turneji v PoreCu, Pazinu, Labinu in Pulju ni skrival želje po zmagi na istrskem polotoku. Za razliko od ostalih delov države, kjer je praktično brez konkurence, mu v Istri stojijo nasproti zelo močni Jakovičevi regionalisti. Ti želijo, da bi istrska regija dobila poseben status, s katerim bi se močneje povezovala v evropske integracijske tokove. Pri nekaterih »pravih« Hrvatih so s tem celo vzbudili sum, da se želi Istra odcepiti. Predsednik Tudman je v današnjih govorih neprestano ponavljal, da uradni Zagreb in njegova stranka ne bosta trpela nikakršne regionalizacije na račun ostalih delov države in da se bo polotok, ki na sreCo ni utrpel vojnega razdejanja, razvijal z enako hitrostjo kot preostala država.
Veliko Istranov teh stališč ne podpira, saj so prepričani, da vse težave, še posebej pa gospodarske, izvirajo iz vojnih področij. Zato se jim zdi pogled
na zahod, še posebej proti Italiji, prijetnejši. Turizem, ki je hrbtenica istrskega gospodarstva, je še vedno globoko pod predvojno ravnijo. Tudi v Istro je pljusnil val ekonomskih emigrantov, predstavniki IDS pa dokazujejo nepravilnosti formule HDZ za gospodarsko okrevanje.
Vladajoča HDZ poskuša svoja radikalna stališča, zaradi katerih je v Istri že dvakrat izgubila glasove, omehčati tako, da je na prizorišče pripe-
ljala avtohtone Istrane in prenehala z vojno retoriko. Tudmanova stranka želi oživeti notranjost Istre, še posebej zapuščena mesta, vendar bo njen načrt nujno prišel v konflikt s politično in ekonomsko resničnostjo. Po drugi svetovni vojni je namreč okoli 180.000 prebivalcev Istre zapustilo Jugoslavijo, njihovo premoženje pa ostaja predmet meddržavnih sporov. Sedaj so italijanski državljani, nekdanji Istrani, vložili okoli 40.000 odško-
dninskih zahtev, ocenjujejo pa, da bi morali Hrvaška in Slovenija nekdanjim lastnikom izplačati okoli 110 milijonov dolarjev. Zagotovo se bodo hr-vaško-italijansko razmerja še dodatno zapletla; ohladitev odnosov med Rimom in Zagrebom je že opazna. Stranke na Apeninskem polotoku se namreč zavzemajo za revizijo osimskih sporazumov, medtem ko se na Hrvaškem o tem sploh ne govori. Istrski demokratski zbor je za ta problem pokazal veliko veC razumevanja kot HDZ, zato bo okoli 16.000 Italijanov, kolikor jih živi na Hrvaškem, prej dalo glas tej stranki kot pa kateri drugi. Prav to pa vzbuja strahove v Zagrebu, saj bi lahko obtožbe hrvaške uradne politike, ki prihajajo iz italijanske manjšine, Tudmanovi ekipi povzročile precej političnih težav. Tega se zaveda tudi sam predsednik, zato zeli v predvolilnem spotu prepričati potencialne volil-ce, da sta Istro uničili tako italijanska kot jugoslovanska okupacija.
Ali bodo ta sporočila prepričala istrske volilce, da bodo oddali svoj glas HDZ, ali ne, bo kmalu jasno. 2e zdaj pa je očitno, da bo od rezultata tekme med regionalisti in centralisti v marsičem odvisna tudi politična prihodnost Hrvaške.
ZAGREB - »Na Hrvaškem ni pravih novinarjev. Precej jih je (Novi Danas) iz mešanih zakonov; eden od staršev je Hrvat, drugi Srb. Kako lahko taksni ljudje posredujejo objektivno informacijo o Hrvaški, saj sovražijo predsednika Tudmana in vse kar predstavlja? Edino resnico o predsedniku Tudmanu lahko izveste v Hininih novicah.«
To je lani izjavil Milovan Sibl, direktor državne tiskovne agencije, ki je v resnici samo servis vladajoče stranke. Izjava je vzorčni primer prepričanja, da so vse tiste informacije in glasila, nad katerimi ni filtra državnega cenzorja, neresnične, tendenciozne in sovražno nastrojene. Zato je treba vsem pokroviteljsko s škornjem državne cenzure stopiti na vrat.
Zadnje oporišče hrvaškega neodvisnega in profesio-
nalnega novinarstva je splitska Slobodna Dalmacija. Državni aparatciki so mesece napadali ta Časopis. Odgovorni ljudje v Slobo-dni Damaciji so na številne naslove pošiljali prošnje za podporo, ki so jo tudi dobili. Poleg obljub o verbalni in institucionalni podpori je časopis dobil tudi materialno pomoč, ki so jo poslale številne evropske in svetovne organizacije za obrambo javne besede.
Oblast je v podjetje Slobodna Dalmacija najprej uvedla upravni odbor z inkvizitorskimi nameni ter kasneje dovolila spremembo podjetja v delniško družbo. Upravni odbor je v televizijskih nastopih jasno pokazal, da mu ni do napredka podjetja, temveč da si želi samo obračun z uredniško politiko in novinarji-
grafičnih delavcev Slobodne Dalmacije sta v teh dneh pozvala svoje elane, da naj ne odkupujejo delnic. ZNA SE (ve se), komu odkup najbolj koristi.
Časopisni eksekutorji so Slobodno Dalmacijo zmerjali z zadnjo trdnjavo boljševizma in jugounitarizma na Hrvaškem. Prej bi lahko rekli, da je bila zadnja trdnjava svobodne javne besede na Hrvaškem. Trdnjava Česarkoli je »Slobodna« že bila, njeni temelji so že zdavnaj načeti in glede na sedanje stanje bo kmalu padla. Nato se bodo tla profesionalnega hrvaškega političnega novinarstva spremenila v smrdljivo mlako, v kateri se bodo samozadovoljno valjali različni pisuni, ubogljive! in »profesionalci«, ki ne bodo imeli veC povoda, da bi še koga obmetavali z blatom, saj razen njih ne bo veC nikogar.
Sindikata novinarjev in
PISMO IZ ŠVICE
Ko bi bili Švicarji »gastarbajterji« v Sloveniji...
Zvone Petek /Zurich
Majhna občina Scoul, v kantonu Graubiinden, ki šteje vsega 2500 duš,-je nosilec najveCje švicarske turistične naložbe v zadnjih letih. Scoul pa ni samo bogata občina, temveč je središče vzhodnih Retoromanov, ki vse bolj Častijo svoj stari jezik in navade ter želijo biti spet to, kar so bili njihovi predniki: Retoromani. In malokdo pri tem ve, da je marsikatera mogočna hiša, ki jo krasijo pisani ornamenti, zgrajena z denarjem, ki so ga prav ti predniki konec 18. stoletja zaslužili v severni Italiji in v krajih, ki so danes del slovenske države.
Pravi zdomci v današnjem pomenu to seveda niso bili, vendar so iz vasi na sami tromeji Švice, Avstrije in Italije, prihajali slaščičarji, »kafetarji« in trgovci s hrano, ki so si v naših krajih ustvarili denar. In kot pravi zdomci so zasluženo vložili v mogočne zidove, tako da prenekatera hiša spominja na beneško pa tudi slovensko alpsko arhitekturo.
Priti iz Ziiricha v te kraje ni preprosto - katerokoli točko v Švici je mogoče doseCi hitreje. Vožnja z vlakom, ki se od Chura spremeni v divje plezanje po ozkotirni progi Cez prepade, traja celih pet ur. Tudi z avtomobilom prek Davosa in 2487 metrov visokega prelaza Fluela ne gre veliko hitreje. NiC Čudnega, Ce so kraji na švicarski »južni strani Alp«, ob vznožju edinega švicarskega, hkrati pa najstare-šjega evropskega narodnega parka, ohranili ne samo starinska retoro-manska narečja, temveC tudi svoje običaje in navade, ki so vse prej kot tipični za Švico.
Retoromanov je 51.000
ali kakih 0, 8 odstotka Švicarjev. Njihov jezik je od leta 1938 priznan kot Četrti jezik federacije, in ko je že kazalo, da se bo v splošni germanizaciji izgubil, je spet vstal od mrtvih. Popotnika, ki pride v Scuol, ne bodo veC pozdravljali z »Griiezi«, temveC z »Allegra«. In Ce se je bogati vasi še pred petimi leti reklo Schuls (in v oklepaju Scuol), je zdaj Scuol samo Scuol in nic drugega. V vaški garaži je izhod »Sortida« in ne »Ausgang«. Retoromani so se zavedli samih sebe in zaceli negovati svoj jezik kot že dolgo ne.
Mlada generacija, ki Čuti evropsko prebujanje malih narodov, stavi na svoje posebnosti in vzgaja otroke v jeziku, ki je domala že izginil.
Slovenci in Retoromani imamo veliko skupnega. Ne samo da segajo jezikovni ostanki retoro-manšCine prek Julijske krajine v samo Slovenijo, paC pa nam je skupna usoda dolga stoletja vsiljevala vedno nove gospodarje in kulturne ter jezikovne vplive, ki se jih je bilo zelo težko ubraniti. Zadnje raziskave skušajo dokazati, da prapre-bivalci današnejga kanto-
na Graubiinden niso imeli nic skupnega z indo-germanskimi narodi. Na njihov jezik so menda vplivali Etruščani (podobne teorije poznamo tudi Sloveniji), toda dejstvo je, da so 15 let pred Kristusom prišli Rimljani in v odmaknjenih gorskih dolinah je trajalo cela stoletja, da so, kajpak v vsaki dolini svoj dialekt, prek svoje »vulgarne latinščine«, Retoromani prišli do melodičnega romanskega jezika, ki je mehko latinščino prežel z germanskim vplivom.
Po propadu Rima je bil jezik, ki so ga tedaj govorili prebivalci Alp od Bodenskega jezera do Slovenije, petnajst stoletij na germanskem prepihu, a je ostal. Zlasti živi sta obe ladinski narečji: Pu-ter in Vallader v Zgornjem in Spodnjem Enga-dinu (St. Moritz) ter Sur-silvan v zahodnem Gra-ubundenu (Flims, Disen-tis). »Naš jezik,« pravijo Retoromani, »je jezik srca. Nemščina pa je jezik, s katerim si služimo kruh.« In tako so Retoromani med Švicarji najve-Cji poligloti - Ce povprečni Švicar govori vsaj dva jezika, jih oni govore najmanj tri.
Toda pustimo ob strani narodnostno in jezikovno prebujanje švicarskih Retoromanov, ki mu nihče ne nasprotuje, paC pa ga Bern celo spodbuja (na voljo ima del televi-
zijskega sporeda na osrednjem, nemškem programu, svoje radijske postaje, Časnike . . .). Vrnimo se k »alpski zdraviliški kraljici«, kjer bi se kljub številnim vaškim vodnjakom, iz katerih se vsakdo lahko zastonj napije »alpskega šampanjca«, dobro počutili zlasti Primorci -osteria se namreč v Scuo-lu imenuje ustaria; »ma-luns in salsiza«, zalita z domaCim(!) vinom, tekneta kot tolminski želodec in briški merlot.
Štirideset mineralnih vrelcev je že dobro stoletje krivo, da se Scuol uvr-šCa med vodilna alpska naravna zdravilišča, da o slovesu najbolj »smuCar-sko-deskarskega« centra, kjer so bistri Retoromani prvi zavohali nov trend, niti ne govorimo. In cez mesec bo Scuol spet zaoral ledino -1. marca bodo namreč odprli največji in zagotovo daleC najsodobnejši zdraviliško-kopali-ški center v Alpah. 50 milijonov frankov, ki jih je za projekt namenila občina, je zraslo v računalniško vodeni kopališki center s pokritimi in odkritimi bazeni (tudi pozimi), z irsko-rimskim kopališčem, s programi, v katerih »voda pomeni doživetje«.
»Gradimo za naslednje stoletje,« mi je ob slovesu dejal scuolski turistični ideolog in direktor Roland Huber. Pred tem pa se je samo muzal, ko sem ga vprašal, čigava je bila zamisel, da na klopce ob sprehajalnih poteh privežejo majhne metlice, da bi jih gostje, ko so zasnežene, lahko očistili. Pomembno je, da je »allegra«, v tem zakotnih krajih, kjer si je človek iz vode ustvaril raj.
Retoromanom iz Scuo-la ne bo veC treba v svet s trebuhom za kruhom.
IRAN / ZBLIŽEVANJE Z ZDA
Veliki satan se zmanjšuje
TEHERAN - ZDA morajo narediti prvi korak pri normalizaciji ameriško-iranskih odnosov, pravi iranski predsednik Rafsandžani. Toda novica, da je New York obiskala delegacija iranskih predelovalcev nafte, kaže, da si tudi v Teheranu želijo drugačne odnose s Clintonovo administracijo.
Obisk iranske delegacije naftnih predelovalcev v ZDA je prvi tak obisk po Homeinijevi islamski revoluciji v Iranu leta 1979. V Teheranu so vse do zamenjave v Beli hiši prav ameriško administracijo obtoževali za imperializem in krivoverstvo. Po razkroju sovjetskega imperija, ko so ZDA ostale edina velesila, pa je, kot kaže, iranski predsednik Rafsandžani sklenil izboljšati odnose z VVashingtonom.
Po veC kot desetletju napetih in sovražnih odnosov državi ne bosta ravno z lahkoto normalizirali odnosov. Iran ima prav v ZDA najveC svojega v zamrznjega premoženja, skoraj 13 milijard dolarjev, poleg tega pa VVashington obtožuje Teheran prikritih ozemeljskih teženj v soseščini. Rafsandžani je obtožbe Irana kot prihodnje jedrske države zavrnil s podatkom, da od bruto družbenega proizvoda le 1, 5 odstotka nameni za vojaško industrijo.V Izraelu, ki ZDA že nekaj Časa opozarja na iransko nevarnost, gotovo ne bodo z veseljem sprejeli najnovejšega ameriško-iranskega zbliževanja. Toda Ce upoštevamo, da prijateljstva ne obstajajo, temveC samo interesi, in Ce je bil nekoč Irak, zakaj ne bi bil danes Iran. (B. C.)
SUDAN / ISLAMSKA DRŽAVA
Graditev idealne družbe v senci krute resničnosti
KARTUM - V Sudanu, najveeji afriški državi, so islamski vizionarji brez prevelike pozornosti mednarodne javnosti zaceli poskus graditve idealne družbe. Dežela, ki je sicer tako politično kot gospodarsko izolirana, je kompleksna mešanica ras in religij ter predstavlja zelo slab laboratorij za na moC dvomljiv poskus. Politični analitiki so prepričani, da bo imel uspeh ali pa polom vizionarjev, ki jih vodi karizmatični pravnik Hasan Al Turabi, močan vpliv na dolgotrajen konflikt med fundamentalisti in laičnimi si-
lami v arabskem svetu.
Okoli mest na arabskem severu se širijo barakarska naselja, v katerih se gnetejo begunci s črnskega juga države, ki ne pripadajo ne Turabijevi muslimanski veri ne njegovi arabski kulturi. Hkrati z učenjem arabščine se učijo sovražiti dominantno raso.
Hasan Al Turabi sicer nima nobene uradne funkcije, a je ideološki vodja gibanja, ki je pripeljalo do sedanje islamske vlade. Končni cilj, pa tudi možnosti za uspeh njegove vizije, ostajajo neznani. (Reuter)
O usodi miru bo odločalo ameriško in muslimansko stališče
ŽENEVA - Po mnenju diplomatov v Ženevi bosta za uspeh evropskih prizadevanj za mir na Balkanu odločilni stališči nove ameriške administracije in bosanskih Muslimanov. Sopredsedujočima ženevske konference Vanceu in Ownu namreč ni preostalo nič drugega, kot da sporočita, da so ženevska pogajanja zašla v slepo ulico, saj Srbi in Muslimani še naprej zavračajo dogovor. Sopredsedujoča se bosta v ponedeljek v VVashingtonu sestala z ameriškim sekretarjem VVarrenom CJiristopherjem, ki dvomi v njun načrt, saj naj bi le sledil srbski politiki etničnega CišCenja. Prepričala naj bi ga, da Srbi, Čeprav glavni napadalci, niso veC edina ovira za uresničitev načrta. Medtem pa je bilo med sobotnimi napadi na Sarajevo 19 mrtvih in 50 ranjenih, kar je najveeje število žrtev v zadnjih štirih mesecih. (STA)
Aziz meni, da Irak ne bo napadel Kuvajta
BAGDAD - Namestnik iraškega premiera Tarik Aziz je včeraj poudaril, da iraška vlada ne namerava ponovno napasti Kuvajta, ob tem pa poudaril, da IraCani od nove ameriške administracije pričakujejo veC zaupanja kot doslej. Aziz je na včerajšnjem pogovoru za oddajo BBC ponovno potrdil ponedeljkovo izjavo, da je napad na Kuvajt za Irak preteklost. Po njegovih besedah naj bi Irak sprejel resolucijo Varnostnega sveta ZN o prekinitvi spopadov (številka 687), na vprašanje, Ce je Irak priznal Kuvajt kot neodvisno in suvereno državo, pa ni hotel odgovoriti. (Reuter)
Brez sporazuma o premirju v Angoli
ADIS ABEBA - Mirovna pogajanja med angolsko vlado in uporniškim gibanjem Unita pod nadzorom ZN so se po tridnevnih pogovorih ta konec tedna končala brez sporazuma o premirju. Predstavniki Unite so se sporazumeli le, da se bodo ponovno sestali na mirovnih pogajanjih 10. februarja v Adis Abebi. Po poročilih iz krogov blizu obeh delegacij so bila pogajanja neuspešna zaradi političnih zahtev predstavnikov Unite, ki so poleg sporazuma o premirju zahtevali tudi razpustitev paravojaških policijskih enot in vključitev Unite v angolsko vojsko. (Reuter, STA)
Zaire ovira
evakuacijo Francozov
KINSASA - Zairski vojni vrh je belgijsko vojsko jasno opozoril, naj ne tvega z izkrcavanjem na Kinšašo, kjer divja nasilje. V Parizu pa trdijo, da je francoskim paravojnim formacijam prek reke Kongo v Brazoville uspelo evakuirati okoli 100 ljudi, večino francoske narodnosti. Pri evakuaciji naj bi bilo ubitih 65 ljudi, med njimi tudi francoski veleposlanik. Zairski predsednik Mo-butu Sese Seko je Bruselj opozoril, da belgijske enote za vdor v mesto in osvoboditev 3.000 sonarodnjakov nimajo pooblastil. (Reuter)
Ujeta dva ameriška Palestinca
JERUZALEM - Izraelske oblasti so v soboto sporočile, da so njihovi varnostniki prijeli dva ameriška Palestinca, osumljena kot organizatorja islamske skupnosti Hamas. Izraelski varnostniki so do tedaj aretirali že 40 potencialnih pripadnikov Ham asa. Ameriški veleposlanik je dejal, da sta bila ameriška državljana ujeta v okupiranem zahodnem delu Jeruzalema in dodal, da ju namerava kmalu obiskati. (Reuter)
Huda železniška nesreča v Keniji
DARAJANI - Vlak z okoli 600 potniki se je na poti iz Mombase v Nairobi zaradi prevelikega izbruha poplav v soboto prevrnil v reko »Bog, reši nas«. Po poročilu tamkajšnjih varnostnikov naj bi umrlo 147 ljudi, veC kot 200 pa je pogrešanih. To je bila najhujša nesreča, odkar je Kenija postala neodvisna država. Diplomati v Nairo-biju trdijo, da je med evropskimi potniki umrl le eden. Življenje naj bi izgubila neka Nizozemka, stara okoli 30 let. Raziskovalne ekipe menijo, da obstaja možnost, da so se nekateri med pogrešanimi uspeli rešiti. (Reuter)
Bundesbanka bi morala znižati obrestne mere
BONN - Nemški državni sekretar za finance Horst Kobler je dejal, da bi morala nemška Bundesbanka znižati svoje obrestne mere, da bi še v Evropi izognili večji recesiji. Tudi Nemčija se je znašla v recesiji in nobenih znamenj ni, da se bodo razmere v kratkem izboljšale, meni Kobler, zato bi morala bundesbanka, ki je podrejena vladi, znižati obrestne mere in tako pospešile gospodarsko rast. (AFP)
LESTVICE
MOŠKA Ol UGA
IZIDI 13. KOLA: Maniago - La Sedla 3:1 (15:12, 9:15, 15:13, 15:9); Noventa - Montecchio 1:3 (12:15, 11:15, 15:3, 7:15); Marzola - Padova 1:3 (15:6, 12:15, 13:15, 8:15); Mussolente - Riviera 0:3 (6:15, 8:15, 13:15); Vivil - Copat 3:1 (15:6, 9:15, 15:12, 15:3); Schio - S. Giustina 3:0 (15:12, 15:8,15:5); Mogliano - Valprapor Imsa 3:1 (7:15, 15:10,15:13, 15:9).
VRSTNI RED: Riviera del Brenta 24, Valprapor Imsa in Montecchio 20, San Giustina in Mo-glian016, Vivil Villa Vicentina in Petrarca Pd 14, Copat Pordenone in Marzola Trento 12, Mussolente in Nova Gens Noventa 10, Maniago 6, La Sedia San Giovanni al Natisone in Jockey Schio 4.
PRIHODNJE KOLO (6.2.): Montecchio - La Sedia; Mussolente - Padova; Marzola - Brenta; Mogliano - Pordenone; Maniago - Valprapor Imsa; Vivil - S. Giustina; Noventa - Schio.
ŽENSKA Ol LIGA
IZIDI 13. KOLA: Marzola - Vivil 3:0 (15:2, 15:8, 15:1); Martignacco - Cus UD 2:3 (14:16, 13:15, 15:11, 15:12, 14:16); Pav UD - Altura 3:0 (15:4, 15:10, 15:7); Sloga Koimpex - Mogliano 3:2 (15:2, 13:15, 15:13, 15:17, 15:10); Fontane - Bat-tisti 1:3; Kennedy - Lasalle 3:0 (15:13, 15:3, 15:11); Biadenese - Bor Tombolini 0:3 (9:15, 13:15,11:15).
VRSTNI RED: Camst Videm in Marzola Trento 22, Mogliano Veneto, Fontane Tv, Bor Tomboli-ni in Battisti Trento 18, Kennedy Videm 16, Vivil Villa Vicentina 14, Koimpex 12, Biadenese 8, Lasalle Romano in Cus Udine 6, Altura Omse Trst 2, Martignacco 0.
PRIHODNJE KOLO (6.2.): Cus UD - Vivil; Sloga Koimpex - Altura Omse; Pav UD - Mogliano; Biadenese - Sipar; Marzola - Bor Tombolini; Fontane - Lasalle; Martignacco - Kennedy.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 13. KOLA: Sacile - Porcia 3:0 (15:3, 15:12, 15:9); Bor - Petris 1:3 (6:15, 15:11, 12:15, 8:15); Povoletto- Mossa 3:0 (15:8, 15:7, 17:15); Prata -01ympia CDR 2:3 (15:9, 9:15, 15:5, 14:16, 10:15); San Vito - Sloga 0:3 (8:15, 11.15; 6:15); Rozzol - Cremcaffe 1:3 (4:15, 7:15, 15:10, 4:15); Ipem Buia prost.
VRSTNI RED: Cremcaffe 24, Libertas Sacile 20, Povoletto in 01ympia CDR 18, Mossa in Porcia 14, Sloga in Prata 10, Rozzol, Ipem Buia in San Vito 8, Petris TolmeC 4 in Bor 0.
PRIHODNJE KOLO (6.2.): Petris - Porcia; Ipem -Mossa; Rozzol - Olimpija CDR; Santalucia - Sloga; Sacile - Cremcaffe; Bor - San Vito; Povoletto prost.
C - 1 LIGA
Dva plusa, en minus, toda...
Aleksander Koren
Ce se za hip pomudimo pri vrstnih redih v moški C-l in ženski C-l ligi, nam bo takoj jasno, da še ni napočil čas za polaganje obračunov. Za vse tri naše šesterke, Valprapor med moškimi, Bor in Slogo med dekleti, je namreč vse še odprto.
Prvi dve ekipi, nekaterim spodrsljajem navkljub, sta de facto še v boju za napredovanje, Koimpex pa se je šele v zadnjih dveh kolih izvlekel iz kalnih voda pri dnu lestvice.
Ker pa je obdobje po koncu prvega in začetkom povratnega dela v vsakem moštvenem prvenstvu pač pravšnje za tehtanje doseženega, se tej nalogi pravzaprav ne moremo izogniti. Ne le zaradi položaja na lestvici, temveč predvsem glede na predprvenstvena pričakovanja protagonistov in napovedi poznavalcev, je neizpodbitno, da ima obračun valpraporovcev in borovk predznak plus, slogašic pa minus. Poti prvih dveh sta pravi vzporednici. Obe ekipi sta se podali v ogenj z mladima ekipama, v katerih večina igralcev oz. igralk še ni nastopala na ravni državne lige.
Tako valpraporovci kot borovke so začeli silovito in se povsem nepričakovano znašli na samem vrhu lestvic, prav tako pa sta obe po novem letu doživeli nekaj spodrsljajev, ki so razgalili določeno nezrelost oz. mentalno nepripravljenost igranja za tako zahteven (res pa tudi nenadejan) cilj, kot je napredovanje. Zdi se, da v vodstvih obeh klubov to tudi precej obžalujejo. Ne gre toliko za vprašanje letošnje sezone, saj sta obe šesterki svoj deklarirani (a tudi realni) cilj, to je obstanek, dejansko že dosegli, temveč za vprašanje, kako v bodoče.
Napredovanje je preveč kompleksna stvar, da bi ga lahko že vnaprej jemali kot nekaj samo po sebi umevnega za med poletjem še tako obetajoče sestavljeno šesterko, zato v primeru Sloge tudi ne moremo govoriti o absolutnem razočaranju (dosti je pač odvisno tudi od tekmecev), jasno pa je, da predstavlja izkupiček šestih zmag v trinajstih tekmah, nekaterim »olajševalnim« okoliščinam navkljub, za vzhodnokraško šesterko precejšen korak nazaj, prvi po dolgih letih počasnega, a vztrajnega vzpenjanja. Zdaj je vsekakor predvsem važno dokončno si zagotoviti obstanek, čas analize še prihaja, bo pa menda potrebna.
MOŠKA C-T LIGA / TRETJI PORAZ VALPRAPORJA IMSA
Na gostovanjih se je zataknilo
Valpraporovci so v Moglianu zamudili lepo priložnost za zmago (foto Ferrari)
Mogliano - Valprapor Imsa 3:1 (7:15, 15:10, 15:13,15:9)
VALPRAPOR IMSA: Aleš in Mitja Feri, Rigo-nat, Berzacola, Stabile, Paoletti, Buzzinelli, Flo-renin in Prinčič.
Valpraporovcem se je na gostovanjih očitno zataknilo. V Moglianu so v soboto doživeli namreč že tretji zaporedni poraz v gosteh, zadnji je bil menda tudi najbolj pekoč in manj opravičljiv, saj za razliko od vodilne Riviere in solidne San Giustine, ni bil Mogliano nepremagljiv.
Začetek je obetal lahko zmago valpraporovcev. V prvem setu so Zamojevi varovanci zaigrali res odlično. Z dobrim servisom in dobrim blokom so povsem onesposobili domačo ekipo, čeprav si je ta z efektnimi kombinacijami prizadevala prebiti obrambo slovenske šesterke. Vse je šlo kot po olju do sredine drugega seta (6:2 za Valprapor). Nato se je začelo najprej zatikati pri servisu, nato pa še v obrambnih elementih. Igralci Mogliana so brez težav prihajali do menjave servisa, posebno učinkovite pa so bile njihove hitre akcije, tako da so v celoti nadoknadili zaostanek in set tudi prepričljivo dobili. Kot se pogosto dogaja pri rezultatu 1:1, je menda tu-
di tokrat o zmagovalcu odločal tretji niz. Mogliano je bil skoraj vedno v vodstvu, čeprav vselej z majhno prednostjo. Valpraporovci sicer niso popustili, a niso tudi nikoli ujeli pravega ritma. Uspelo jim je sicer izenačiti pri rezultatu 13:13, a odločilnega udarca niso dali. Pri tem rezultatu je bilo precej menjav, po štirinjasti točki Mogliana so gostje izničili še tri set-žoge, a so na koncu vendarle klonili, to pa je bilo
usodno tudi za četrti niz, v katerem so bili stalno v podrejenem položaju, razen kot na samem začetku.
»Zdi se mi, da smo za poraz tokrat krivi res mi«, je strnil misli kape-ten valpraprovcev Aleš Feri. »Lani bi v C-2 ligi to, kar smo tokrat pokazali, le zadostovalo za zmago, v tej kategoriji pa si ne moreš privoščiti nobenih pavz«.
Po tem porazu je val-praporovce na drugem mestu dohitel Montec-
chio. Briško-štandreška šesterka v zadnjih časih res ne blesti, kot na začetku sezone, a pretiranih vzrokov za nezadovoljstvo le ni. Navsezadnje so valpraporovci izgubili na treh gostovanjih proti boljšim še-sterkam v ligi, v povratnem delu pa bodo morali vsi najboljši nasprotniki priti v Standrež (Riviera, Montecchio, San Giustina), kjer jim bodo domači igralci bržkone pripravili	topel
sprejem...
Slogi v S. Vitu važni točki za obstanek
San Vito - Sloga 0:3 (8:15, 11:15, 6:15)
SLOGA: Božič, Riolino, Sgubin, Strajn, Cisolla, Ker-pan, Kralj, Ja-blanšček, Cac.
Sloga se vrača iz San Vita z izredno pomembno zmago proti ekipi, ki se tako kot ona bori proti izpadu. V primerjavi s prejšnjim letom je San Vito precej slabši kot lani, ko je zmagal prvenstvo D lige. Pomembno pa je, da je Sloga na tej tekmi zmagala z gladkim rezultatom. V prvi postavi je začel na krilu Kerpan namesto Kralja, ki je med tednom slabše treniral. Slogaši so izredno dobro servirali in z učinkovitim blokom so onesposobili nasprotnikov protinapad. V začetku drugega seta je nastopil trenutek krize, saj so predvsem zaradi lastnih napak slogaši zgubljali s 5:0 in 7:1. V nadaljevanju pa so domačini popustili, začeli so se tudi kregati med seboj, kar je Sloga izkoristila in tudi osvojila set. Tretji set je bil praktično brez boja, saj je Sloga povedla s 11:2 in 14:3.
ŽENSKA C-1 LIGA / V BIADENAH
ŽENSKA C-2 LIGA / BREZ IZGUBLJENEGA SETA
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 13. KOLA: Fellini - Porcia 1:3 (10:15, 10:15, 15:11, 10:15); Martignacco - Banear 3:0 (15:5, 15:2, 15:9); Ausa Pav - Tarcento 1:3 (13:15, 4:15, 15:10, 4:15); Sokol Indules - Tom-masini 3:0 (16:14, 15:13, 15:4); Kmečka Banka -Gradišča 3:0 (15:9, 15:9, 15:6); Fiume Veneto -Sangiorgina 3:0 (15:7, 15:11, 16:14); Mossa - Ge-mona 1:3 (6:15,15:13, 4:15,10:15).
VRSTNI RED: Al Fungo Humin 26, Tarcento 22, Porcia 18, Ausa Pav Cervignano in Sokol Indules 16, Fiume Veneto in Pellini Tržič 14, Martignacco, Sangiorgina in Kmečka Banka 12, Tor-riana Gradišče 10, Mossa 8, Ottica Tomasini 2, Benear San Vito 0.
PRIHODNJE KOLO (7.2.): Banear - Porcia; Sokol Indules - Tarcento; Ausa Pav - Ottica Tommasi-ni; Mossa - Gradišča; Monfalcone - Gemona; Kmečka Banka - Sangiorgina; Martignacco - Fiume Veneto.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 13. KOLA: Comet - Soča Sobema 0:3 (8:15, 7:15, 8:15); A s fr j Čedad - Fagagna 1:3 (0:15, 15:11, 4:15, 11:15); Rojalese - Prevenire 1:3 (2:15, 4:15, 15:13, 6:15); Faedis - Grado 3:0 (16:14, 15:10; 15:8); Volley Club TS - Copat 3:2 (15:10, 15:8, 11:15, 3:15, 15:13); Fiume Veneto -Zaule 0)3 (14:16, 10:15, 6:15); Ronchi - Volley Bali UD 1:3 (8:15,15:11, 4:15,1:15).
VRSTNI RED: Volley Bali Videm 24, Soča Sobema 22, Fagagna 20, Faedis in Rojalese 18, Zaule 14, Gradež, Fiume Veneto in Prevenire 12, Comet Torriana 8, Asfjr Čedad in Acli Ronchi 6, Volley Club Trst 2 in Copat Pn 0. (Fiume Veneto, Volley Club in Copat imajo dve kazenski točki manj.)
PRIHODNJE KOLO (6.2.): Fagagna - Soča Sobema; Faedis - Prevenire; Rojalese - Grado; Ronchi
-	Pordenone; Torriana - Volley Bali Ud; Volley Club Ts - Zaule; Asfrj Čedad - Fiume Veneto.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 13. KOLA: Villacher - Asfrj 0:3 (15:17, 4:15, 4:15); Pav - Rivignano 0:3 (9:15, 12:15, 7:15); Bor Friulexport - Virtus 3:1 (15:13, 15:11, 13:15, 15:6); Koimpex- Sagrado 3:0 (15:10, 15:13, 15:9); Paluzza - Celinia 3:0 (15:6, 15:1, 15:9); Šanson Ločnik - San Leonardo 3:1 (8:15, 15:8, 15:2, 15:6); Albatros - Codroipo 2:3 (9:15, 8:15,15:13,15:7,13:15).
VRSTNI RED: Del Doge Codroipo 24, Koimpex 22, Danone Rivignano in Albatros 20, Asfjr Čedad 18, Sagrado 16, Paluzza 12, Šanson Ločnik, Pav Natisoma in Celinia 10, Bor Friulexport 8, Virtus Trst 6, San Leonardo 4 in Villacher 2. PRIHODNJE KOLO (6.2.): Rivignano - Asfrj Čedad; Sloga - Virtus; Bor Friulexport - Sagrado; Albatros - Celinia; Villacher - Codroipo; Paluzza
-	San Leonardo; Pav Natisone - Šanson Ločnik.
Do novih točk s kolektivno igro
Biadenese - Bor Tombolini drinks 0:3 (9:15, 13:15,11:15)
BOR TOMBOLINI: Maver (4 točke + 7 menjav), Nacinovi (8+7), Gregori, Ažman (11+4), Vodopivec, Benevol (2+6), Flego (0+0), Grbec (4+1), Pitacco, Cok (2+4).
Zgrešeni servisi: Biadenese 7, Bor 14; točke na servisu: Biadenese 8, Bor 13; točke na nasprotnikovih’ napakah: Biadenese 10, Bor 14.
Po prvem delu prvenstva v ženski C-l ligi so borovke na gostovanjih še nepremagane! Tako kot v vseh dosedanjih dvobojih proti slabšim v ligi, tudi v Biadenah pri Trevisu borovke niso zaigrale ravno na višku svojih sposobnosti, a so vseeno brez težav osvojile dragoceni točki, ki ju postavljajo pred povratnim delom v povsem varen položaj pred ekipami s spodnjega dela lestvice, hkrati pa jima omogočajo, da se spet povzpnejo (sicer v dobri družbi in s štirimi točkami zaostanka za vodilnima) na tretje mesto vrstnega reda.
Trener Sore je tokrat poslal na igrišče nekoliko spremenjeno postavo, saj je ob Maverjevi, Nacinovi j evi in Ažmanovi v vlogi podajačice (dobro) zaigrala Grbceva, Benevolo-va je igrala od vsega začetka, Čokova pa je že v prvem setu zamenjala Flegovo. Začetek ni bil lahek (1:6), k sreči pa se tudi nasprotnice niso najbolje znašle, saj so v prvem setu naredile dosti napak in tako olajšale pot borovk do zmage.
Od drugega niza dalje
so p lave poostrile servis in zaigrale učinkoviteje, posebno preko kril, prebudile pa so se tudi gostiteljice, tako da je bila tekma bolj živahna. Biadenese je vodil še pri rezultatu 13:12, a v končnici so bile borovke spet boljše.
Se najlažji je bil za pla-ve tretji set, v katerem so stalno vodile (4:0, 8:4, 8:7, 11:7). Ce borovke v tem setu ne bi zgrešile kar osem servisov, pa bi se lahko tekma končala še prej.
V tem srečanju je vsekakor prišel polno do izraza Borov kolektiv in tudi boljša tehnična priprava slovenske šesterke, spet pa so se izkazale tudi menjave, kar je še dodaten razlog za zadovoljstvo.
Nataša Grbec (4+1)
Naši šesterki tokrat vknjižili točki po hitrem postopku
Goričanke so do zmage vsekakor prišle lažje od sokolovk
Kmečka banka - Tomana 3:0 (15:9,15:9,15:6)
KMEČKA BANKA:Vižintin, Zavadlav, Luvisutti, Žbogar, Bressan, Tiberio, Maša in Magda Braini, Vi-doz, Krašček, Peterin, Manzo.
V goriškem derbiju C-2 lige je suvereno zmagala Kmečka banka in tako odlično končala prvi del prvenstva. Rezultat sobotnega srečanja ni bil nikoli v dvomu. Ze v prvem setu so domčinke odlično začele ni nadigrale nasprotnice. Niso sicer igrale tako odločno kot v prejšnjem kolu v Huminu. Predvsem so zgrešile preveč servisov in bile nekoliko nezanesljive v sprejemu. Dobro pa so igrale v napadu, kjer je tudi podajači-ca Tiberiova dobro delila žoge soigralkam. Tako je precej številna publika videla dopadljivo igro in tudi kakšno uspešno kombinacijo v napadu. V drugem setu je Kmečka banka z devetimi servisi Zbogarjeve povedla z 9:0. Od tu naprej seveda ni imela večjih težav do konca srečanja, saj je bil zadnji set praktično brez boja. S to zmago so se Goričanke še povzpele na lestvici, pozitivno pa je tudi to, da je bila to prva zmaga Kmečke banke s 3:0. Igralke so torej v svoji igri vedno bolj gotove in prepričane v lastne sposobnosti, kar je vsekakor spodbudno za povratni del prvenstva, ki bo za Kmečko banko gotovo uspešnejši.
Sokol Indules - Ottica Tomasini 3:0 (16:14,15:13,15:4)
SOKOL INDULES: Tanja Masten (6 točk + 4 menjave), Lara Masten (2+7), Vidah (1+1), Vižintin (0+0),
Marucelli (4+3), Brumat (3+2), Lupine (2+0), Košuta (4+5), DrasiC (0+0), Skerk.
Zgrešeni servisi: Sokol 19.
V Nabrežini so pričakovali vsekakor lažjo tekmo, kot je bila dejansko sobotna. Ekipa iz Corde-nonsa je namreč predzadnja na lestvici, a je vseeno pokazala lepo in zagrizeno igro. Gostje so igrale sproščeno, saj niso bile obremenjene z rezultatom. Odlične so bile v obrambi, v napadu pa so predvajale hitro igro, ki je spravila v težave domačinke. Skozi cel prvi set je vodila Ottica, medtem ko so sokolovke delale preveč napak. Tako so na primer zgrešile pet zaporednih servisov. V celi tekmi pa je Ottica dosegla 14 točk neposredno s servisom, medtem ko jih je Sokol dosegel 16. Gostje so se tako povzpele do štirinajste točke pri rezultatu 14:8. Tedaj pa so se Nabrezinke spet zbrale in s servisi in napadi Tanje Masten osvojile set. Tudi v drugem setu so gostje povedle. Pri rezultatu 11:6 so domačinke zopet reagirale in tako osvojile tudi drugi set. V tretjem setu so se igralke iz Cordenonsa praktično vdale v poraz, tako da so ga sokolovke zmagale po hitrem postopku. Sokol vsekakor ni igral najboljše tekme, toda to je tudi posledica dejstva, da so se Nabrežinke že med tednom pripravljale na zahtevne nastope, ki jih čakajo v začetku povratnega dela prvenstva.
ŽENSKA D LIGA / NA OPČINAH USPEH PO TREH SETIH, V ŠOLI SUVICH PA PO ŠTIRIH
Koimpex zdaj sam na drugem mestu, borovkam mestni derbi
Napad slogašic predrl odlično obrambo deklet iz Zagraja - Po dragoceni zmagi proti Virtusu lahko borovke še upajo na obstanek v ligi
Bor Friulexport - Virtus 3:1 (15:13, 15:11, 13:15,15:6)
BOR FRIULEKPORT: Gruden (2+1), T. Vidali (10+14), Bezenšek (7+2), A. Faimann (8+3), Foraus (4+5), Calligaris (15+7), Pernarčič (0+0), Zadnik (0+0), M. Faimann, I. Vidali, Stoper.
V mestnem derbiju so borovke osvojile izredno pomembni točki. Na začetku srečanja so bile vse igralke nekoliko živčne, kar se je poznalo predvsem pri borovkah. Virtus je namreč do osme točke stalno vodil, nakar ga je Bor dohitel in tudi
prehitel.V prvem setu sta obe ekipi naredili preveč napak, tako da igra ni bila na visokem tehničnem nivoju. V končnici pa so borovke grgšile manj in tako osvojile set. V drugem setu je Virtus visoko povedel z 10:3. Tedaj pa so borovke zopet zaigrale kot znajo in dohitele mestne tekmice pri rezultatu 11:11. Od tu dalje pa gostje niso uspele doseči niti ene točke. Tretji set je bil najbolj izenačen in atraktiven, trajal pa je celih 37 minut. Po začetnem vodstvu borovk se je sicer zdelo, da bodo zmagale tudi v tem setu. Do
preobrata pa je prišlo, ko je Calligarisova udarila žogo v četrti tolkaški coni in zadela nasprotnico v obraz. Ta je tako morala v slačilnico in ni več stopila na igrišče. To nesrečo pa so bolj občutile borovke, tako da je Virtus z borbeno igro osvojil set. Zadnji pa je bil povsem enosmeren, saj so gostje popustile in borovke so brez večjih težav zmagale tekmo. Trener Gombač je bil po tekmi zadovoljen: »Pred tekmo sem bil nekoliko zaskrbljen in sem verjetno svojo živčnost posredoval igralkam. Zadovoljen sem z tako z
igro mlajših kot z doprinosom starejših igralk. Upam, da bomo nadaljevali v tem slogu.«
Koimpex - Sagrado 3:0 (15:10,15:13,15:9)
KOIMPEK:	Brišnik
(0+0), Daniela Ciocchi (5+8), Suzana Ciocchi (7+5), Ferluga (0+0), Fonda (1+1), Maja in Martina Kosmina, Milič (4+1), Spacal (4+5), Skerk (7+6).
Mlade igralke Koim-pexa so tudi v zadnji tekmi prvega dela prvenstva osvojile gladko zmago na račun nevarnega Sagrada, ki si je v prejšnjem kolu, privoščil drugouvrščeni Albatros. Takoj je treba
povedati, da je Sagrado odlična ekipa z neprebojno obrambo, ki je tudi njeno glavno orožje. Takoj je bilo jasno, da se bo s tehničnega vidika usoda zmagovalca oz. morebitnega poraženca odločala na dveh konceptih igre. Na eni strani slo-gašice z izrazito udarno silo na mreži, na drugi pa tehnična in nadvse dinamična ekipa Sagrada, ki dejansko lahko meri na napredovanje. Na Opčinah smo tako gledali zelo lepo tekmo, ki je kljub gladki zmagi Koimpexa nudila pravi odbojkarski užitev številni publiki, ki
se je zbrala ob robu igrišča. Koimpex je vsekakor zaigral zelo de-terminantno, kot se pač spodobi za ekipo, ki zaseda vrh lestvice. Vse napadalke so svojo nalogo opravile zelo dobro, kar je odlično obrambo Sagrado spravilo na kolena. Zanimivo je, da so uvodne faze setov pripadle gostjam, tako da so jih morale naše igralke dohitevati. Približno do desete točke sta se nato ekipi izmenjavali v vodstvu, nato pa so se slogašice odlepile in gladko zmagale, kar je še utrdilo njihovo drugo mesto. (Inka)
NOGOMET
Ponedeljek, 1. februarja 1993
2. AMATE RSKA LIGA / V DERBIJ U V TREBČA H
2. AMATERSKA LIGA
LESTVICE
Pri Primorcu in Krasu
Posnetek z včerajšnjega derbija (foto Davorin Križmančič)
Edvin Bevk
Primorec - Kras 0:0
PRIMOREC: Savarin, Finessi, Policardi, Sre-bemich, Pertan, Frasson, Kralj, Gargiuolo ( v 85’ Mule), Benet, Giuressi, Smilovich.
KRAS: Rebec, Sirotti, Massai, Cucarich, Castro, Norbedo, Fadda, Lacala-mita, Spazapan ( v 80’ Drioli), Lepore, Božic.
OPOMINI: Finessi, Gargiuolo in Massai.
IZKLJUČEN: Sirotti v 68’.
SODNIK: Maiero iz Vidma.
Primorec in Kras sta se ob koncu borbene, a občasno tudi dolgočasne igre razšla pri neodločenemu izidu, brez zadetkov. Gledalci, ki so se v kar zadovoljivem številu zbrali ob trebenskem pravokotniku, so lahko v prvem polčasu videli boljšo igro krasovcev, medtem ko so v nadaljevanju in predvsem po izključitvi Sirottija domačini zagospodarili na terenu, vendar niso uspeli premagati vratarja Re-beca.
Prvo priložnost so imeli domačini že v prvi minuti z Benetom, ki je resno zaposlil vratarja gostov, nakar je žogo odbil branilec Krasa. Krašovci so predvajali bolj organizirano igro in se borili za vsako žogo, do-
mačini pa so bili preveč zmedeni, predvsem na sredini. Do 33. minute se ni zgodilo nic takega, kar bi bilo vredno omeniti. Tedaj sta se namreč gostom ponudili zelo dobri priložnosti: najprej je Spazapan s prostega strela resno zaposlil vratarja Savarina, ki je žogo poslal v kot; minuto kasneje pa je Cucarich iz ugodnega položaja nerodno poslal usnje mimo vrat. Tudi domačini so par minut kasneje imeli lepi priložnosti (s Sreber-
nichem direktno s prostega strela) in s Kraljem, a v obeh primerih je Rebec dobro posegel.
Drugi polčas se je pričel z lepo akcijo Bene-ta, ki pa je streljal na nasprotnikovega vratarja. V tretji minuti so imeli kra-sovci izredno priložnost s Spazapanom, Cigar strel je Policardi preusmeril na vratnico. Nato je bila igra izenačena, gostje so bolj vodili žogo, domačini pa so poskušali presenetiti nasprotnike s protinapadi. V 68. minuti pa
je sodnik zaradi dvojnega opomina predčasno poslal v slačilnico branilca Sirottija. Pobudo so tako prevzeli domačini, ki so imeli vrsto ugodnih priložnosti, a netočnost in vratar Rebec sta jim preprečila, da bi dosegli zadetek. Najbolj aktivni so bili Giuressi, Smilovich in Benet.
Ob koncu srečanja sta bila kapetana obeh ekip podobnega mnenja: izid je bil pravilen.
EDVIN KRALJ (Primorec): »Čeprav smo nasto-
pili v okrnjeni postavi, smo igrali dobro, predvsem v drugem polčasu, medtem ko je Kras predvajal boljšo igro v prvem polčasu. Mislim, da je končni rezultat pravilen.«
MARCO LEPORE (Kras): »Srečanje je bilo izenačeno in zagrizeno do izključitve Sirottija, nakar so Trebenci zagospodarili na igrišču in imeli vrsto lepih priložnosti, mi pa smo zadeli vratnico. Zato mislim, da je delitev točk pravična.«
Zdesetkane Sovodnje dale vse od sebe
Breg popravil svoj položaj
Sovodnje - Muggesana 2:2 (1:)
STRELCI: Flego v 7’ (11-metrovka), E. Sambo v 10’ in v 50’, Cacich v 60’
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Gulin, L. Tomšič, Grillo, Devetak, Zotti, D. Vižintin, Acconcia, Fajt, E. Sambo
Modula, Luisa in Michele Vižintin poškodovani, Černič in Bizaj diskvalificirana: Sovodnjeci so bili dejansko brez rezerv, tako da' so bile bojazni in previdnost pred nastopom več kot upravičene. Igralci pa so vse težave premostili z zvrhano mero požrtvovalnosti, dali so res vse od sebe, kot je povedal predsednik Mar-son, ki je imel na njihov račun le besede pohvale.
Poleg vsega se tudi srečanje v začetku ni obrnilo najbolje, saj je Muggesana kaj kmalu povedla po zaslugi dvomljive 11-metrovke. To pa Sovodenjcem ni vzelo poguma in volje, krenili so v napad in po prodorni akciji je Edi Sambo v kazenskem prostoru z lepim strelom zatresel režo. Zatem se je Gulin izkazal z natančno izvedenim prostim strelom s kakih 20 metrov, s katerim je žogo usmeril v zgornji kot vrat, vendar jo je vratar Muggesane odbil v kot.
Kmalu po začetku 2. polčasa so Sovodnje povedle, strelec pa je bil znova Edi Sambo. Domačini so Se naprej urejeno napadali, gostje pa so edinikrat, ko so prišli v napad, izenačili. Premoč Sovodenj se je Se nadaljevala, tako da bi si zaslužile tudi veC kot točko.
Breg - Roianese 1:0 (0:0)
STRELEC: Diminich v 70’.
BREG: Gregori, Pečar, Zobec, Amoroso, Švab, Prašel, Slavec, Albertini, Paoli, Udovicich, Diminich.
Glavni protagonist tekme je bila moCna burja, ki je zelo pogojevala igro. V 1. polčasu so gostje kljub pomoči vetra malokrat spravili v težave Bregovo obrambo. Igra se je odvijala pretežno na sredini in ne eni ne drugi si niso ustvarili priložnosti za zadetek. V nadaljevanju pa so s pomočjo vetra pobudo prevzeli domačini. Prvo lepo priložnost je imel Diminich, ki je preigral celo nasprotnikovega vratarja, a je netočno streljal. Dvajset minut pred koncem pa so Brežani le dosegli zmagoviti zadetek, in sicer z Diminichem neposredno s prostega strela. To je bil njegov sesti letošnji zadetek. Par minut kasneje je imel neustavljivi Diminich novo izredno priložnost, ko se je znašel sam pred nasprotnikovem vratarjem, a je žogo udaril nad vrata. Gostje so v zadnjih minutah zkuSali izenačiti, a izpeljali so le eno nevarnejšo akcijo, vendar je Gregori strel prisebno ubranil.
PROMOCIJSKA LIGA / V 16 KOLU
Juventina ponovno blesti Primorje si res ne zasluži sedanje skromne uvrstitve
Ruda - Juventina 1:2
(1:0)
STRELCA ZA JUVEN-TINO: Kavs v 59’, Trevi-san v 81’
JUVENTINA: Pasco-lat, Capotorto, Travagin, Trevisan, Kavs, Pizzi, Bastiani, Gandin, Kovic (Andaloro v 83’), Cecot-ti, Braida (Tabaj v 75’).
Očitno se Juventina vrača v formo, v kateri je bila pred meseci. Tega ne kažejo samo zadnji rezultati, ampak predvsem njena igra, ki jasno priCa, da se ekipa zaveda svoje moči in svojih sposobnosti.
Tudi včeraj je zaCela zelo dobro, motivirano (priložnosti so imeli Gandin, Kovic, Trevisan) in je zatem niti gol domačinov, ki bi zatem lahko Se podvojili, ni spravil iz ravnotežja: nadaljevala je s svojo urejeno, zanesljivo, enostavno igro in sadove požela v 2. polčasu, ko je Kavs zatresel mrežo po podaji Gandina. Po drugem zadetku se je Ruda Se bolj odprla, Kovic, ki je že pred tem izkazal z izredno lepim strelom v zgornji kot vrat, je sam pred vratarjem zamudil priložnost. Zatem je zaradi krcev moral z igrišča in ga je zamenjal Andaloro. Vsekakor si nastop Kovica, Gandina, Trevisana in Travagina posebej zasluži omembe. Upati je, da bodo bodisi oni kot ostali tako tudi nadaljevali.
Primorje - San Luigi 1:1 (1:1)
STRELCA: v 7’ Štolfa, v 29’ Mislej.
PRIMORJE:	Babic,
Luksa, Trampuš, Stoka, Auber, Savarin, Štolfa,
Miclaucich, Podrecca, Krevatin, Antoni (v 82’. Digovich).
Prosecani tudi proti prvouvrSCenemu S. Luigi ju niso prekinili vrste pozitivnih rezultatov. Kljub burji sta ekipi igrali zanimivo in do konca napeto: v 1. polčasu so ob pomoči burje vodili igro domačini, druga polovica tekme pa je bila praktično enakovredna, brez večjih priložnosti na obeh straneh. Primorje je povedlo že v 7. min., ko je Štolfa z natančnim strelom ob kazenskem prostoru premagal nekrivega vratarja gostov. Prav Štolfa je bil najbolj nevaren napadalec »rdece-rumenih«, saj Miclaucich že dalj Časa iSCe pravo formo, kar se ekipi zelo pozna. Gostje so izenačili ob prvem res nevarnem prodoru v kazenski prostor. ProseCa-ni so takoj reagirali, a se jim zaradi burje številne doge podaje niso obrestovale. Kljub temu je Štolfa v 40. min. z udarcem z glavo po pred-ložku Auber j a poslal žogo za las mimo vrat.
V drugem polčasu so imeli terensko premoč Tržačani, ki so poskušali s streli od daleč in s prostimi streli. Primorje se je zanašalo na protinapade, ki pa jih je tokrat slabo izkoristilo. Resnejši poseg je Babic opravil v 89. minuti, ko je spretno posegel po strelu z glavo.
Dejan Štolfa nam je po tekmi povedal: »Mislim, da smo igrali kar učinkovito, vsaj na nivoju zadnjih tekem. Z razliko od začetka prvenstva, ko smo vse preveč napadali
brez prave organizacije, igramo sedaj bolj požrtvovalno, zlasti obrambi pa posvečamo veC pozornosti. Kljub temu bi lahko že danes dosegli boljše rezultate v napadu. San Luigi se je seveda izkazal kot zelo dobra ekipa, a je šepal v obrambi šepali, Cesar nismo najbolje izkoristili. Ze dejstvo, da enakovredno kosamo z najboljšo ekipo prvenstva, priča o naši moči, saj Se zdaleč ne sodimo v spodnji del lestvice. Moramo pa nadaljevati kot v zadnjih tekmah in počakati, da okrevajo vsi poškodovani. Prav te poškodbe pa dajejo nam mladincem možnost, da igramo v promocijskem prvenstvu, kar nas seveda zelo veseli.« (S.M.)
______1. AMATERSKA LIGA / V 17: KOLU SKUPINE B_
Vesna še bližje samemu vrhu Zarja ni izkoristila premoči
Pavel Gregorič potrdilda bo za Zarjo velika okrepitev
Cividalese - Vesna: 0:2 (0:1)
STRELCA: Sambaldi v 1’, Sigur v 50’
VESNA:	Zemanek,
Sedmak, Sambaldi, Soa-vi, Malusa, Bertoli, Can-dotto (v 75’ Kostnapfel), Vlach, Sigur (v 75’ Kri-scjak), Nonis, Castello.
Vesna si je v Čedadu izborila celotni izkupiček in se s to zmago dejansko uvrSCa med konkurente za prestop v višjo ligo. Križani so stopili na igrišče v standardni postavi (odsoten je bil le Leonardi zaradi poškodbe), domačini pa so se morali odpovedati dvem diskvalificiranim igralcem.
Vesna je močno pritisnila takoj po začetnem sodnikovem žvižgu, tako da je povedla že v prvi
minuti igre: mrežo je srečno zatresel Sambaldi, ki je z moCnim strelom izven kazenskega prostora premagal vratarja. Prav Sambaldi bi lahko par minut kasneje podvojil, vendar je bil tokrat domači vratar na mestu. Odlična priložnost se je Vesni ponudila v 15. minuti, ko se je Candotti znašel sam pred vratarjem, žal pa je slednji spretno odbil strel. Domačini so si še naprej prizadevali, da bi izenačili, vendar njihov napad ni bil dovolj konkreten. Križani so zapečatili zmago ob začetku drugega polčasa, ko so s hitrim protinapadom dragic zatresli naprotnikovo mrežo. Igra je Se naprej v glavnem potekala na sredini, tako da je bil Zema-
nek zaposlen le pri enem prostem strelu. (S.K.)
Opicina - Zarja 0:0
ZARJA: Kočevar, Do-naggio, Tognetti, Giacca, Kalc, Žagar, Volje, E. Fonda, Gregorič, Speran-za, De Micheli.
Kljub precej mrzlemu zimskemu popoldnevu se je lepo število bazov-skih navijačev podalo do bližnjih Opčin, da bi se na lastne oci prepričalo, kako je z novim igralskim nakupom Zarje, in sicer Pavlom Gregoričem. Novi igalec je na sploSno tudi zadovoljil navijače in pokazal, da se bo pri Zarji še kako poznal njegov doprinos.
Bazovci so tekmo zaceli obetavno in so bili stalno v napadu, toda svoje premoči jim ni uspelo tudi ustrezno
konkretizirati. In kot se ponavadi pri nogometu dogaja, so prav tisti, ki so se branili, imeli najlepSe priložnosti za gol. Toda na srečo Zarje so bili domači napadalci tudi skrajno netočni, lahko bi rekli celo nerodni. Edina resnejša priložnost se je Zarji v prvem polčasu ponudila prav v zadnji minuti, vendar ne Gregorič in ne Egon Fonda nista uspela potisniti žoge v mrežo, Čeprav sta se znašla v neposredni bližini vrat.
Drugi polčas je bil praktično fotokopija prvega, saj je Zarja imela stalno terensko premoč, medtem ko so se domačinom ponujale priložnosti, toda ob koncu sta si ekipi salomonsko razdelili točki. (Big)
V 3. AMATERSKI LIGI / PO DALJŠEM PREMORU
Padriškogropajska Gaja ni pokazala igre, ki jo je doslej odlikovala Doberdobska Mladost zaman šla v Trsk na igrišču našla... dekleta
Gaja - Fincantieri 0:1 (0:1)
GAJA: Baxa, Capolino, Aleks Majcen, Gabrielli, Giursi, Subelli, Vengust, Neppi (v 46’. Biloslavo), GombaC, Ghiotto, Andrej Majcen.
STRELEC za Fincantieri: avtogol (Gabrielli)
RDEČI KARTON: Aleks Majcen v 70 ’ (dvojni opomin).
»Zeleno-rumeni« so po dvotedenskem počitku znova stopili na igriSCe s trdnim namenom, da zmagajo. Podcenjevanje nasprotnika pa se je gropajsko-pa-driskim nogometašem
tokrat maščevalo, tako da so morali poraženi zapustiti domači pravokotnik, ki že vrsto let prinaša društvu slabe rezultate. Ne glede na hladno, vetrovno vreme se je ob njem zbralo precej ljudi, navijačev, simpatizerjev in ljubiteljev nogometa, a na žalost ekipa ni pokazala lepe in zabavne igre, ki smo je bili vajeni pred mesecem dni. V prvem delu tekme se ji je sicer ponudila vrsta priložnosti za gol, žal pa se naši napadalci tokrat niso izkazali. Igra je potekala predvsem v kazenskem prostoru gostov, ki so se
razumljivo v glavnem zanašali na protinapad. In prav protinapad jim je v 35. minuti (s sprostega strela) prinesel zaželjeni gol: streljal je napadalec Sambo, žoga se je nesrečno odbila od kapetana Gaje Gabriellija in ukanila domačega vratarja Baxo.
Tekma je postajala vse bolj napeta in živahna, tako da je moral sodnik velikokrat poseči z rumenimi kartoni, dokler ni zaradi dvojnega opomina predčasno poslal v slačilnico Gajinega bralnica Aleksa Majcna.
Čeprav so imeli moža
manj na terenu, se »zeleno-rumeni« niso predali nasprotnikovi igri in so do konca stalno, a žal brezuspešno napadali. Velja povedati, da jim tudi sodnik s svojimi odločitvami ni Sel na roko, saj je pravico delil v korist gostov. Upajmo, da se bodo naši nogometaši med tednom reorganizirali in se v nedeljo izogi-li napakam, ki so jih delali včeraj. (Kalc)
CUS - Mladost n.o.
Mladost je vCeraj zaman odšla na gostovanje v Trst: tekme proti Cusu namreč ni odigrala. Kriva pa ni bila burja, ki je
včeraj precej moCno pihala na Tržaškem. Na igrišču, kjer bi se Dober-dobci morali pomeriti z vseuciliscniki, so bila namreč ob isti uri zaposlena dekleta, ki so se merila za deželni pokal.
Skupaj z Mladostjo se je ob igrišču predstavil tudi sodnik, ki prav tako ni bil o ničemer obveščen, in ki mu ni preostalo drugega, kot da odide skupaj z Do-berdobci. Nasprotnikov pa ni bilo na spregled. Kako je do te organizacijske napake prišlo in kdo je zanjo kriv, se zaenkrat ne ve.
ELITNA AMATERSKA UGA
IZIDI 17. KOLA San Giovanni - San Sergio 2:0 San Daniele - San Marco 1:1 Gemonese - Ronchi 0:1 Monfalcone - Pro Gorizia 0:1 Cussignacco - Porcia 0:1 San Canzian - Tamai 0:1 Serenissima - Sacilese 1:1 Fontanafredda - Gradese 0:2 VRSTNI RED: Pro Gorizia 28, Tamai 26, Ronchi in Porcia 22, Fontanafredda 21, Gradese 20, Gemonese 19, San Daniele 18, Cussignacco in Sacilese 17, San Marco in San Sergio 14, San Giovanni 10, San Canzian 9, Monfalcone 8, Serenissima 5.
San Daniele in San Sergio imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (7.2.): Gradese - Serenissima; Sacilese - San Canzian; Tamai - Cussignacco; Porcia - Monfalcone; Pro Gorizia - Gemonese; Ronchi - San Daniele; San Marco - San Giovanni; San Sergio - Fontanafredda.
PROMOCIJSKA UGA
SKUPINA B IZIDI 17. KOLA Fortitudo - Gonars 2:0 Valnatisone - Pro Fiumicello 2:0 Primorje - San Luigi 1:1 Lucinico - Varmo 0:0 Ruda - Juventina 1:2 Flumignano - Union 1:0 Costalunga - Cormonese 3:0 Trivignano - Aquileia 0:1
VRSTNI RED: San Luigi 23, Aquileia 22, Trivignano, Juventina in Fortitudo 20, Valnatisone 19, Ruda, Cormonese in Pro Fiumicello 18, Flumignano in Lucinico 16, Gonars 14, Costalunga 13, Union in Primorje 12, Varmo 11.
PRIHODNJE KOLO (7.2.): Aquileia - Costalunga; Cormonese - Flumignano; Union - Ruda; Juventina - Lucinico; Varmo - Primorje; San Luigi -Valnatisone; Pro Fiumicello - Fortitudo; Gonars
-	Trivignano.
1.	AMATERSKA UGA
SKUPINA B IZIDI 17. KOLA Pro Romans - Ponziana 1:1 Staranzano - Portuale 4:1 Opicina - Zarja 0:0 Mossa - Isonzo 2:1 Cividalese - Vesna 0:2 Piedimonte - Villanova 2:0 Turriaco - Torreanese 1:1 San Marco - Edile 1:1
VRSTNI RED: Ponziana 27, Staranzano 25, Vesna 24, Mossa 23, Zarja 19, Torreanese in Cividalese 17, Turriaco, Portuale in Edile 15, Opicina 14, San Marco, Isonzo in Pro Romans 13, Villanova in Piedimonte 9.
Zarja, Mossa, Turriaco in Villanova imajo tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (7.2.): Edile - Turriaco; Torreanese - Piedimonte; Villanova - Cividalese; Vesna - Mossa; Isonzo - Opicina; Zarja - Staranzano; Portuale - Pro Romans; Ponziana - San Marco.
2.	AMATERSKA UGA
SKUPINA D IZIDI 17. KOLA Castionese - Morsano 1:0 Santamaria - Talmassons 1:2 Junior - Camino 4:1 Romans - Bertiolo 0:0 Ronchis - Zaule 1:1 Lestizza - Mereto 0:1 Primorec - Kras 0:0 Zompicchia - Lavarianese 0:0 VRSTNI RED: Samtamaria 23, Zaule, Lavarianese in Talmassons 21, Mereto in Kras 20, Bertiolo, Junior in Primorec 18, Romans, Castionese in Morsano 16, Camino 15, Ronchis 11, Zompicchia 10, Lestizza 8.
PRIHODNJE KOLO (7.2.): Lavarianese - Primorec; Kras - Lestizza; Mereto - Ronchis; Zaule -Romans; Bertiolo - Junior; Camino - Santamaria; Talmassons - Castionese; Morsano - Zompicchia.
SKUPINA F
IZIDI 17. KOLA
Capriva - Pieris 3:1
Poggio - Villesse 2:3
Audax - Moraro 0:0
Pro Farra - Fogliano 2:0
Breg - Roianese 1:0
Fossalon - Domio 0:1
Medea - Fincantieri 2:2
Sovodnje - Muggesana 2:2
VRSTNI RED: Fincantieri 25, Muggesana 23,
Fogliano in Pro Farra 22, Medea 20, Capri va in
Moraro 19, Fossalon in Roianese 18, Sovodnje
in Domio 16, Villesse 15, Breg 12, Poggio 10,
Audax 9, Pieris 8.
PRIHODNJE KOLO (7.2.): Muggesana - Medea; Fincantieri - Fossalon; Domio - Breg; Roianese -Pro Farra; Fogliano - Audax; Moraro - Poggio; Villesse - Capriva; Pieris - Sovodnje.
3.	AMATERSKA UGA
SKUPINA A IZIDI 14. KOLA Grado - Union 3:0 San Vito - San Nazario 2:1 Stock - Lelio 1:2 Montebello - Romana 0:0 Don Bosco - Cgs 0:5 Gaja - Fincantieri 0:1 Cus - Mladost n.o.
VRSTNI RED: Cus, Romana in Gaja 20, San Vito 19, Stock 18, Fincantieri 17, Mladost 16, Cgs 14, Lelio in Montebello 13, Grado 12, San Nazario 6, Don Bosco 4, Union 2.
Cus in Mladost imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (7.2.): Cus - Gaja; Fincantieri
-	Don Bosco; Cgs - Montebello; Romana - Stock; Lelio - San Vito; San Nazario - Grado; Mladost -Union.
ŠPORT
Ponedeljek, 1. februarja 1993
KOŠARKA / ITALIJANSKA A-l LIGA
NOGOMET / C-l LIGA
Stefanelu v drugem polčasu ni šlo od rok
Ciemme s porazom poslabšal svoje možnost
Ciemme - Serrapi-de 80:82(38:47) CIEMME. Fazi 12, Angeli 22, Vitez 14, Mian 4, Stramaglia 8, Sfiligoj 6, Passa-relli 10, Castellazzi 4.
Goriška peterka je s sinočnjim porazom bistveno poslabšala svoj položaj na lestvici in odslej bodo morali Dalipagičevi varovanci pokazati bolj odločno igro, Ce se bodo hoteli ponovno vključiti v boj za »play-off«. Gostje iz Pozzuolija so slavili zasluženo zmago, saj so bili stalno v vodstvu in so predvajali bolj enostavno in učinkovito košarko od domačinov, ki so stopili na igrišče brez zagrizenosti in volje do zmage. V zelo razburljivem finišu so prvič v srečanju Goričani izenačili s trojko Fazija. Gostje pa so ohranili mimo kri in so 7 sekund pred koncem s Giar-lettijem dosegli zmagoviti koš..
F	$**'
1 iŠ	k	' *
a	k	f*: j j
■ JR	
English je proti Virtusu dosegel 25 točk
Virtus Rim - Stefanel 85:75 (37:36)
VIRTUS RIM: Busca 4, Dell’ Agnello 8, Tolot-ti 2, Premier 6, Fantozzi 22, Rolle 2, Niccolai 19, Radja 22, Stazzonelli, Croce, trener Casalini.
STEFANEL TRST: Bo-diroga 26, Pilutti 6, FuCka 8, De Pol 2, Bian-chi 3, Alberti, meneghin 4, Pol Bodetto 1, English 25, Cantarello, trener Tanjevič.
SODNIKA . Giordano in Colucci iz Neaplja. PM. Virtus 19:22, Stefanel 17:19. TRI TOČKE: Virtus 6:12 (Busca 0:1, Dell’ Agnello 1:2, Premier 0:1, Fantozzi 4:4, Niccolai 1:4). Stefanel 4:15 (Bodiroga 2:7, Pilutti 1:3, Bianchi 1:4, English 0:1). PON: Alberti (34), Meneghin (38), Dell’ Agnello (38). GLEDALCEV: 4.000.
RIM - Tržaški Stefanel je na včerajšnji tekmi 21. kola italijanske A-l lige držal korak z rimskim Virtusom le do 26. minute, ko je celo vodil s tremi točkami prednosti (47:44), nakar pa so domačini, z odličnim Radjo na čelu ter z razpoloženimi strelci Premierjem, Fantozzijem in Niccolaiem, prevzeli vodstvo, jo skokovito večali ter na koncu tudi zasluženo zmagali.
Po začetnem vodstvu rimske ekipe s 6:2 in 15:9 (v tem delu je bil
hrvaški košarkar Dino Radja skoraj neustavljiv) je Stefanel zaigral odločneje predvsem v obrambi in v 7. min. celo prehitel gostitelje za eno točko (16:15). Stefanelov American English je bil v teh minutah zares sijajen in je zadeval rimski kos kot za stavo. V obrambi pa je zelo dobro igral Gregor FuCka, ki je imel vec skokov pod lastnim košem, sicer pa je vsa tržaška ekipa igrala zelo motivirano, zbrano in požrtvovalno.
Na dlani pa je bilo že v prvem polčasu, da gostje ne bodo mogli zdržati boja v skoku pod košema, saj je v tem elementu rimsko moštvo odloOno boljše.
Svojo premoč pri odi-bitih žogah ter večjo razpoložljivost enakovrednih igralcev je domače moštvo v drugem polčasu tudi docela izkoristilo.
Fantozzi je začel zadevati trojke kot na tekočem traku, Niccolai je drzno in uspešno uhajal proti tržaškemu košu in tudi Dell’ Agnello je pokazal, da še ni »pozabil«, kako se igra košarka.
Skratka, Virtus je v tem delu uveljavil ves svoj ogromni igralski potencial, medtem ko je pri gostih English vidno popustil in točki sta tako zasluzeno ostali v Rimu.
Triestina z borbeno igro do točke v gosteh
Na lestvici Tržačani 3 točke pred petim Comom
Alessandria - Triestina: 0:0
TRIESTINA: Facciolo, Bagnato, Milanese, Conca, Tangorra, Cerone, Danelut-ti (od 71’ Bressi), Terracia-no, Mezzini (od 59’ La Rosa), Bianchi, Labardi (Brunner, Cossaro, Marino).
Sodnik Siciliano iz Brindisija. Koti: 7:1 za Alessandrio. Gledalcev 6.000.
Na slavnem stadionu »Moccagatta« sta se v mrzlem popoldnevu ekipi Triestine in Alessandrie razšli pri belem izidu, kar je vsekakor realna slika dogodkov na igrišču. Marsikateri navijač Triestine je z dokajšnjo zaskrbljenostjo pričakoval včerajšnjo tekmo in to zaradi polemik (neizplačani prejemki, zmeda v vodenju društva), ki so zajele tako vodstvo kot igralce. Slednji pa so, vsaj kar se tiče borbenosti, odpravili vse dvome in zaigrali požrtvovalno ter zasluženo osvojili točko.
V prvem polčasu je dokaj okrnjena Triestina (manjkali so namreč Donatelli, Arrigoni in Torrac-chi) zelo dobro začela in domačine spravljala v težave s pressingom in dobro izpeljanimi akcijami. Tu pa je prišla na dan taCas najvecja hiba Tržačanov: sterilnost napada. Mezzini, Labardi in ostali namreč že tretjo nedeljo zapored ne najdejo poti do gola in izničijo ves trud
veznih igralcev. To je včeraj izkoristila tudi Alessandria, ki je po začetni zmedi uredila svoje vrste in proti koncu polčasa nevarno napadla. Najprej je veteran Sabato streljal v out, nato pa je Gallo ogrozil Faccio-la, ki je v 38. minuti z izrednim posegom rešil svoja vrata.
V drugem polčasu je ritem igre precej upadel, ekipi sta zaceli taktizirati, prišla je na dan tudi precejšnja nervoza tako, da je moral sodnik večkrat poseči po rumenem kartonu.
Proti sredini polčasa je trener Tržačanov Perotti poslal na igrišče napadalca La Roso in Bressija v upanju, da bosta s svojo živahnostjo presenetila domačine, kar pa se ni zgodilo.
V prihodnjem kolu igra Triestina zopet v gosteh in sicer proti Arezzu, ki sameva daleč na dnu lestvice. Tržačanom se torej ponuja priložnost, da z zmago na tujem odpravijo vse dvome in nadaljujejo boj za napredovanje. (Bet Wal-ter)
OSTALI IZIDI: Chievo -Ravenna 0:1, Como - Car-rarese 1:0, Empoli - Pro Šesto 0:0, Leffe - San Bene-dettese 2:0, Massese - Car-pi 3:0, Siena - Palazzolo 0:1, Spezia - Vicenza 0:1, Vis Pesaro - Arezzo 3:1.
VRSTNI RED: Empoli 27, Ravenna 26, Vicenza 25, Triestina 24, Como 21, Chievo, Leffe in Pro Šesto 20, Sanbenedettese 19, Spezia 18, Alessandria, massese in Vis Pesaro 17, Carpi in Carrarese 16, Palazzolo 15, Siena 14, Arezzo 10.
ROKOMET / MOŠKA C LIGA
NAMIZNI TENIS / NOVA USPEHA KRASA V B IN C LIGI
Kras Trimac s protinapadi do visoke zmage
Mezzocorona - Kras Trimac 23:34 (7:16)
KRAS: Klinc, Rossi, Vremec 10, Raseni 4, Oberdan 2, Milič 5, Cebulec 4, Pertot 8, Colja 1.
Na gostovanju na Tridentinskem so Krasovi rokometaši nepričakovano visoko premagali ekipo Mezzocorona. Podobno kot na gostovanju prejšnji teden, so si Krašovci priigrali večjo prednost že v prvem delu prvega polčasa, ko so presenetili domačine z agresivno obrambo.
Na tak način so prestregli nasprotnikom veliko žog, ki so jih potem v glavnem s protinapadi Vremca (dosegel je kar 10 golov) izkoristili in dosegli precej golov. V nadaljevanju srečanja so Krašovci seveda popustili in si po pravici reCeno privoščili marsikatero napako. Sicer fizično solidni, a dokaj neizkušeni igralci Mezzoco-rone na sreCo niso znali izkoristiti teh trenutkov nezbranosti v Krasovih vrstah in tako so Krašovci ohranili visoko prednost do konca. S to zmago se je Kras Trimac povzpel na 3. mesto na lestvici. Naslednje kolo pa jo Čaka srečanje s trenutno drugim Malojem, od katerega ga ločita le dve točki. (Pjotr)
OSTALI IZIDI 9. KOLA: Volksbank Meran - Taufers 22:18; Epan - Meran 22:20, Malo - Mori 27:18, Caldo-gno - Klausen 23:19.
VRSTNI RED: San Vito 15, Malo 12, Kras Trimac, Epan in Meran 10, Klausen 8, Taufers, Mori in Volksbank Meran 6, Mezzocorona 5, Caldogno 2.
Kresova moška postava vse bližja napredovanju ■ Uspešne Ireljeligašice
V promocijskih ligah dekleta in fantje manj uspešni
MOŠKA B-l LIGA
Krasova moška vrsta se vse bolj približuje A-2 ligi. V prvem povratnem kolu je v gosteh premagala Lego Nazionale s 5:1. Gostitelji so s spremenjeno postavo skušali presenetiti Krašovce, a vse zastonj. Preciznega in zagrizenega namiznoteniškega igralca Urizia je v prvi tekmi odpravil Igor Milic. Kasneje mu je dal lekcijo še Kristjan Mer-si. Točko k zmagi je prispeval tudi Marjan Milic. Premagal je veterana Don-do, ki se ponaša z naslovom svetovnega prvaka v dvojicah veteranov v tolažilni skupini. Največ truda je vložil v tekmo Igor Milič. Z obema nasprotnikoma Uriziom in Saltari-nijem je odigral po tri sete. S sedmimi zmagami ostaja Kras na prvem mestu.
Lega Naziona e- Kras Activa 1:5
Urizio - I. Milic 1:2 (21:11, 9:21, 21:23); Salta-rini - M. Milic 2:0 (21:7, 21:18); Donda - Mersi 0:2 (10:21, 9:21); Saltarini - I. Milic 1:2 (17:21, 21:17, 17:21); Urizio - Mersi 2:0 (13:21, 17:21); Donda - M. Milic 0:2 (17:21,18:21).
Ostali izidi 8. kola: Verona - Marostica 5:0; Volta Bresciana - Domodossola 4:5; Marling Raifaisen -Villazzano 1:5.
Vrstni red: Kras Activa Zgonik 15, Borgo San Pan-crazio Verona 14, Cassa Rurale Villazzano 13. Os-sola 2000 Domodossola in Lega Nazionale Gorica 12, Marling Raifaisen in Marostica Vicenza 11, Volta Bresciana 9.
ZENSKA C LIGA
Vse kar so zamudile v
prvem delu prvenstva Kra-sovke popravljajo v povratnem. Iz Monze se ekipa Krasovih pionirk vrača s tretjo zapovrstno zmago. Domačinke so morale priznati premoč naših v postavi Vanja Milic in Erika Radovič ter so klonile z izidom 4:1. V posameznih srečanjih je mlajša pionirka Vanja odpravila obe nasprotnici, le Eriki se je zataknilo proti Del Bo, ki ima za sabo daljšo tekmovalno pot. V igri dvojic sta po trdnem boju slavili Kra-sovki. Dve koli pred koncem prvenstva si Krasova postava postavlja vse bolj trdne pozicije med šestimi konkurenčnimi ekipi.
Monza - Kras 1:4
Alghisi - V. Milic 0:2 (10:21. 17:21); Del Bo - E. Radovič 2:0 (21:18, 21:10); Alghisi, Del Bo - Milič, Ra-
dovič 1:2 (20:22, 21:13, 11:21); Del Bo - V. Milic 0:2 (17:21,19:21); Alghisi -E. Radovič 0:2 (10:21, 18:21).
Ostala izidi: Azzurra Gorica - Cral Giba Geigy Lainate 3:2, Chiadino Trst - Rentsch Bočen 2:3.
Vrstni red: Rentsch Bočen 15, Cral Giba Geigy Lainate in Chidino Trst 13. Kras Zgonik 12, Azzurra Gorica 11, Arniči di A. Vil-la Monza 8.
PROMOCIJSKE LIGE
Ekipa Krasa A, ki jo sestavljata Ivana Stubelj in Nataša Milic je prvič izgubila. V Pordenonu je po vodstvu 2:0 proti San Gio-vanniju izgubila igro dvojic in zatem preostali posamezni tekmi. S štirimi zmagami jim vrata za napredovanje zaenkrat še ostajajo odprta.
San Giovanni (PN) -Kras A 3:2
Bangnariol - N. Milic 0:2 (13:21,18:21); Vortali -Stubelj 0:2 1(8:21, 13:21); Bagnariol, Vortali - Milič, Stubelj 2: 0 (21:15, 21:19); Bagnariol - Stubelj 2:0 (21:16, 21:19); Voratli - N. Milič 2:0 (21:15, 21:18).
V moški D-2 ligi so Krasovi fantje (Santini, Milic, Grom), spet ostali paznih rok. Doma jih je premagala Azzurra s 5:1. Edino točko je osvojil Peter Santini.
Kras - Azzurra 1:5
G. Milic - Rossatto 1:2 (18:21,21:16, 7:21); Grom-Soprani 0:2 (8:21, 9:21); Santini - Marega 1:2 (21:10, 15:21, 15:21); G. Milic - Soprani 0:2 (8:21, 7:21); Santini - Rossatto 2:0 (21:6, 24:22); Grom -Marega 0:2 (6:21, 12:21).
(Jasna Jurečič)
INVALIDSKI ŠPORT
ROKOMET / ZENSKA C LIGA
Paraplegiki tržaškega Anshaf uspešno nastopili na tekmovanju v Bormiu
Dober odpor Krasa vodilnemu Principu
Po slabšem prvem polčasu so Krasovke v drugem delu zaigrale precej bolje
Peto državno prvenstvo v zimskih športih za telesno prizadete se je odvijalo v Bormiu od 22. do 24. januarja. Tekmovanje je veljalo tudi za drugo trofejo open »Al-pen Cup 93«, to pomeni prisostnost vseh držav, v
Te dni praznuje svojo 60-letnico
Marjan Jemec
Veliko sreCe, zdravja in uspešnega smučanja mu želi
SD Polet
katerih je smučanje razvito.
Tržaško društvo A.N.S.H.A.F., ki se s svojimi atleti že vrsto let udeležuje tekmovanj z raznih športih, je bilo prisotno s tremi atleti, ki so tekmovali v smučarskih tekih.
Atlet Curi je v kategoriji amputirancev nastopal na razdalji 10 in 20 km in zasedel v obeh razdaljah drugo mesto. Med paraplegiki pa je Pavel KrižmanCiC na 5 in 10 km zasedel sedmo mesto, Valter Zavadlav pa osmo in devet mesto. Zaradi pomanjkanja sne-
ga na nekaterih delih proge, se je organizator moral poslužiti snežnih topov.
Zadnji dan se je odvijala štafeta 3x2,5 km. V kategoriji paraplegikov sta naša predstavnika, skupaj z atletom iz Milana, dosegla 3. mesto.
Med tekmovanjem je bilo prisotnih mnogo osnovnošolskih otrok, ki so s svojim navijanjem bodrili nastopajoče. Letošnje tekmovanje je v zadovoljstvo vseh zelo dobro uspelo. Prihodnje leto se bodo tekmovanja odvijala v naši deželi.
Principe - Kras 25:19 (15:8)
KRAS: D. Ferluga 6, Kermec, Ukmar 1, Calzi, Colja 1, Zitter 1, Frasi-nelli, V. Ferluga 1, Za-pušek, Jagodic 9, Bizjak, Volpi.
Krasovke so v mestnem derbiju s Principe, ki vodi v C ligi, izgubile. Pred tekmo so načrtovale, da bodo prikazale Cim lepšo igro. Potem pa jim na igrišCu ni šlo od rok. Igra se je zaCela povsem umirjeno. V obrambi so slovenske rokometašice igrale ria Črti, to se pravi 6:0, vendar so bile nasprotnice tako hitre,
da krasovkam ni uspelo zapirati praznih prostorov. V napadu pa so proti conski obrambi boljše igrale. Prvi polčas se je zaključil z izidom 15:8 v korist nasprotnic.
Trener Žiberna je med odmorom oštel svoje igralke in od njih zahteval predvsem borbenost, ki je zanje značilna. Za drugi polčas je pripravil drugačno taktiko in sicer brez centra in pa z dvema pivotoma. In res je drugi polčas izpadel kot, da bi bila druga ekipa na igrišCu. Krasove rokometašice so igrale aktivno in koncentrirano, beka
Ferluga in Jagodic sta poskrbela za vrsto zadetkov iz razdalje, tako da je bila igra spet odprta. Trener ekipe Principe je nekaj standardnih igralk zamenjal z rezervami, ko pa so se Krasovke nevarno približale na razliko petih zadetkov je takoj na igrišče poslal vse najboljše. Tekma se je tako zaključila z rezultatom 25:19 v korist domačink. Igralka Principe Martina Lo Duca, ki je vec let igrala v A ligi, je dala 12 golov, med katerimi je bilo 8 sedemmetrovk. Krasovke pa so v celi tekmi imele le eno
7-metrovko na razpolago.
Ob koncu tekme smo še vprašali Jerico Za-pušek, ki je v sobotni tekmi prvič stopila na igrišče, kakšna se ji je zdela tekma. »Čeprav smo zaCele igro nekoliko neodločno, se je potem v drugem delu tekme pokazalo, Česa smo zmožne. Proti ekipi, ki zaseda vrh lestvice, smo drugi polčas igrale povsem enakovredno. Igra je bila po mojem mnenju dobra, Čeprav je bil trener Žiberna kar kritičen in nezadoščen.«
(Vesna)
Dokaj dobri rezultati Borovih plavalcev na Trofeji delfinov v Trstu in na deželni tekmi v Cordenonsu
Takoj po novoletnih paznikih so plavalci PK Bor ponovno nastopili na dveh tekmovanjih, ki jih je organizirala italijanska federacija za plavanje. Tako so se najprej predstavili v bazenu pri Alturi 16. januarja najmlajši elani na Trofeji delfinov, medtem ko sta se dve starejši tekmovalki Nicoletta Gorossez in Jasna SimCiC udeležili dan kasneje v Cordenonsu 2. izločilnega tekmovanja za konCno deželno lestvico najboljši plavalk Furlanije Julijske krajine v njuni kategoriji.
Na Trofeji delfinov so se Borovi najmlajši plavalci zelo dobro odrezali tako posamično kot tudi ekipno. Najbolj se je izkazal Luka Peric, ki se je v ostri konkurenci na progi 25 m metuljček zasedel 2. mesto z odličnim časom 20”9, na 50 m hrbtno pa priplaval na cilj peti s Časom 49’’6.
Na začasni lestvici posmeznikov se je Luka povzepl na 3. mesto s 15 točkami. Med deklicami je izstopala Giulia Giorgi, ki je bila na progi 25 m metuljček osma s časom 31”5 in 13. na 50 m hrbtno. Na začasni lestvici deklic zaseda sedaj 10. mesto s tremi točkami.
Rezultati Trofeje delfinov so naslednji:
50 m hrbtno dečki: 5. Luka Peric 49”6; 24. Martin Lissiach 1’01”6; 33. Dean Mahne Kalin 1’03”9; 41. Aljoša Kalc 1’09”0; 43. Marko Colet-ta 1’09”8; 45. Daniel Pettirosso 1’13”4; 48. Ivan Langelza 1’23”8; 49. Mahne Kalin Dean 1’24”5.
25 m metuljček deklice: 8. Giulia Giorgi 31”5; 16. Ivana Mahorčic 42”1.
50 m hrbtno deklice: 13. Giulia Giorgi 1’06”4; 22. Ivana Mahorcic 1’25”1.
25 m metuljček dečki: 2. Luka Peric 20”9; 19. Marko Coletta 29”1; 25. Mahne Kalin Dean 30"8; 39. Martin Lissiach 36”0; 41. Aljoša Kalc 38”6; 44. Daniel Pettirosso 45”0.
Začasna lestvica društev: 1. Triestina Nuoto 59 točk, 2. Centro FIN Trieste 59, 3. Edera Trie-ste 50, PK Bor 19, Circolo Lavoratori Porto 7.
Kot smo že omenili, je bilo naslednji nad izločilno deželno tekmovanje za absolutno lestvico najboljših v Furlaniji Julijski krajini. Nastopili sta dve borovi plavalki Nicoletta Gorossez in Jasna Simčič. Ob zelo številni prisotnosti najboljših plavalcev sta naši atletinji zasedli dobra mesta in dosegli zelo dobre Čase, ki potrjujejo stalni napredek obeh plavalk.
Rezultati tekmovanja:
100 m prosto deklice: 40. Nicoletta Gorossez 1’12”50; 57. Jasna SimCic 1’18”30.
100 m prsno deklice: 25. Jasna Simčič 1’35”00; 26. Nicoletta Gorossez 1’36"60.
200 m mešano deklice: 29. Nicoletta Coros-sez 3’06”60; 31. Jasna SimCic 3’07’’70.
ŠPORT
Ponedeljek, 1. februarja 1993
______TENIS / V FINALU JE EDBERGU USPELO IZTR2ITI LE EN SET_
Jim Courier brez pravega nasprotnika v Melbournu
Courier in Seleševo trenutno zasluženo na vrhu svetovne lestvice
Jim Courier, »Človek s kapo«, ni imel na turinrju v Melbournu enakovrednega nasprotnika (Telefoto AP)
Jaka Lugu
MELBOURNE - Imela sta vsak svoj ščit in bila sta obstreljevana z vseh strani, a so se vse puSCice zlomile. 127 tekmecev jima je dihalo za vrat, toda njihova sapa je bila premlaCna in premalo prodorna za spremembe. Jim Courier in Monika Seleš sta vzdržala vse pritiske, ki so jih nanju izvajali mediji in konkurenti in to v ostrem, nepopustljivem ameriškem slogu.
Monika Seleš je v ženskem teniškem svetu verjetno najbolj nepriljubljena oseba vseh Časov. Ne pozdravlja te-nisaCic, ki so na svetovni lestvici uvrščene za njo, torej ne pozdravlja nikogar. Na igrišču je najbolj eksplozivna in na tiskovnih konferencah najhitrejša, tako da ima tudi Peter Paul Bal-lestieri, eden najvecjih strokovnjakov za hitrostno stenografiranje, z njo največ dela. Pred novinarji igra Monika skromno dekle s filmskim nasmeškom, ki spoštuje vsako nasprotnico in ki po vsaki zmagi zatrdi: »Bilo je težje, kot si mislite.« In to tudi po dvobojih, ki trajajo največ 50 minut in v katerih nasprotnice osvojijo največ dve igri. V privatnem življenju
se druži z nekaterimi vplivno osladnimi predstavniki visoke družbe, med katerimi je do nedavna prednjačil Donald Trump - veliki, na pol propadli bogataš. Toda vse to je Amerika, zato se zdi Monika bolj ameriška od samih Američanov.
Jim Courier je v štirinajstih dneh izgubil en sam niz, in to v finalu proti Edbergu. Pol meseca je deloval kot najbolj izurjen stroj in ne kot Človek, pa Čeprav
vrhunski športnik, ki tudi v vrhunski formi lahko doživi slabši dan. V vsakem trenutku je obvladoval potek igre na igrišču, kontroliral Čustva in živce in tudi 35 stopinjam Celzija v posmeh neutrudno šprintal po igrišču. Le Michael Stich je govoril o njegovih zamujenih priložnostih, ki jih v resnici ni bilo. Tudi Stefan Edberg je na podelitvi nagrad priznal, da se je prva dva niza (izgubil ju je 6:2 in 6:1),
ko je bil zelo daleC od zmage, spraševal: “Kaj sploh počnem na igrišču, ko ob takšni Ji-movi igri nimam nobenih priložnosti, pa še tako pasje vroče je? ” In medtem, ko je Edberg Courierju zaželel tudi uspešno zmagovito kopanje v reki Yarri, je “človek s Čepico” neprizadeto sedel na reklamnih panojih in pil vodo. Cez slabo minuto je prejel Cek za 278.800 ameriških dolarjev, ga zelo sproščeno vrgel v
pokal, navrgel nekaj oguljenih fraz, se slikal s pokalom in izginil.
Čustva in želje, ki so bile na strani Grafove in Edberga, so ostale neizpolnjene. Jim in Monika sta pobrala svoje in odšla. Courier in Seleš, Seleš in Courier. Melbourne je bil zanju še en uspešen posel in za nas še ena že videna zgodba.
FINALE MOŠKIH: Courier - Edberg: 6:2, 6:1, 2:6, 7:5.
r SMUČARSKI POLETI / KULM ~i
Čeh Šakala včeraj ponovil sobotni uspeh
Jekovec za las ob točko
BAD MITTERN-DORF - Tudi drugi dan poletov za svetovni pokal je bil na kulmski letalnici najboljši Ceh Jaroslav Šakala, ki se je z dvojnim uspehom v skupnem seštevku svetovnega pokala prebil na tretje mesto. Vodilni po prvi seriji, Nemec Christoph Duffner, je v drugo hotel preveč in se mu je poskus povsem ponesrečil. Šakala, ki je bil po prvi seriji drugi, je bil očitno »zadovoljen« tudi s to uvrstitvijo, saj je v drugo skočil povsem neobremenjeno in s 190 metri prepričljivo ugnal vso konkurenco. Drugo mesto je osvojil v tej sezoni presenetljivo dobri Francoz Didier Mol-lard, tretje pa Avstrijec Andreas Goldberger.
Slovencem je tudi danes za las ušla točka za svetovni pokal. Dejan Jekovec je bil v obeh serijah izenačen, poletel je 145 in 144 metrov, od petnajstega mesta pa ga je ločilo samo pol točke. Samu Gostiši se nikakor ne posrečita dva dobra poskusa in se kar naprej uvršča med 16. in 20. mestom, tokrat na 19. Robi Meglic in Sašo Ko-movec sta bila povprečna in zasedla 28. oziroma 30. mesto.
REZULTATI:	1.
Šakala (Češka) 355, 5 (189, 190), 2. Mollard (Fr) 342, 5 (181, 178), 3. Goldberger (Av) 340, 5 (178, 185), 4. Brede-sen (Nor) 334, 0 (181, 173), 5. Rathmayr (Av) 325, 0 (175, 168), 6. Reinthaler (Av) 316, 0 (160, 179), 7. Gay (Fr) 310, 0 (160, 176), 8. Brendryen (Nor) 305, 5 (173, 173), 9. Haim (Av) 297, 5 (183, 143), 10. Ottesen (Nor) 296, 5 (162, 165), 16. Jekovec 253, 5 (145, 144), 19. Gostiša 240, 5 (139, 145), 28. Meglic 187, 5 (127, 115), 30. Komo-vec (vsi Slo) 184, 0 (119,123).
SVETOVNI POKAL - POSAMEZNIKI (po 12 tekmovanjih): 1. Rathmayr (Av) 171, 2. Goldberger (Av) 147, 3. Šakala (Češka) 116, 4. Kasai (Jap) 111, 5. Mollard (Fr) 88, 6. Duffner (Nem) 84, 7. Haim (Av) 61, 8. Myrbakken (Nor) 57, 9. Hollvvarth (Av) in Ottesen (Nor) po 55, 16. Petek 35, 18. Franc 33, 20. Zupan 28, 38. Kladnik (vsi Slo) 8; EKIPE: 1. Avstrija 617, 2. Japonska 265, 3. Nemčija 204, 4 Norveška 191, 5. Francija 186, 6. Češka 178, 7. Slovenija 115, 8. Finska 51, 9. Švica 47, 10. Švedska 42.
CIKLOKROS / SP
NOGOMET/ A LIGA
SMUČARSKI TEK / »MARCI A LONG A«
Amould (Fr) presenetil vse favorite
CORVA (PORDE-NON) - Naslov svetovnega profesionalnega prvaka v ciklokrosu je včeraj nepričakovano osvojil Francoz Domi-nique Arnould, ki je doslej v glavnem nastopal na cestni vožnji z dokaj skromnimi rezultati. Njegov »biserček« ostaja zmaga na prvi etapi lanskega toura. Rumeno majico pa je nosil le en dan. Osvojil pa je tudi eno etapo dirke po Apuliji.
Od včeraj se Amoul-du verjetno odpira nova in zelo uspešna kariera v ciklokrosu. Francoz je včeraj zmagal, ker je hrabro vozil in je obenem imel tudi kanček sreče, ki je še kako potrebna ob vsakem podvigu. Arnould je skozi vso dirko zasledoval svetovnega prvaka Mikea Klugeja, ki je silovito potegnil že po startu in si pridobil že 33 sekund prednosti. Francoski kolesar pa ni nikoli popustil, Čeprav je tudi dvakrat padel, in z Nizozemcem De Vosom v šestem krogu dohitel vodilnega Klugeja. Dva kilometra pred ciljem je Francoz Amould silovito potegnil in premočno zmagal, Kluge je sicer požrtvovalno reagiral, moral pa se je zadovoljiti z drugim mestom. Arnouldu je pomagalo tudi to, da se je nemcu približno 2 km pred ciljem strgala veriga in pot za ASrnoul-da proti zmagi je bila odprta. Vsi ostali in med njimi tudi favorit,
Nizozemec Adri Van der Poel, so bili izločeni iz boja za kolajne. Italijanski predstavniki so se kar dobro odrezali, Čeprav so ostali brez kolajne. Fabrizio Margon je bil šesti, Sandro Bono deveti in Luca Bramati deseti.
Po končani dirki je bil Amould seveda zelo dobro razpoložen. »Mislim, da bi zmagal tudi v primem, Ce Kluge ne bi imel težav s kolesom. Sem v zelo dobri formi, tudi počutil sem se zelo dobro, tako da bi najbrž brez težav nadoknadil zaostanek štirih, petih sekund. Seveda pa mi je bilo po Klugejevi nezgodi precej lažje,« je bil iskren Francoz.
VRSTNI RED PROFESIONALCEV: 1. Do-minique Arnould (Fra), ki je prevozil 26, 370 km v Času 1:03, 17 s poprečno hitrostjo 25, 002 km na uro; 2. Mike Kluge 8Nem) po 9 sekundah; 3. Wim De Vos (Niz) po 16; 4. David Pagnier (fra) po 57; 5. Adrie van Der Poel (Niz) po 2, 07; 6. Fabrizio Margon (Ita) po 2, 22; 7. Beat VVabel (Svi) po 2, 33; 8. Paul De Bravver (Bel) po 2, 36; 9. Sandro Bono (Ita) po 2, 37; 10. Luca Bramati (Ita) po 2, 46 itd.
VRSTNI RED MLADINCEV. 1. 1. Kamil Usbucher (Ceš), ki je prevozil 17, 580 km v 45:18, 0 s poprečno hitrostjo 23, 285 km na uro, 2. Friede (Ceš) po 38, 0, 3. Martinez (Fr) po 51, 0, 4. Blum (Svi) po 53,.
Mlada Foggia ustavila Milan Udinese pa Inter
Rus Mihail Botvinov premočan za De Zolta
Botvinov prišel na cilj kar dve minuti pred De Zoltom V ženski konkurenci Rusinje zasedle prva štiri mesta
RIM - Mladostna Foggia je ustavila mrtvi tek Milana, delnega spodrsljaja someščanov pa ni izkoristil Inter, ki je, potem ko je že vodil dva nič, izenačil proti Udi-neseju. Trdoživi Furlani, ki so na tujem doslej redno izgubljali, so pokazali veliko borbenost in dokazali, da trdno upajo v obstanek v ligi. Milan je ohranil osem točk prednosti pred In-terjem, iz nedelje v nedeljo bolj zapleten pa je položaj na dnu lestvice, kjer sta Ancona in Pescara že skoraj obsojeni na izpad. Ostali dve mesti za B ligo pa sta še popolnoma odprti.
V Foggii sta se spoprijela bogati Milan in "revna” domaCa ekipa trenerja Zemana, ki ima zelo nadarjene in perspektivne igralce. Tekma je bila lepa in napeta, domači so zastreljali enajstmetrovko in bi z veCjo športno srečo lahko tudi zmagali nad ekipo, ki ima praktično že v žepu državni naslov. Zelo lepo nogometno predstavo so videli tudi v Milanu, kjer Inter zdaleč ni pričakoval tako borbenega Udine-seja.
Boj za obstanek v ligi bo najbrž do zadnje tekme napet in negotov. V velikih težavah se je znova znašel Napoli, ki je na tujem izgubil z neposrednim tekmecem za obstanek. Brescia je vsekakor zasluženo zmagala, Neapeljcani pa so prekinili serijo pozitivnih rezultatov, ki so sledili (spornemu) odpustu trenerja Ranierija. Nekoliko se je oddahnila Ro-
ma, ki je proti zadnjeu-vrščeni Pescari osvojila dragoceno točko v borbi pred izpadom iz A lige. Turinski Juventus, ki pocasa prihaja v dobro formo, je z napadalno in dobro igro premagal borbeni Cagliari, ki je bil doslej pravo prijetno presenečenje italijanske A lige.
V B ligi je po pričakovanju vodilna Reggiana spet zmagala in ohranila štiri toCke prednosti pred Leccejem ter ostalimi zasledovalci. Prvenstvo druge lige je zelo dolgo in naporno. Reggiana pa je že danes glavni favorit za prvo mesto in torej za prestop v višjo ligo. Na dnu lestvice pa je Ternana dejansko skoraj že v C ligi.

Zmagovalec Mihail Botvinov
KOŠARKA / ITALIJANSKA A-l LIGA
Zaradi metanja predmetov na igrišče sodnika prekinila tekmo v Livornu
RIM - Enaindvajseto kolo v italijanski Al ligi ni prineslo večjih presenečenj, Ce ne upoštevamo zmage Robe di Kap-pa v Riminiju proti Mar-ru, ki bo znala biti še kako važna v boju za obstanek v ligi. Največ prahu je dvignila tekma v Livornu med Baker jem in Philipsom, ki je bila prekinjena v 15. minuti 2. polčasa pri vodstvu milanskega Philipsa z 82:72. Domači gledalci so začeli metati na igrišče razne predmete in sodnika sta morala tekmo prekiniti. Tekmovalna komisija bo tekmo
po vsej verjetnosti registrirala z izidom, ki je veljal ob prekinitvi, Baker pa bo najbrž tudi kaznovan.
Med ostalimi tekmami velja omeniti neuspešno gostovanje Stefanela v Rimu, kjer je Virtus premagal Stefanel. Hrvat Radja je dosegel 22 točk za Rimljane, bivši igralec Olimpije Gregor Fucka pa 8 točk. Pri Stefanelu sta bila najucinkovitejša English in Bodiroga s po 26 točkami.
Na vrhu lestvice pa se nadaljuje samotni tek Knorra. Ta je svojo prednost pred drugoplasira-
nim Panasonicom še povečal, saj je bil prepričljivo boljši v medsebojnem dvoboju. Bo-lonjcani imajo zdaj že Sest točk prednosti in so vse bližji prvemu mestu pred končnico prvenstva. Tržačani so skupaj s Philipsom in Clearom v skupini ekip, ki se bodo potegovale za mesta pod vrhom, kjer bo v play of-fu še kako važno, s katerega mesta bo kdo star-tal.
V A-2 ligi je Alibego-vičev Mangiaebevi izgubil s Ticinom, ki ga je zdaj ujel na tretjem mestu.
CA V ALEŠE (Trento) -Italijan Maurilio De Zolt se je na včerajšnji 20. izvedbi »marcialonge« v smučarskem teku moral zadovoljiti z 2. mestom: pot do 5. zmage na tej sloviti dirki mu je preprečil Rus Mihail Botvinov, ki je prav tako sodil med glavne favorite.
De Zolt je na cilj prišel s precejšnjim zaostankom, Cesar naj bi bila kriva neka ženska, ki ga je takoj po startu ovirala, tako da je izgubil stik z najboljšimi. Zatem ga je še nekdo sunil in je padel. Kljub vsemu se je le priključil skupini, ki je sledila Botvinovu, a nihče mu ni pomagal, za nameček je še dvakrat padel in povsem izgubil upanje, da le dohiti vodilnega.
Med ženskami je bila premoč Rusinj vec kot očitna in je po pričakovanju Tatjana Bondareva prepričljivo odpravila vso konkurenco.
MOŠKI: 1. Botvinov (Rus) 2.02’01”5; 2. De Zolt (It) po 2’04”7; 3. Gutierrez (Sp) 2’13”4; 4. Kolubev (Rus) 2’26”; 5. Balland (Fr) 2'28”0; 6. Caslavsky (Ceš) 2’40”3; 7. Zanetel (It) 2’41”0; 8. Samitov (Rus) 2’41”5; 9. Demartin (Sve) 2’43”3; 10. Corradini (It) 2’47”3.
ZENSKE: 1. Bondareva (Rus) 2.2T35”, 2. Černič (Rus) po 2’59”; 3. BiCugova (Rus) 3’16”; 4. Artemieva (Rus) 6’07”; 5. Bettega (It) 12’00”; 6. Kamenskaia (Rus) 14’29”; 7. Nones (It) 19’22”; 8. Grunenfelder (Svi) 21’16”; 9. Moretti (It) 23’19”; 10. Ruud (Nor) 29’24”.
NOVICE
It. nogometna A liga
IZIDI 18. KOLA: Parma - Atalanta 0:0; Juventus
-	Cagliari 2:1; Genoa - Fiorentina 2:2; Foggia -Milan 2:2; Brescia - Napoli 2:1; Pescara - Roma 1:1; Lazio - Sampdoria 2:1; Ancona - Torino 0:1; Inter - Udinese 2:2.
VRSTNI RED: Milan 32, Inter 24, Lazio, Juventus in Atalanta 21, Torino in Sampdoria 19, Parma in Cagliari 18, Fiorentina in Foggia 17, Roma, Brescia in Genoa 16, Udinese in Napoli 15, Ancona 10, Pescara 9.
PRIHODNJE KOLO (7.2.): Sampdoria - Ancona; Torino - Brescia; Napoli - Foggia; Roma - Genoa; Cagliari - Inter; Atalanta - Juventus; Fiorentina -Lazio; Udinese - Parma; Milan - Pescara.
It. nogometna B liga
IZIDI 21. KOLA: Reggiana - Bari 2:1; Andria -Cosenza 0:0; Padova - Cremonese 1:1; Ternana -Lecce 0:1; Bologna - Lucchese 1:3; Taranto -Modena 0:0; Piacenza - Piša 3:1; Ascoli - Spal 0:0; Cesena - Venezia 2:2; Monza - Verona 0:0. VRSTNI RED: Reggiana 33, Lecce 29, Cremonese 28, Venezia in Cosenza 25, Ascoli in Piacenza 24, Padova in Verona 23, Cesena, Piša in Bari 20, Modena in Spal 19, Monza in Bologna 17, Lucchese 16, Andria in Taranto 13, Ternana 8. (Ascoli, Piša, Bari in Andria imajo tekmo manj) PRIHODNJE KOLO (7.2): Venezia - Ascoli; Lecce - Cesena; Piša - Andria; Cosenza - Lucchese; Modena - Padova; Bari - Piacenza; Monza - Reggiana; Cremonese - Spal; Verona - Taranto; Bologna - Ternana.
It. košarkarska A-l liga
IZIDI 20. KOLA: Baker - Philips 72:82 (tekma prekinjena v 15. minuti 2. polčasa zaradi metanja predmetov na igrišče); Virtus - Stefanel 85:75; Clear - Phonola 102:91; Marr - Robe di Kappa 76:87; Knorr - Panasonic 101:87; Monte-catini - Teamsystem 99:75; Scavolini - Kleenex 100:82; Benetton - Reyer 83:74.
VRSTNI RED: Knorr 34, Panasonic 28, Philips*, Clear in Stefanel 26, Scavolini in Benetton 24, Virtus, Bialetti in Kleenex 20, Baker* 18, Phonola 16, Robe di Kappa in Teamsystem 14, Scai-ni in Marr 12.
PRIHODNJE KOLO (7.2): Scavolini - Bnetton; Kleenex - Knorr; Marr - Virtus; Philips - Stefanel; Clear - Baker; Phonola - Panasonic; Robe di Kappa - Montecatini; Reyer - Teamsystem.
It. košarkarska A-2 liga
IZIDI 21. KOLA: Glaxo - Cagiva 72:67; Burghy -Femet 106:97; Yoga - Telemarke! 75:74; Trapani
-	Hyunday 79:77; Acqua Parma - Sidis 83:97; Ti-cino - Mangiaebevi 100:92; Teorematour - Ferrara 88:90; B. Sardegna - Medinform 90:78. VRSTNI RED: Sidis in Hyundai 28, Mangiaebevi, Ticino in Glaxo 26, Cagiva 24, Fernet Bran-ca, Teorematour in Bancosardegna 22, Burghy, Tonno Auriga in Yoga 20, Telemarket 18, Ferrara 16, Acqua panna 12, Medinform 6. PRIHODNJE KOLO (7.2.): Medinform - Cagiva; Ticino - Glaxo; Mangiaebevi - Trapani; Femet -Yoga; Burghy - Teorematour; Ferrara - B. Sardegna; Hyunday - Sidis; Telemarket - Acqua Panna.
It. odbojkarska A-l liga
IZIDI 19. KOLA: Charro - Misura 1:3 (11:15, 16:14, 10:15, 13:15); Gabeca - Maxicono 0:3 (10:15, 11:15, 14:16); Sidis - Panini 3:2 (15:10, 9:15, 9:15, 15:7, 15:13); Centro Matic - Jockey 3:0 (15:12, 15:3, 15:10); Lazio - Olio Venturi 1:3 (15:10, 11:15, 12:15, 12:15); Alpitour - Aquater 3:0 (15:10. 15:13, 15:6); Mesaggero - Sisley 3:0 (15:10,17:15,15:7).
VRSTNI RED: Misura in Maxicono 32, Messag-gero in Sisley 30, Alpitour 26, Gabeca 22, Charro in Centromatic 18, Panini 14, Sidis Baker 12, Jockey 10, Olio Venturi in Lazio 8, Aquater 6.
Totocalcio:
ZMAGOVITI STOLPEC: 21X XXI 1XX XX2X KVOTE: 13 (60 dobitnikov): 260.188.000 lir; 12 (2.199 dobitnikov): 7.099.000 lir.
Totip:
ZMAGOVITI STOLPEC: X2 XI XX XI IX 11
Kac neodločeno v Beljaku!
BELJAK - Hokejisti celovškega KAC so v avstrijskem prvenstvu v hokeju na ledu že peto igro neporaženi. Po zmagi v prvem derbiju na domačem ledu, so CelovCani tudi v drugem srečanju z vodečim VSV ostali neporaženi. Tekma se je pred 5000 (!) gledalci v beljaški mestni hali končala z rezultatom 2:2, vsi goli pa so padli že v prvi tretjini. VSV je dvakrat vodil, toda CelovCani so obakrat izenačili, drugič po samo 14 sekundah. Tretji koroški derbi je na sporedu že v torek in sicer spet v Beljaku. Hala je Ze razprodana! Rezultat ostlalh tekem: Gradec - Zeli am See 4:1, Feldkirch - Innsbruck 2:3.
Lestvica po 10. kolu: 1. VSV Beljak 14 točk, 2. ATSE Gradec 13, 3. Innsbmck 12, 4. KAC 11, 5. Zeli am See 10, 6. Feldkirch.
Dob izgubil koroški derbi
CELOVEC - Odbojakrji SK Dob so v soboto zvečer gladko izgubili tretji koroški derbi proti Hypo VB K iz Celovca z 0:3 (14:16, 10:15,10:15). Dobljani so v prrvem nizu že vodili z 14:0, toda zapravili so kar štiri match-tocke in niz še izgubili. Zapravljene možnosti sxq ekipo spravili popolnoma iz kncepta, tako da so CelovCani brez večjih problemov dobili tudi dmgi in tretji niz. Izredno slabo sta tokrat igrala oba slovenska legionarja, toda tudi borbenost celega moštva ni bila taka, kot so si to pričakovali številni navijati v dvorani v St. Pavlu.
SK Dob je s prvim porazom v tretjem srečanju izgubil tudi tretje mesto na lestvici play-off tekmovanja za naslov avstrijskega prvaka in zdrsnil na četrto mesto. Možnosti za uvrstitev v super-play off sedaj skorajda ni veC.
Lestvica po 6. kolu: 1. SVS Moma 25 (18:4), 2, Amstetten 18 (14:12), 4. Dob 14 (9:14), 5. Glei-sdorf 9 (4:18), 6. Enns 7 (9:52). (I.L.)
KOŠARKA
Ponedeljek, 1. februarja 1993
LESTVICE
ELITNA B LIGA
IZIDI 18. KOLA Agrofina - Biesse 102:87 Brescia - Elledi 79:94 Ciemme - Serapide 80:82 Fracasso - Sfa 80:78 Ilva - Gevviss 69:78 Leonardo - Victors 94:87 Popolare - Carnia 87:90 Sidis - Sarvin 101:94
VRSTNI RED: Fracasso VI 28, Elledi PD in Serapide 24, Leonardo 22, G. di Carnia UD 20, Ciemme GO, Popolare RG, Sfa Montichiari, Sidis PSG in Sarvin CA 18, Agrofina in Gewiss 16, Victors 14, Brescia in Ilva Piombino 12, Biesse PS 8.
BLIGA
IZIDI 18. KOLA Ravenna - Ancona 78:72 Faenza - Argenta 75:68 Cento - Montegranaro 97:64 Montecchio - Pordenone 77:76 S ant’ Elpidio - Ozzano 106:92 Campli - San Marino 96:77 Mestrina - Oderzo 96:86 Jadran Tkb - San Dona 89:83
VRSTNI RED: Faenza, Cento in Ravenna 28, Montegranaro in Ancona 24, Oderzo in Campli 22, Montecchio 18, Ozzano 16, Argenta, San Dona in Pordenone 14, Mestrina 12, Jadran Tkb in S ant’ Elpidio 10, San Marino 4.
PRIHODNJE KOLO (6. in 7.2.): San Marino -Cento; Ancona - Montecchio; Argenta - Mestrina; Ozzano - Jadran Tkb (sob. 6.2. ob 21.00); Oderzo - Faenza; Montegranaro - Ravenna; Pordenone - Campli; San Dona - S ant’ Elpidio.
D LIGA
IZIDI 17. KOLA Sgt - Limena 90:84 Arte - Staranzano 80:73 Porcia - Kontovel 85:76 Jesolo - Intermuggia 66:75 Udinese - Conegliano 79:82 Martignaeco - Bor Radenska 76:67 Don Bosco - Virtus UD 75:57 Portogruaro - San Daniele 88:78
VRSTNI RED: Don Bosco 32, San Daniele in Portogruaro 26, Conegliano 24, Martignaeco 22, Virtus Udine 18, Porcia 16, Bor Radenska in Intermuggia 14, Kontovel, Sgt, Staranzano, Udinese Basket, Arte Gorica in Limena 12, Jesolo 8.
PRIHODNJE KOLO (6. in 7.2.): Intermuggia -Udinese; Porcia - Sgt; San Daniele - Martignac-co; Limena - Don Bosco; Arte Go - Portogruaro; Conegliano - Kontovel (ned. 7.2. ob 17.30); Bor Radenska - Staranzano (ned. 7.2. ob 11.00); Virtus Ud - Jesolo.
PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM
IZIDI 14. KOLA
Santos - Inter 1904 102:92
Breg - Cus Ts 89:66
Fincantieri - St. Azzurra 97:72
Ferroviario - Barcolana 68:74
Sokol Warm - Lega Nazionale 76:80
Libertas - Cicibona Plasteredilizia 59:93
Scoglietto - Fiamma B. 61:73
z.t. Sokol Warm - Inter 1904 97:83
VRSTNI RED: Barcolana in Ferroviario 24, Cicibona Plasteredilizia in Santos 22, Sokol Warm in Fincantieri 16, Cus Ts 13, Lega Nazionale 12, Breg, Inter 1904 in St. Azzurra 10, Fiamma 8, Scoglietto in Libertas 4.
PRIHODNJE KOLO (7.2.): Lega Nazionale - Scoglietto; Cicibona Plasteredilizia - Breg (sob. 6.2. ob 19.30); Cus Ts - Ferroviario; Barcolana -Sokol Warm (ned. 7.2. ob 11.00); St. Azzurra -Libertas; Inter 1904 - Fincantieri; Fiamma B. -Santos.
NA GORIŠKEM
VRSTNI RED PO 1. DELU PRVENSTVA: Sena-tors in Pom Tržič 18, Grado 14, Ardita in Petro-lifera 12, Pieris 10, Villesse 8, Isontina in Alba Krmin 6, Dom Simek 4, Ronchi 2.
PRIHODNJE KOLO (7.2.): Villesse - Grado; Se-nators - Petrolifera; Ronchi - Ardita; Dom Simek - Isontina (sob. 6.2. ob 18.00); Alba - Pom; Largo Isonzo prost.
MINIBASKET
TURNIR EVVIVA MINIBASKET
Tolažilna skupina
Polet - Santos 49:38 (26:19)
POLET: Guštin 4, Švab 4, Mitja Suhadolc, Gre-gori 6, Matjaž Suhadolc, Žagar 6, Ferfolja 12, BeliCič, Špacapan 5 (1:2), Lakovič 12, trener Vremec.
Čeprav v močno okrnjeni postavi so poletovci izbojevali še eno povsem zasluženo zmago. Naši minikošarkarji so bili vseskozi v vodstvu in občasno so izpeljali tudi nekaj učinkovitih protinapadov. V obrambi so bili še kar pazljivi, tako da prav vsi zaslužijo pohvalo. (A.V.)
KOŠARKA / 17. KOLO B LIGE
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Jadran TKB osvojil zlata vredni točki
Cicibona
show(+34)
Morijeva ekipa pri vrhu
Igor Canciani
Ivo Emili (z žogo) je bil eden boljših v Jadranovih vrstah. (Foto Križmančič)
Jadran TKB - San Donh: 89:83 (48:42)
JADRAN TKB: Crisma 3 (3:4), Oberdan 9 (6:6), Cuk 12 (4:4), Pregare 14 (6:10), Emili 6 (0:1), Starc 6, Pertot, Merlin
15	(2:3), Rauber 19 (7:8), Smotlak 5 (1:2), trener Drvarič.
SAN DONA’: Scocco 7 (2:2), Botteghi 3 (0:1), Costantini 2, France-schin 11 (3:3), Orlandi
16	( 7:8), Falcomer 10 (4:7), Tomasini 11 (3:6), Corradini, Venturi 2 (2:2), Bucciol 21 (8:11), trener Carnaccini.
SODNIKA: Pazzaglia iz Pes ar a in Moro iz Porta San Giorgio. TRI TOČKE: Rauber 4, Merlin in Bucciol 3, Starc, Franceschin 2, Oberdan, Scocco, Botteghi in Orlandi 1.
PM: Jadran 29:37, San Dona 29:40; PON: Starc (32), Cuk (40).
San Dona je v Trstu sinoči potrdil svojo vlogo neugodnega tekmeca in potem, kar nam je bilo dano videti v tržaški športni palači, ne preseneča dejstvo, da so Veneti v prvem krogu tekmovanj osvojili kar tri tekme v gosteh.
Tudi v srečanju proti Jadranu TKB je prišla do izraza homogenost in zagrizenost Bucciola in soigralcev, ki so
navkljub res izredni natančnosti Jadranovih košarkarjev, ves čas »grizli« in se niso predali do zadnjega, saj so »modri bojevniki« tekmo dobili šele dve minuti pred koncem, ko jim je uspelo nanizati nekaj uspešnih prostih metov in tako zabeležiti zadostno razliko šestih pik.
Najbolj pomembno je v tem trenutku, da so ja-dranovci razbili začaran sklenjen krog zaporednih porazov, ki so jih nanizali od začetka novega leta doslej, in da je do tega prišlo po štiridesetih- minutah res dobre igre in ob solidnem odstotku realizacije, Naj navedemo le podatek, da so jadranovci v prvem delu tekme zabeležili sijajen odstotek 8:13 v metu za tri točke in to je pa res zelo uspešno in se redkoma dogaja tudi na višjih tekmovalnih nivojih.
V prvem delu tekme je še zlasti zadovoljil mladi Ivo Emili, ki je sicer zaigral le nekaj minut, toda v svojo dal dovolj močan impulz, zato da so se jadranovci v tistem trenutku nekoliko odlepili od gostov, ki so jim bili stalno za petami in potem lahko šli na odmor z istim številom
točk, ki je ostal tudi pri končnem rezultatu. Glede ostalega lahko rečemo, da so Drvaričev! varovanci že od samega začetka dali vedeti, da so prepričani o zmagi in da so v zmago verjeli prav do končnega žvižga, kljub temu da sta oba sodnika slabo vodila srečanje in izmenično škodovala zdaj eno zdaj drugo postavo. Toda tudi res nizka raven sojenja ni spravila jadra-novce iz tira in tudi v najtežjih trenutkih (v 25’
delni izid 55:54, v 30’ 65:62) so naši vedno znali ohraniti mirno kri.
Lahko bi omenili še podatek, da je svojo težo v prvem polčasu ob dobri igri Iva Emilija imelo tudi dejstvo, da je Merlin zadel svoje tri trojke skoraj v zaporedju, v drugem delu tekme pa so vsi zaigrali na zado-voljivrem nivoju, še zlasti je blestel Rauber, ki je polovil veliko število odbitih žog in zadel nekatere koše v kočljivih trenutkih.
Prav dobro pa je svojo nalogo opravil tudi Pregare, ki je bil uspešen še zlasti v pokrivanju najnevarnejših nasprotnikovih igralcev Orlandija in Bucciola. Prav poteza mešane obrambe (trije igralci v coni in dva igralca mož moža v obrambi) je v sredini drugega polčasa dovolila jadranovcem, da so od delnega izida 65:62 povedli na 82:73, ki so ga potem z večjimi ali manjšimi nihanji tudi ohranili do konca.
Libertas - Cicibona Plasteredilizia 59:93 (21:35)
CICIBONA: Kovačič 4 (1:3 za 2, - za 3, 2:3 pm); Jogan 32 (7:13, 1:2, 15:21); I. Bajc 6 (2:2, -, 2:4); Cupin 18 (8:16, 0:1, 2:5); G. Bajc 8 (3:4, 0:1, 2:3); Volk 4 (1:1, -, 2:3); Semen 4 (2:3, -, -j; Jankovič 2 (1:2, -, 0:4); Furlan 12 (6:10, -, -); M. B arini 3 (1:1, -, 1:1); trener Mari.
Met za 2:	32/55
(58%). Met za 3: 1:4 (25%). PM: 26:44 (59%). SON: 22. 3T: Jogan 1.
Cicibona je proti skromni postavi Libertasa povečala serijo zaporednih zmag na osem in se je tako približala vodilni dvojici Barcolana - Ferroviario na sami dve točki zaostanka.
Podobno kot v prvem delu prvenstva so Marijev! fantje proti Liber-tasu imeli nekaj težav le v uvodnih potezah tekme, ko obramba ni delovala po zaželjenih predpisih. Zaradi tega je v 13. minuti vodstvo naših znašalo same štiri točke prednosti, z delnim izidom 12:0 pa so cicibo-naši zaključili prvi polčas z zadovoljivo prednostjo.
Med odmorom so zeleni odločili, da je treba točki čimprej spraviti na varno, kar je kmalu postalo dejstvo, saj so Cupin in ostali z odlično
_________________D LIGA / 2. KOLO POVRATNEGA DELA_______
Kontovel in Bor Radenska (oba -9) se praznih rok vračata v Trst iz Porcie in Martignacca
Tako Kontovel (Civordi 22) kot Bor (Smotlak 14) sto v drugem polčasu znižalo zaostanek
Stefan Persi v prodoru, na sliki še Poretti (f. Ferrari)
Porcia - Kontovel 85:76 (42:35)
KONTOVEL: E. Ban 2, Sosič 4, Sterni 16 (5:8), Grilanc 9 (2:4), Civardi 22 (4:7), Paulina 9 (1:4), Kralj 2, A. Daneu 4 (0:1), V. Daneu 6 (0:2), Vodopivec 2.
PM:	12/26 (46%).
PON: Sosič (35), Civardi (40), Grilanc (40) in Sterni (40). 3T: V. Daneu 2, Grilanc 1, Sterni 1.
Kontovelci so izgubili dokaj pomembno tekmo v Procii predvsem zaradi slabe igre v napadu in velikega števila zgrešenih prostih metov.
Tudi Ivu Grilancu tokrat ni šlo od rok, saj je dosegel vsega le 9 točk in le eno trojko, kar je zanj seveda odločno premalo. Naši košarkarji pa so v obrambi zelo dobro igra-
li, kaj pa ko v napadu ni šlo.
Za Kontovelce sta bila usodna začetka obeh polčasov. Ze po 6. min. igre so Banovi fantje zaostajali za 8 točk (5:13), v 24. min. pa celo za 16 (35:51). Bila je tudi to odločilna prednost, katero so v preostalih minutah strumno »administrirali«.
Treba je tudi poudariti, da sta sodnika dosoje-vala osebne napake po dokaj čudnem kriteriju. Tako so imeli gostitelji na razpolago kar 56 prostih metov, Kontovelci pa le 26. Ce pri tem dodamo, da so prav s prostimi meti gostitelji dosegli 35 točk (naši pa le 12), je bilo vprašanje o zmagovalcu rešeno ...
Skoda, kajti Kontovel-
ci bi lahko tudi zmagali in s tem osvojili zlata vredni točki, le če bi bili malo prisebnejši pri metu. (bi)
Red System - Bor Radenska 76:67 (45:26)
BOR RADENSKA: Sarini 11 (4:9 za 2, - za 3, 3:5 pm); Debeljuh 6 (0:4, 1:5, 3:4); Smotlak 14 (5:7, 0:1, 4:6); Persi 12 (4:8, -, 4:4); Grbec N V; Perčič (0:3, -, -); Montico-lo 4 (2:3, -, 0:1); Poretti 10 (5:10, -, -); Carbonara 10 (4:6, 0:1, 2:2); trener Sancin.
Met za 2: 28/50 (56%), met za 3: 1:7 (14%), pm: 16/22 (72%). SON: 33. PON: Persi (39), Debeljuh (40), Smotlak (40). 3T: Debeljuh 1.
MARTIGNACCO - Za borovce je bil na včerajšnjem težkem gosto-
vanju v martignaccu predvsem usoden prvi polčas, saj so gostitelji po 20 minutah vodili kar z 19 točkami prednosti. Domačini so v tem delu igrali zelo učinkovito in z meti za tri točke (kar 6 »bomb«) stalno premagovali Borovo obrambo. Tudi sodnika nista bila preveč »prizanesljiva« z našimi, saj so jim dosodili kar 18 osebnih napak, gostiteljem pa le dve.
V 25. min. so borovci zaostajali kar za 22 točk (33:55), tedaj pa se je začela njihova močna reakcija. Z zelo agresivno obrambo po vsem igrišču so zaostanek znižali na samih osem točk, tedaj pa so se gostitelji spet zbrali in tudi zmagali (U.A.)
obrambo spet dosegli pozitiven delni izid (12:0) in vodstvo 36 točk v 31. minuti je tudi zapečatilo ime zmagovalca. Domači igralci so bili proti visokim branilcem povsem nemočni, pričeli so se prerekati s sodnikoma (1 izključen in dve tehnični napaki) ter skušali nadoknaditi zamujeno z neučinkovitim pressingom, kar je našim omogočilo, da so vadili izvajanje prostih metov. Prednost je dosegla višek v 37’ pri izidu 44:84, Mari pa je seveda izkoristil priliko, da so vsi lahko dalj časa preverjali lastne sposobnosti. Uspešno sta zaigrala tako Gorazd kot Iztok Bajc, prvič pa je priložnost dobil tudi Massimo B arini, ki je nadomestil poškodovanega Simoniča.
Med posamezniki je manj učinkovito kot sicer zaigral Cupin, ki pa je vsekakor zabeležil

Peter Furlan - Cicibona
običajno število točk, medtem ko je omembe vredno visoko število blokad (8!), ki so jih Semen, Furlan in Jankovič podelili nesrečnežem v rdečih dresih, ki so se približali košu z nevarnimi nameni.
V osrednji tekmi zadnjega kola je Barcola-ni uspelo premagati Ferroviario, kar omogoča Ciciboni in Santosu, da se približajo vrhu na sami dve točki. Cicibonaši imajo sedaj možnost, da v direktnih spopadih ogrozijo »leaderje«, paziti pa morajo zlasti proti nižjeuvrščenim ekipam, saj bi jih odvečen poraz takoj odrezal iz borbe za vrh. (VJ)
D LIGA / CETRTOLIGASI V ŠTEVILKAH
Ažman in Š.Gulič, na pomoč!
Prosti meti usodni za Kontovel, Grilanc in Civardi izbrana strelca
V rožnatem predvidevanju smo pričakovali dvojni uspeh naših četr-toligašev, žal pa sta tako Bor Radenska kot Kontovel prepustila točki nasprotnikom, čeprav sta bili obe tekmi dokaj izenačeni. Na lestvici sta obe naši peterki vpleteni v širši krog kandidatov, ki se bodo še dalj časa borile za obstanek, s prikazano igro pa sta bila Sancin in Ban le delno zadovoljna, saj so eni in drugi morali domačine stalno zasledovati zaradi nepo-trbnih odvečnih pavz.
MATCHVVINNER: Tokrat ne bo mogoče za-
pisati nobenega imena, saj smo zabeležili dvojni poraz naših ekip. Sodeč po predvidevanjih obeh taborov pa bi lahko v bližnji bodočnosti med temi vrstami zasledili dva stara znanca, ki bi si morala kmalu ponovno natakniti društveni dres: Peter Ažman z belo zeleno majico, Stefan Gulič pa z belo plavo.
TAKO PA NE GRE: Košarkarskim izvedencem je znano, da se ime zmagovalca marsikdaj odloči s črte prostih metov, zlasti po uvedbi novih pravil (pred leti ni bilo kombinacije 1+1, še
prej pa je obstajala tudi varianta 2:3). Tokrat so bili v tem elementu izredno pomanjkljivi Kontovelci, ki so si v Porcii »pojedli« najmanj 14 točk (12:26 s črte petih metrov), zgubili pa so za devet točk razlike...
TOP SCORERS: Kljub bledi predstavi v tem kolu je Ivo Grilanc (294 točk, poprečno 17, 2 na tekmo) obdržal zanesljivo prednost nad Igorjem Civardijem (252 točk- 14, 8) in Robijem Smotlakom (228 točk - 16, 3). Na četrtem mestu je Luciano Poretti (188 točk -11, 7).
PROMO / BLOCK NOTES
Robi Žerjal (Breg) odločilen Sokol: poa košem ni šlo!!
Dve zmagi - en poraz je že običajni obračun naših ekip v Promocijski ligi. Cicibona je pri vrhu, Sokol je šesti, Breg pa se s hitrimi koraki oddaljuje s spodnjega dela lestvice.
MATCHVVINNER: Oktobra meseca smo bili v uvodnem kolu priča katastrofi Brega, ki je proti ekipi Cus doživel pravi polom, v soboto pa se je Canciani jeva ekipa krepko oddolžila vseučiliščnikom. Ob brzostrelki Korošcu je bil trener Canciani zadovoljen predvsem z doprinosom Robija Žerjala, ki je s hitrimi protinapadi omogočil odločilni break svojega moštva.
TAKO PA NE GRE: Po lepi zmagi nad Inter jem so si Sokolovci privoščili novo pavzo in nerodno zgubili z Lego. Trener Vatovec je bil zlasti razočaran zaradi skrajno neuspešne igre svojih fantov pod košema. Tokrat sta najbolj odpovedala Aljoša Terčon in Tomaž Caharija (0 točk skupno).
TOP SCORERS: Vodstvo strelcev lige je last Cici-bone: vodi Andrej Cupin (283 točk), sledijo Vanja Jogan (281), Fortunah (Santos - 265), Masala (St. Azzurra - 260) in Damir Starc (250).
1. DIVIZIJA / 3 KOLO
številne odsotnosti močno vplivale na igro Proseka
La Talpa - Prosek 65:37 (28:17)
PROSEK: Pertot 2 (0:5), Rupel 9 (1:2), An.Gruden 3 (1:5), D. Bogateč (0:1), Emili 13 (3:6), Nabergoj 9 (3:6), E. Sancin 1 (1:3); trener Lukša.
PM: 9:28 (32%). SON: 23. PON: Pertot (38).
Močno okrnjena postava Proseka je zapustila igrišče La Talpe visoko poražena, zlasti zaradi izredno neuspešne igre v napadu, kar že jasno pričata delni in končni izid. Trener Lukša se je tokrat moral odpovedati kar štirim članom prve peterke (Ban, AL Gruden,
Gregori in Emili), kar so domačini seveda izkoristili in več pozornosti namenili le Emiliju in Nabergoju, ki sta v napadu prevzela največjo odgovornost. V obrambi so bili Prosečani še kar' učinkoviti, žal pa v napadu niso skoraj nikoli našli poti do koša. Slab dan pri metu sta imela tudi Andrej Gruden in Andrej Pertot, medtem ko se je srčno boril tudi sam predsednik ekipe Dejan Bogateč. Le v zadnjih minutah tekme je našim uspelo pravilno izvesti nekaj prostih metov in znižati zaostanek. (VJ)
PRIREDITVE
Ponedeljek, 1. februarja 1993
Gledališča
Slovenijo
UUBUANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 19. uri (Gallusova dvorana) G.Ver-di: Don Carlos. Vstopnice 2000, 1700, 1500 in 500 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 3. in 9. 2. ob 20. uri (Štihova dvorana) Ob letu osorej. Cena vstopnic je 500 SIT.
NAPOVEDUJEMO: 21. 2. ob 18. uri, 22. 2. ob 19. uri in 23. 2. ob 11. uri (Gallusova dvorana) VV.Shakespeare: Kralj Lear. Cena vstopnic 600, 500 in 400 SIT. Za predstavi 21. 2. in 22. 2. je na voljo le Se nekaj vstopnic.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
JUTRI: ob 16. uri (zaključena) J. B. P. Moliere: Svatba po sili.
Ob 20. uri (za izven) Slavvomir Mrožek: Tango, javna uprizoritev Študentov 4. letnika AGRFT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 3. (za abonma Sreda in izven) in 4.(za abonma Četrtek in izven) 2. ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili.
Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
V	PRIHODNJIH DNEH: 3. in 8. 2. ob 19. uri J.Golob: Krpanova kobila.
6. in 20.2. ob 19. uri R. Strauss: Netopir.
13. in 17.2. ob 19. uri J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke (13. je nadomestna predstava za odpadli termin 2 2. decembra 1992)
26.2.	ob 19. uri Carmen, balet - premiera.
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med
17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI
V	PRIHODNJIH DNEH: 4. 2. Gavran: Mož moje žene.
NAPOVEDUJEMO: 11. 2. ob 20. uri Roger Vi-trac: Volkodlak, komedija. Gostovanje primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. V glavni vlogi Rade Serbedžija.
Prodaja in rezervacija vstopnic vsak dan razen nedelje od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure v Je-lovskovem salovu Kulturnega doma in uro pred predstavo pri blagajni. Tel. 061/448-922.
KLUB K4
V	PRIHODNJIH DNEH:	9.2. ob 21. uri Prome-
tej brez skodelice. Ponovitev razprodane predstave Barbare Jozelj in eksperimentalne skupine Rezares. Informacije na tel. 061/113-282.
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19. uri (za abonma E) A. P. Cehov, T. Brasch: Platonov.
JUTRI: ob 19. uri (za abonma Študentski A) A. P. Cehov, T. Brasch: Platonov.
V	PRIHODNJIH DNEH: 3. 2. ob 15.30 uri (za abonma Sreda Popoldan in iven) E. Flisar: Kaj pa Leonardo?
Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
MARIBOR
SNG OPERA
DANES: ob 19. uri (odkupljena) G. Verdi: La Traviata, režija Wazlaw Orlikovsky, dirigent Stane Jurgenc.
JUTRI: ob 19.30 uri (za red Torek in izven) Luna nad Mississipijem.
Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461.
MINORITSKA CERKEV
DANES: ob 20. uri premiera plesne predstave Prosojnice (v meni- z nami- za vas), v izvedbi plesnega teatra Aldea.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 10. in 12. uri (za O. S. Mislinja) L. F. Baum: Čarovnik iz Oza, režija Franci Križaj.
SLG Celje obvešča svoje obiskovalce, da so vse predstave, vključene v Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, žal, že razprodane.
Informacije na tel. 063/25-332.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 6.2. ob 19.30 R.Cooney: Zbeži od žene. Za izven in konto. Razprodano.
8.2.	ob 20. uri Mateja Puhar: Homo, mozaični plesni spektakel.
13.2.	ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora. za konto in izven,
Informacije na tel. 064/222-681.
NOVA GORICA
GLEDALIŠKA DVORANA SOLKAN
DANES: ob 10. uri R. Marinkovič: Glorija. V izvedbi PDG Nova Gorica, za Solo NSC.
Ob 20.30 uri Arthur Schnitzler: Anatol, gostovanje SNG Drama iz Ljubljane.
JUTRI: ob 16. uri R. Marinkovič: Glorija. (PDG Nova Gorica). Za gimnazijo iz Trsta.
V	PRIHODNJIH DNEH: 5. 2. ob 10.15 in ob 20. uri R. Vitrac: Volkodlak. V izvedbi PDG Nova Gorica.
6. 2. ob 20. uri R. Vitrac: Volkodlak. V izvedbi PDG Nova gorica.
Informacije na tel. 065/25-326.
KOPER
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. 2. ob 20.uri R.Vi-trac. Volkodlak. Gostuje PDG Nova Gorica. Informacije na tel. 066/21-027.
GORNJA RADGONA
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 6.2. ob 19.30 uri B.Nusic: Mister Dolar. Komedija v priredbi Milana Jesiha. Gostuje skupina KUD Zarja Tmovlje-Celje.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: od 4. do 14. februarja bo skupina Teatro d’Arte predstavila B. Brechtovo delo Madre coraggio. Igra Piera Degli Esposti, režija Antonio Calenda. V abonmaju odrezek St. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča Rossetti.
DVORANA TRIPCOVICH
V	teku je prodaja vstopnic za predstavi »La Voix Humaine« in »Cavalleria rusticana», ki bo na programu od 2. do 14. februarja. Urnik blagajne: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
JUTRI: ob 20.30 (red A) premiera Poulencove »Le Voix Humaine« in Mascagnijeve »Cavalleria rusticana*. Dirigent Niksa Bareza. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Ul. Diaz 27
DANES: ob 18. uri bo Alberto Paloscia predstavil operi »La Voix Huamine« in »Cavalleria Rusti-cana«. Vstop prost.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
JUTRI : ob 16.30 W. Shakespeare - Kakor vam drago- v izvedbi gledališke skupine Teatro dei Filo-drammatici iz Milana. Režija Nanni Garella, scene in kostumi Antonio Fiorentino. V glavnih vlogah Marisa Della Pasqua, Paola Della Pasqua, Marco Balbi in Rosanna Bruzzo. Predstave bodo trajale do 7. februarja.
GORICA
GLEDALIŠČE G. VERDI
DANES: ob 20.30 (abonma red A in B) A. Schnitzler - Anatol - gostuje SNG Drama iz Ljubljane.
Koroška
CELOVEC
Tatjane Cerar po Južni Ameriki.
V PRIHODNJIH DNEH: 3.2. ob 17. uri Kozmetika za najstnike - predavanje in prikaz vodi kozmetičarka Janja Skrinjar-Osojnik.
4.2.	ob 17. uri sreCnaje s Čarovnikom Miranom Canakom.
5.2.	ob 17. uri Predavanje o astrologiji.
6.2.	ob 17. uri - presenečenje.
Informacije in prijave: Društvo SMO, Domžale, Ljubljanska 71, prvo nadstropje. Tel 061/711-875.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA
V PRIHODNJIH DNEH: 4.2. ob 17.30 Na lepi
Ob 19. uri Lite-
modri Donavi. Diapozitivi.
5.2.	Dan odprtih vrat knjižnice. Ob 1 rami večer poezije Haiku Slavka Kvaša.
17.2.	ob 18. uri Anapurna 1992 - večer z diapozitivi.
18.2.	ob 17. uri Živalski svet, diapozitivi. Informacija na tel. 0664/620-200.
ŽALEC
MESTNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 19.30 Der Kontrabass (Patrick Sus-skind).
Glasba
Slovenija
UUBUANA
KLUBK4
DANES: ob 21. uri Vzhod in zahod si podajata roko. večer duhovnih pesmi z recitacijami. Poje: Ranganatha-Rajko. Video: Svvami Omarananda.
JUTRI: ob 22. uri Hans Theessink. S februarjem odpira K4 vrata še bluesmaniji.
V	PRIHODNJIH DNEH: 9.2. ob 21. uri (po zaključku gled. predstave Prometej brez skodelice) voCer novorockerske scene iz Seattlea.
11..2. ob 20. uri Furclap. Nastop renomirane fru-lanske folk/rock skupine.
16.2.	ob 21. uri koncert Tomoža Pengova, promocija novega CD Rimska cesta.
18.2.	ob 22. uri Oldies Goldies noc z gosti Moonlight Cats. Informacije na tel. 061/113-282.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 3.2. ob 20. uri koncert Arcadia Tria. V okviru abonmaja Pro mušica . Vpis abonmaja je možen na sedežu koncertne agencije Gallus International (Ljubljana, Krakovski nasip 6) in v Galeriji Labirint, tel. 150-155.
POSTOJNA
RESTAVRACIJA HOTELA JAMA
V	PRIHODNJIH DNEH: 6. 2: ob 19. uri kulturni večer posvečen ljudskemu glasbenemu izročilu. Nastopajo: Duo PišCaci in Dario Marušič, Ljubo Jence, Ana Braniselj. vstopnice so naprodaj v poslovalnici Kompas v Postojni. Informacije in rezervacije na tel. 067/21-220.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 7. 2. ob 19.30 uri koncert Ljubljanskih madrigalistov. Informacije na tel. 064/222-681.
KOPER
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH:	24. 2. ob 21. uri kon-
cert Massimo&Elements.
27.2.	ob 19. uri koncert KUD Bratstvo Koper. Informacije na tel. 066/21-027.
DOM n. SLOVENSKEGA TABORA
V	PRIHODNJIH DNEH: 6. 2. ob 18. uri osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika v občini Žalec. Sodelujejo: slavnostni govornik pesnik Ervin Fritz ter glasbenika Mojca Zlobko in Franci Rizmal.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
V	organizaciji Zadruge Bonaventura bodo predvajali serijo filmov v izvirniku posvečenih velikemu režiserju Petru Brooku, današnjemu direktorju Mednarodnega centra za gledališke raziskave v Parizu. Vstop prost.
JUTRI: ob 18.00 in 20.00 »The Mahabharata«. Igrajo' Bmce Myers, Vittorio Mezzogiorno, Andrzey Seweryn.
16. februarja 1993 ob 18.00 in 20.00 »King Lear*. Igrajo Paul Scofield, Cyril Cusack in Patrick Magee.
SALA STURZO
Ul. Sturzo 2
DANES: ob 21. uri bo v dvorani Sturzo v žu-pnijšcu Madonna del mare v Ul. Sturzo 2, projekcija afriškega filma »Sango malo« (Camerun 1991).
Projekcije bodo trajale do 12.2. s sledečim programom: 3.2. - »Badis« (Maroko 1989); 5.2. »Layla, ma raison« (Tunizija 1989); 8.2. - »Ken Bugul« (Senegal 1990); 10.2. »Ta dona« (Mali 1991); 12.2. «Laada« (Burkina Faso 1991).
Za najmlajše
Slovenija
UUBUANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 16.30 in 18. uri (Lutkoteka) Jan Malik: Žogica Marogica.
JUTRI: ob 16.30 in 18. uri (Lutkoteka) Jan Malik: Žogica Marogica.
V	PRIHODNJIH DNEH: 3 in 10. 2. ob 16.30 in 18. uri (Lutkoteka) Jan Malik: Žogica Marogica. Vstopnice so že v prodaji.
Informacije ob sredah, četrtkih in petkih od 11. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/314-962.
KUD FRANCE PREŠEREN
V	PRIHODNJIH DNEH: 6. 2. ob 17. uri igrica Ci-ribu Ciriba, v izvedbi Lutkovne skupine pri GM Jesenice. Inormacije na tel. 061/332-288.
MARIBOR
RADENCI
HOTEL RADIN
V PRIHODNJIH DNEH: 7.2. ob 20. uri koncert učiteljev Glasbene šole iz Gornje Radgone in skupine avstrijske skupine Radkersburger Musikanten.
GORNJA RADGONA
AVTOBUSNA POSTAJA
V okviru Otroškega razstavišča, v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Maribor in Avtobusne postaje Maribor, je na ogled razstava likovnih del učenčev O. S. Prežihov Voranc, Maribor. Razstava je nastala pod mentorstvom Božidarja Muršca.
KRANJ
GLASBENA SOLA
V	PRIHODNJIH DNEH: 5.2. ob 17. uri otvoritev prizidka in obnovljene dvorane, nastopili bodo uCenci glasbene šole in pihalni orkester.
26.2. ob 18.uri koncert ZePZ Manko Golar iz Gornje Radgone in Pihalnega orkestra Gornja Radgona.
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 8.2. ob 19. uri osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, koncert učiteljev Glasbene šole iz Gornje Radgone in avstrijske skupine Radkersburger Musikanten.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopila bo Liana Issakadze.
NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
DANES: ob 21. uri celovečerni koncert France-sca Guccinija.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 2.2. ob 15.00 in 16.30 uri, 3.2. ob 10.00 , ob 11.30, ob 13.30 in ob 15. 30 uri ter 4.2. ob 10.00, ob 11.30 in ob 13.00 uri Milan Dekleva: Mi se ne damo, musical za otroke.
5.2.	Ob 9.30, Z. Zupančič: Norčavi striček Frak. Informacije na tel. 061/222-681.
KOPER
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 4.2.. ob 9.30 in 11.30 H.C.Andersen. Slavček. Gostovanje PDG Nova Gorica.
9.2.	ob 9.30, 10.30 in 11.30 uri Z. Zupančič: Norčavi striček Frak. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
13.2.	ob 10. uri Črviva zgodba. V izvedbi luk-tovne skupine Uš. Informacije na tel. 066/21-027.
TRBOVLJE
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 10.2. ob 10.30 in 15.30 uri Z.Zupančič: Norčavi striček Frak. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
DOMŽALE
Razne prireditve
Slovenija
UUBUANA
CANKARJEV DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 4. 2. ob 19. uri ((Štihova dvorana) Literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku, v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev. Vstop je prost.
Informacije na tel. 061/222-815.
KLUBK4
V	PRIHODNJIH DNEH: 5.2. ob 22. uri Dance Machine in tetoviranje. Dance Machine predstavlja Kjigo o tetoviranju Dimitrija Vremca. Spremni projekciji ekskluzivnega videa in diasov.
7.2.	ob 22. uri nastop Salome, prve dame tranve-stitske scene in otvoritev foto razstave Primoža Dolničarja.
8.2.	ob 21. uri Duhovnost južne Indije. Diapozitivi in poredavanje Roberta Kržišnika, glasba in ples.
14.2.	ob 22. uri Roza Valentinovo. Nastop Elene, druge dame transvestitske scene in gostov.
15.2.	ob 21. uri predstavitev Qi Gong metode Wang Ai P ing. Vodi Rudi Klarič.
Informacije na tel. 061/113-282.
KOPER
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 8.2. ob 20. uri osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Informacije na tel. 066/21-027.
DOMŽALE
PROSTORI NAD TRGOVINO KOVINAR
JUTRI: ob 17. uri Potopisno predavanje - s poti
PROSTORI NAD TRGOVINO KOVINAR
DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: Vesele zimske počitnice od 1. do 5. 2. od 8.do 14. ure. Organizirano počitniško varstvo za otroke nižjih razredov.
Modelarska delavnica - izdelava zmaja. 1., 2. in 3. 2. od 13. do 15. ure. Za otroke od 1. do 4. razreda.
Računalniški tečaj - od 1. do 5. 2. od 9. do 10.30 ure za otroke 1. do 4. razreda, od 11. do 12.30 ure za otroke od 5. do 8. razreda.
1. in 2. 2. od 10.30 do 12.ure.
Gledališko lutkovna delavnica na temo Pike Nogavičke z naslovom Pika Strumf gre na počitnice. Namenjeno otrokom od 2. do 5. razreda .
Organizira društvo SMO (Starši-Mladi-Otroci) ob pomoči Napredka Trgovine, d.o.o. Informacije od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure po telefonu 711—875.
KAMNIK
GALERIJA VERONIKA
Do 5. 2. je na ogled Slikarska parada, razstava slik otrok VVZ Mojca.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA
JUTRI: ob 17. uri Ura pravljic.
V	PRIHODNJIH DNEH: 9.2. ob 17. uri ura pravljic - kraljična na zrnu graha.
16.2. ob 17. uri ura pravljic.
Informacije na tel. 064/620-200.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	NASLEDNJIH DNEH: v nedeljo, 7. februarja, ob 11. uri Andersenovi pravljici »Čudežni vžigalnik« in »Polž in vrtnica«.»
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
MODERNA GALERIJA
V PRIHODNJIH DNEH: 4. februarja ob 18. uri otvoritev razstave Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran.
Do 14. februarja bo na ogled razstava oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
VODNIKOVA DOMAČIJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 4. februarja ob 18. uri otvoritev razstave akademskega slikarja Darka Slavca. Razstava bo odprta do 23. fer-bruarja. Razstavišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 14. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure.
MALA GALERIJA
Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij blegijskega umetnika Jana Fabreja.
Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106.
MESTNA GALERIJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 4. februarja ob 17. uri bo po razstavi Pariški fotograf Veno Pilon vodil avtor razstave, dr. Stane Bernik.
Do 8. februarja bo na ogled retrospektivna fotografska razstava z naslovom Pariški fotograf Veno Pilon, avtorja dr. Staneta Bernika, ki jo je galerija pripravila v sodelovnju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896.
ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA
Do 11. februarja je na ogled razstava projektov holandskega arhitekta VViela Aretsa (virološka arhitektura). Galerija je odprta od 10. do 15. ure, v nedeljo zaprto. Tel. 061/216-010.
GALERIJA STOPNIŠČE
Na ogled je razstava Fo-tomorfoza - o gledanju, oblikah in svetlobi, fotografije Gorazda Majarona.Gale-rija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA LABIRINT
Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155.
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 0061/320-730.
FOYER MGL
Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije -
predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski.
Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Do 15. februarja je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti botanika Alfonza Paulina. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Tel. 061/ 218-862.
KUD FRANCE PREŠEREN
JUTRI: ob 21. uri otvoritev razstave slik Janeza Ferlana.
MARIBOR
UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA
Na ogled je razstava z na-
slovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amne-sty International.
UMETNOSTNA GALERIJA
Do 28. februarja je na ogled razstava slik Mihe Maleša.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
CELJE
LIKOVNI SALON
Do 10. februarja je na ogjed SK 8 muzej - zbirka Alenke Pirman.
CAFE GALERIJA
Do 13. februarja je na ogled razstava risb in grafik Igorja Koprivnika - Biggla.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
V	PRIHODNJIH DNEH: 5. febuarja ob 18. uri otvoi-tev razstave akvarelov in risb akademskega slikarja Milana LorenCaka. Razstava bo odprta do 15. februarja, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
RAZSTAVNI PROSTORI GORENJE SERVIS
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA
2
Na ogled je razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Po odprtju razstave bo degustacija vin iz kolekcije vinogradnikov in kletarjev Krem Armanda in Darja iz Plešivega v Goriških Brdih. Informacije na tel. 066/73-753.
KOPER
GALERIJI LOŽA IN MEDUZA
V	prostorih je odprta razstava akademskega kiparja Matjaža PoCivavška.
NOVA GORICA
SOLKAN - VILA BARTOLOMEI
Na ogled je etnološka razstava Skedenjska kruša-rica.
KANAL
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika zor-zuta, originalne skladbe vinkai Vodopivca.
TOLMIN
TOLMINSKA KNJIŽNICA
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA IVANA GROHARJA
Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka.
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Šegula- Miške iz Škofje Loke.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja.
KAMNIK
GALERIJA BALANTIČ
Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE
Do 10. februarja je na ogled razstava del Caroline Konglot de Maurera iz Venezuele in Beatriz Tomšič iz Argentine. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure.
Fjk
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
V Četrtek, 4. februarja, ob 17. uri otvoritev slikarske razstave Gian Battista Ro-sija.
GALLERIA RETTORI TRIBBIO
Do 12. februarja je na ogled razstava slikarja Car-mela Vranicha. Urnik: ob delavnikih 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprto.
CARTESIUS
Ul. Marconi 16
Na ogled je razstava tušev in olj Fabia Zubinija z naslovom »Parigi, o čara«. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Ob ponedeljkih zaprto.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
rie Luise Vigant. Urnik: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.
KAVARNA S. MARCO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
SPETER
BENEŠKA GALERIJA
Do 6. februarja razstavlja slikar Mario Massera.
PORDENON
ZEROIMAGE
(Aula magna Centro studi Pordenone)
Do 7. marca 1993 je na ogled fotografska razstava Pietra Modottija. Razstavo je organiziral Cinemazero.
Koroška
CELOVEC
GALERIJA SLAMA
Na ogled je razstava risb Ernesta Grafa.
MOHORJEVA KNJIGARNA
Na ogled je razstava »Planine v sliki* in »Otroški portret« Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe.
MESTNA HIŠA
Velika galerija
Na ogled je razstava »L’art est inutile« - avantgardna umetnost 1960-1980.
GALERIJA ARS TEM-PORIS
Herrengasse 14
Na ogled je razstava Jana Saudeka (slike) in Jirija Suhajaka (stekleni objekti).
TINJE
DOM PROSVETE
Na ogled je razstava akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja iz Ljubljane.
Aipe-jadran
PADOVA
Ul. Del Monte 5
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme Zidovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
PALAČA COSTANZI (Piazza Piccola)
in
RAZSTAVNA DVORANA V LJUDSKI KNJIŽNICI (Ul. Teatro Romano 7)
Se jutri, 2. februarja, je v obeh sedežih na ogled razstava medalj Zvok in oblika (II suono e la forma). Urnik ogleda od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Vstop prost.
SALA DEGLI STUC-CHI
Ul. Cassa di Rispar-mio 10
Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej
Na ogled je stalna razstava »NaCrti za Miramar«.
MUZEJ REVOLTELLA- AVDITORIJ
Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Under-ground.
V organizaciji Tržaške le-tovišCarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepsih neoklasiCnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MIELA
V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Au-ber.
OPČINE
SKD Tabor Opčine -Prosvetni dom
Jutri, 2. februarja, ob 20.30 odprtje razstave olj Tatjane Jenke. Predstavitev Mojca Uršič. Na večeru sodelujeta MoPZ in ZPZ Tabor. Razstava bo na ogled vsak delavnik od 16. do 19. ure do 12. februarja.
MILJE
OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA
Do 10. februarja je na ogled razstava slikarke Ma-
SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAFFE’ PEDROCCHI
Na ogled je razstava I Caffe di Remo Squillantini.
ZAGREB
GALERIJA NOVA
Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra BarišiCa, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatro-slava Kulisa, Peruška Bog-daniCa in Hrvoja Sercara.
MUZEJ MESTA ZAGREBA
Do 15. februarja je na ogled razstva o zgodovini mesta Zagreba Zlata bula 1242-1992. Odprto vsak dan, razen ponedeljska od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure.
MUZEJ UMETNOSTI IN OBRTI
Do 11. februarja je na ogled razstava Meje Hrvaške na zemljevidih. Odprto -vsak dan med 11. in 19. uro, v ponedeljek od 13. do 19. ure.
GALERIJA SOBOD-NE UMETNOSTI, GALERIJA PRIMITIVNE UMETNOSTI, STARO-GRADSKA VIJECNICA
V treh dvoranah je do 3. februarja na ogled razstava Fotografija od 1950 do danes. Odprto vsak dan od 9. do 15. ure.
DUNAJ
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
Mondscheingasse 11
Se jutri, 2. februarja, je na ogled je razstava mladega slovenskega akademskega slikarja Petra Ciuhe. Urnik: od 15. do 20. ure.
VVIENER SECESSION
Na ogled je razstava Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jo-chen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure.
GALERIE ULVSSES
Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Lassnig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26.
MUZEJ MODE HET-ZENDORF
Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure.
GALERIJA MAK
Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vin-ciarellia.
14
Ponedeljek, 1. februarja 1993
RUBRIKE

POTOPIS
Jure Šterk
V naročju vetra
(22)
V Pagu Pagu, glavnem mestu Ameriške Samoe, sem naletel na odlično družbo — Ples stokilogramskih lepotic — Je on ali ona?
24. avgust, 22. dan plovbe
Piha kot sam vrag. Cela devetka. Valovi so zrasli na 6 do 9 metrov in se močno lomijo. Dostikrat gre val cez barko. Spet enkrat prihajam pred kopno v pravi egiptovski temi. Ne vidim nic, le medel odsev luči Pago Paga na nebu. Do luke je še kakih deset milj. Oh, kako me mika zapluti v luko, kjer me Čaka zrezek, toda... Pred vhodom je plitvo morje, tako, kakih 10 metrov je globoko, kako pa se tam lomijo devetmetrski valovi, si lahko le predstavljam. Je sicer tudi prehod med grebeni, a kje ga bo našel v tej temi... Zato se raje odpovem zrezku in se zasidram na zavetrni strani otoka.
Naslednjega dne jadram iz lepega zaliva Afono, kjer sem sidral, nazaj na privetrno stran otoka v otoško prestolnico Pago Pago. Proti večeru zaplujem v velik, dobro zavarovan zaliv in se privežem ameriški barki ob pomolu na bok. Končno! V luki je veliko jadrnic, kakšnih trideset sem jih naštel. Kmalu bom v dobri družbi...
Alarm zaradi ročne ure
Naslednjega dne
opravim vhodne formalnosti. Ko »vojno« z oblastmi končam, pa grem na... ah... hladno pivce in dober zrezek...
Popoldan sedimo pri Američanih. Earl je upokojeni kapitan US Navy, ameriške vojne mornarice. Z ženo Beryl že nekaj let jadrata po Pacifiku. Dokler je bil še v aktivni službi, je bil varnostni inšpektor na jedrskih podmornicah. Ko ga vprašam, kako je bilo tam z žarčenjem, odgovori: »Bullshit... imeli smo alarm zaradi ročne ure s svetlečimi se številkami. Nekdo jo je pozabil v prostoru za torpede... Navadno je bilo žarčenje na prostem veliko bolj intenzivno kot v podmornici...«
Četrtek, 3. septembra
V luko pripelje velika italijanska jadrnica s kapitanom Nandom iz Neaplja. Ko zgovorni Nando opravi s policijo in drugimi nadlogami, sedimo pri njem. Nando: »Evropa brez Italije ne more. Nas je 70 milijonov, ogromen trg! Ravno tako ne more brez Francije, Nemčije, Anglije... Država je sicer gnila, toda brez nas ne bodo mogli..!«
Po siesti pri Nandu delam red med konzervami v predalih. Nekatere so že »stekle«. To je
»krvavo« delo... Mimo priplujejo s čolničkom Južni Tirolci, s katerimi sem dober prijatelj, in povedo, da bodo odpluli v soboto ali nedeljo. Spet me vabijo na obisk.
Za Kitajce smo barbari
Zvečer grem v jahtni klub s Francozom Lu-com, ki je priplul pred dvema dnevoma na precej zarjaveli devetmetrski železni barkači. Je diplomirani ekonomist, ukvarja pa se z vsem, kar mu pride pod roko. Ravno zdaj prodaja umetniške slike vietnamskega mojstra Mai Longa, ki jih je kupil, ko je bil tam. Živi na Tahitiju, je drugič poročen, spet s Kitajko. Za šan-kom steče pogovor. Luc:
»Kitajci so azijski židje... Največji rasisti na svetu. Vsi drugi so zanje barbari. Med seboj so neverjetno solidarni, v tujem svetu bodo Kitajca v težavah vedno rešili. V rokah imajo velike posle, med seboj ne pišejo nobenih pogodb. Milijoni in milijoni dolarjev krožijo med Kitajci le na besedo; kdor jo prelomi, je izobčen iz skupnosti.«
Potem greva z Lucom pogledat, kje plešejo folkloro deklice, ki sva jih ogovorila včeraj. V hotelu ob morju je velik miting. Pri vhodu pla-
čam pet dolarjev, nato pa pijem in jem zastonj. Prišla sva na predvolilni miting kandidata za samoanskega senatorja v VVashingtonu. Porcije so ogromne, ljudje pa se večji... Tukajšnji silaki so visoki kakšna dva metra, težki pa 150 do 200 kilogramov. Ni čudno, da slovijo kot najhujši pretepači na južnih morjih, njihove ženske pa so zanje kar primerne. Imajo kakšnih 80 ali 120 kilogramov. Obstajajo sicer tudi bolj vitke in priku-pnejše, a so v odločni manjšini.
Po poslušanju govorov in gledanju samoan-skih sedečih plesov greva še v gostilno Whay-Whay. Tudi tu plešejo stokilogramske lepotice. No, ena je pa le »normalna« in zelo seksi.
Naslednjega dne nekdo od Američanov z bark na sidrišču praznuje rojstni dan. Na pomolu je raženj, veliko pijače in prijetna družba. V glavnem sem v družbi z Južnimi Tirolci in Lucom. Na tirolski barki so trije: Gabrijela, njen mož in mati. Mama pripoveduje:
»Naš landeshaup-tmann je pameten mož. Ne dovoli nobenega črnega priseljevanja. Pravi, da potrebujemo
Pristanišče Pagp Pago (Fotografija: Jure Šterk)
le toliko priseljencev, kolikor je prostih delovnih mest. Nočemo ljudi na cestah..!«
Najbrž bi tudi nam prišel prav te vrste »hauptmann«.
Ze ponoči je pritisnil močan veter in razšli smo se po barkah. Kaj tu pomeni, če ponoči močno zapiha, sem že skusil. Dobro, da je Neodvisna Slovenija v varni luki...
Oh, kako je tu lepo... pasatni veter, toplo sonce, dobra družba, barke na sidru, glasba...
Tu sem, na južnih morjih..!
Aids in travestiti
Čez dan ali dva sediva z Lucom v tukajšnjem korejskem baru. Dame niso ravno preveč atraktivne in z Lucom premlevava plovbo do
najbližjega otočka v otočju Tonga. Potem pa se prikaže ona, najlepša... Visoka, lepo oblikovana... Po kakih 10 sekundah pa izkušeni Galec Ugotovi: »Travestit!«
Oh, prekleto...
Potem sledi strokovna analiza. Luc:
»Za ugotovitev, ali je to on ali ona, je le ena še kar zanesljiva metoda. Ge lahko iztegne roko v komolcu tako, da je kot večji od 180°, je to skoraj zagotovo ona. Pri moških je to zelo redko...«
Potem mi pove, da so travestiti v Aziji in na Pacifiku pogost pojav, da so oni (one) zelo živahni(e) in napadal-ni(e), pa tudi ponavadi zelo lepi(e). Premožnej-ši(e) gredo na operacijo in nato se menda celo pri seksu nič ne opazi...
Na mojo pripombo, da je zadeva najbrž draga, mi Francoz, ki je tovrstni leksikon, takoj odgovori:
»Singapur, dva tisoč dolarjev!«
Potem strokovni razgovor zavije na Tajsko in Vietnam, kjer je Luc preživel kar nekaj let. Podrobno mi opisuje postopek »masaže« v hotelu s petimi zvezdicami. Ogledala z vseh strani... deklice 16 let... lepe kot slike... izbira po katalogu... Na koncu doda:
»Sicer pa boš kar dolgo v Indijskem oceanu. Obrni na Tajsko... Tisto na Baliju je le slaba kopija...«
No, ko sva bila že kako peto ali šesto Gubo libre, ki ji pa tu ne pravijo tako, se odpraviva ven. Preveč nažgan bi
lahko še padel v roke kakšni ali kakšnemu... Sicer pa sem v jadralnem klubu izvedel, da na tem otoku ni aidsa. Zadnja dva primera sta bila pred dvema letoma.
Mimo pripelje poln tovornjak prikupnih deklet. Kličejo in mahajo. Luc:
»So pod družinskim nadzorom! To v francoski Polineziji ni navada, tu pa so puritanci...« Prekleto, ta se pa spozna na svoj »posel«.
Drugo jutro se že ubadam z oblastmi. Američani so sitni in natančni... Ko opravim, dvignem sidro. Naslednji cilj je 70 milj oddaljena Apia na Zahodni Samoi.
Nasvidenje, talofa lava, Pago Pago.
(Se nadaljuje)
JUTRI
2. februarja
2. februarja leta 1970 je umrl lord Ber-trand Russell, angleški matematik in filozof.
Označitev te nadvse zanimive osebnosti le kot matematika in filozofa pa je pomanjkljiva in preskromna.
Lord Russell je bil potomec stare angleške plemiške rodovine, ki se je skozi stoletja proslavila na mnogih področjih, od trgovine do vojske. Vsaj enega njenega člana so celo obsodili na smrt in tudi usmrtili.
Po vsem svetu znani borec za človekove pravice je ustanovitelj sodišča proti vojnim zločinom v Vietnamu, ki je znano pod njegovim imenom, in dobitnik Nobelove nagrade za literaturo leta 1950. Rodil se je 18. maja 1872. Šolal se je doma in v Cambridgeu. Odlično je obvladal francoski in nemški jezik, kar mu je omogočilo podrobno preučiti družbene in politične okoliščine, zlasti v Nemčiji. Zaradi svojega prizadevanja za mir je bil izpostavljen sodnim pregonom in šikanam.
Ukvarjanje z družboslovjem in filozofijo ga ni oviralo, da bi ne bil temeljit in uspešen tudi v matematičnih teorijah, saj je skupaj s filozofom Whiteheadom zgradil sistem matematične logike. O njegovem značaju pove nekaj tudi dejstvo, da je bil štirikrat poročen.
RECEPT
©rafiniran brstični ohrovt
SESTAVINE:
750 g brstičnega ohrovta, 150 g pekljenega jezika, 150 g šunke, 150 g mozzarele (topljivega sira), 50 g masla, belo vino, ocvrte rezine čebule, kisla smetana ČAS PRIPRAVE : približno 40 minut
V vodo, ki smo ji dodali jušno kocko, stresemo na polovice narezan brstični ohrovt in ga skuhamo. Medtem na maslu popražimo na rezance narezan jezik in Šunko. Kuhan brstični ohrovt zmešamo z jezikom in s Šunko, pokapamo z vinom in potresemo z ocvrto čebulo. Moz-zarelo ali drug topljivi sir narežemo na Široke rezance in ga položimo po ohrovtu v obliki mreže ter prelijemo s smetano. Postavimo v pečico, da se sir stopi in zapeče.
Ponudimo kot predjed ali dodatek k glavni jedi.
(Slavko Adamlje)
ZELENI RECEPT
Popečeni
mandlji
SESTAVINE:
skodelica mandljev ali lešnikov, malo olja ali masti (po želji)
Mandlje lahko najprej blansimmo, se boljši pa so neolupljeni. Ce želimo blanširane, jih prelijemo z vrelo vodo in jih namakamo 3 minute, da kožica odstopi. Nato vodo odlijemo in mandlje iztisnemo iz kožic; obrišemo jih. Popečemo jih v suhi ponvi iz litega železa, ali pa dodamo prav malo olja.
Pri pečenju začne kozica na neolupljenih mandljih odstopati, zato jih pečene zavijemo v papirnato brisačo in tremo med dlanmi, da se večina kožice odlušči.
Mandlje lahko pripmvimo tudi tako, da jih povaljamo v kuhanem maslu in razprostremo na pločevini za peko piškotov. Pečemo jih 20 minut v pečici pri 180 stopinjah. V pečici jih lahko pečemo tudi brez maščobe.
Na isti način pripravimo lesnike.
(Neva Predan Miklavčič)
NAŠE RIBE
Šarenka
(Salmo gaidneri)
Dušan Bravničar
A N T I K V A R
Pohištva prodajo največ
Boja Z. Jesih
seljuje pretežni del sal-monidnih predelov evropskih rek.
Ker hitro raste in je zelo odporna ter prilagodljiva vrsta, je najbolj razširjena umetno gojena vrsta postrvi na svetu. V Evropi je zredimo 150.000 ton na leto, v Sloveniji okrog 800 ton.
Ker je zanimiva za športni ribolov, jo veliko vlagajo v ribolovne vode in sicer kar trideset ton letno. Ribiči jih večinoma polovijo že v istem letu, le majhen del preživi zimo. Ce jo vlagamo v večjih količinah, lahko ogroža tudi populacije avtohtonih postrvi, zato bi bil potreben večji strokovni nadzor nad gospodarjenjem z odprtimi vodami.
Ribolov
Posebno atraktiven je ribolov na šarenko v njejni domovini -Severni Ameriki. Tudi pri nas je med ribiči zelo priljubljena, saj je zelo požrešna in rada zgrabi ponujeno vabo. Uspešno jo lovimo cel dan.
Čeprav doseže težo tudi več kot 5 kilogramov, pri nas ne velja za posebno cenjeno trofejo, saj tako velike primerke večinoma zredijo v ribogojnicah po vsej Sloveniji in vložijo! v ribolovne vode. Po novi odredbi je šarenka povsod v Sloveniji zaščitena od 1. decembra do 28. februarja, odredba na navaja zanjo najmanjše mere.
Šarenka »na suhem« (Fotografija Dušan Bravničar)
j—1—|0 severnoameriško vrsto postrvi -L so v Evropo prinesli iz Kalifornije leta 1880, v Slovenijo pa leta 1890. Pri nas je gospodarsko najpomembnejša vrsta postrvi.
Poglavitne značilnosti
Šarenka ima valjasto telo, ki je bočno nekoliko bolj sploščeno kot pri ostalih postrveh. Glava je podolgovata, z velikim gobcem. Osnovno barvo telesa šarenka zelo prilagaja barvi okolja in je lahko od svetlosrebrne do tem-nosive barve.
Po vsem trupu in plavutih je posejana s črnimi drobnimi pegami. Po bokih od glave do repne plavuti teče značilna proga, ki spominja na mavrico.
Glede na izvor se je šarenke »prijelo« tudi ime amerikanka oziroma ameriška postrv.
Šarenka je kot vse postrvi mesojeda riba in se hrani z vsemi možnimi vodnimi ži-valičami, le redko Zre manjše ribe.
Spolno dozori v drugem do tretjem letu starosti. Samci so običajno spolno zreli leto dni prej kot samice. Pri nas se drsti od novembra do marca, lahko pa tudi kasneje. Zanimivo je, da so drst opazili tudi v juniju. Samica lahko odloži do 3000 iker, iz katerih se po dobrem mesecu izleže zarod. Ne križa se z nobeno od pri nas živečih postrvi. Življenjska doba šarenke je pri nas pet do sedem let.
Razširjenost
Prvotna domovina šarenke je zahodna obala Severne Amerike, kjer ima več oblik. Ena je selivka in jo imenujemo jeklenoglavka. Večino življenja preživi v morju, na drst pa pride v reke, ki se izlivajo v Tihi ocean. Tu dorasle do velikosti 20 do 25 cm, nato z vodnim tokom pride v morje, kjer tri do pet letživi v velikih jatah, preden se pride prvič drstit. Ta skupina se navadno drsti septembra in oktobra in povprečno tehta 3 do 5 kg. Večina rib po drsti pogine, del pa se vrne v morje in se po dveh letih ponovno drsti.
Posamezne oblike živijo celo življenje v sladkih vodah. Zdaj na-
-r^-aj kupujejo ljudje 1^ v ljubljanskih JL^.antikvariatih? Ondan smo malce povprašali pri Arsu, v najstniškem ljubljanskem antikvariatu pri Domu na Mestnem trgu 19 in v privatnem antikvariatu Car-niola na Trubarjevi cesti. Ne boste verjeli: Čeprav je v omenjenih trgovinicah ponudba različna, so odgovori prodajalcev skorajda enaki.
Ni vseeno, ali vstopi v trgovino ljubitelj, zbiratelj ali naključni kupec. Ljubitelji so redni obiskovalci starinarnic iti kupijo pogosto tudi prav drobne predmete, ki nimajo visoke cene, vendar so iz tega ali onega razloga povezani z zgodovinskim časom, ki ljubitelja posebej zanima. Zbiratelji so navadno malce fanatični kupci, stvari kopičijo v svojih zbirkah in jih potem ljubosumno skrivajo pred nepoklicanimi očmi. Tretja vrsta kupcev pa so ljudje, ki se, relativno »polni denarja«, nič kaj ne spoznajo na starine, pa si vendar iz prestižnih razlogov kupujejo kar drage stvari brez prave predstave o tem, kaj bi resnično imeli radi.
Prodajalci ne bi bili prodajalci, če ne bi pripomnili, da je tistim, ki prinesejo starine v komisijsko prodajo, vsaka cena prenizka, in obratno, kupcem previsoka. Prave cene, zlasti med pohištvom, ki je najbolje prodajana »ro-
ba«, dosegajo ohranjeni kosi bidermajerskega in baročnega pohištva. Od posameznih kosov pohištva s konca prejšnjega stoletja gredo najbolje v promet stoli in manjše mize, od drobnejših predmetov pa starinski nakit in steklovina.
Mnogi kupci iščejo samo manjše dodatke za dekoracijo svojih stanovanj, predvsem pa se starinarji veselijo, da k njim vse pogosteje zahajajo mladi.Menijo namreč, da je tudi spoznavanje starinskih predmetov del širjenja splošne kulture ip. četudi zaenkrat ti mladi še ničesar ne
kupijo, se bodo sčasoma morda znašli med ljubitelji starin.
V ljubljanskih starinarnicah lahko kupite najcenejšo malenkost za 200 do 3000 tolarjev, najdražjo pa (ta hip je to baročni sekre-ter v prodajalni na Trubarjevi) za približno milijon in sedemsto tisoč tolarjev. Sprehod med starinskimi kozarčki, igralnimi kartami, pečatniki, kajfeži in porcelanskimi servisi ter pogledi na njihove cene pa nam pove, da le-te navsezadnje niso nedosežne, v mnogih primerih pa tudi ne presegajo cen novih izdelkov.
RADIO TV
Ponedeljek, 1. februarja 1993
ODDAJE V SLOVENŠČIN
SLOVENIJA 1
Zimski počitniški program
Goldy - poslednja zlata medvedka, ameriški film
Nedeljskih 60, ponovitev Videomeh, ponovitev Poročila
Churchill, 4., zadnji del angleške dokumentarne serije, ponovitev, VPS 1305
Filmsko popoldne
Družina Addams, 11. del ameriške nanizanke, ponovitev (CB), VPS 1450
Kenny Rogers - kockar, 1/3 del ameriške nadaljevanke, VPS 1515
TV dnevnik 1 - slovenska kronika
Radovedni TaCek: Kost
Denver - poslednji dinozaver, 19/20 del am. nanizanke Regionalni studio Maribor Pari, tv-igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme Šport
Sedma steza
Tuji show: Mi pa vsi plešemo, VPS 2030
Dosje, VPS 2130
TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215
Šport
Gospodarska oddaja: Made in Slovenia Video strani
SLOVENIJA 2
Znanje za znanje, učite se z nami, ponovitev
Od Kolpe do Rabe, AFS France Marolt, 3. odd., ponov.
Euroritem, 8. oddaja, ponovitev
Športni pregled, ponovitev
Poročila
TV konferenca, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Dober dan, Koroška Ljudje in zemlja, ponovitev Obzorja duha, ponovitev V službi Rock’n’Rolla
Univerzitetni razgledi, svetovalno namenski program
TV dnevnik 2, vreme, šport
Po sledeh napredka: Komunikacije prihodnosti
Znanost: Dotik, 8. oddaja
F. Pessoa: Prinčeva smrt, portugalska drama
Slike iz Sečuana: Življenje z reko, 15. del dokumentarne
oddaje
Sova
Korak za korakom, 9/13 del ameriške nanizanke Kenny Rogers - kockar, 2/3 del ameriške nadaljevanke Video strani
KANALA
Astrološka napoved
RIS, risanke in spoti
Drugačen svet, ponovitev 85. dela
Poslovni dosje, ponovitev 18. dela
Ninja želve, 41. del ameriške risanke
Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme Teden na borzi
Poslovni dosje, 19. del dokumentarne serije
Smrt preži, grozljivka
Drugačen svet, 86. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved | Video strani
B KOPER
© RAI 1		§2 RETE 4		® TMC		SG Koper	
	Aktualno: Unomatti-		Aktualno: Telesveglia,		Euronews		Harry O., ameriška na-
	na, vmes dnevnik		vmes od 7.30 dalje		Nad.: Doppio imbro-		nizanka
	Film: 11 ritorno di ge-		vsakih 30 min. vesti		glio, 9.45 Potere		Popoln par, ponovi-
	remia (fant. ZDA ’87),		Nad,: General Hospi-		Rubrika: Zenska TV		tev filma
	vmes (11.00) vesti		tal, 9.00 Marilena,		Nan.: Autostop per il		N.V.P.D., nadaljev.
	Vremenska napoved		10.00 Ines, 11.00		cielo		TV novice
	Variete: Servizio a do-		Amanda, 12.00 Ceie-		TMC News - Šport		Čarobna svetilka:
	micilio, vmes vesti		ste, vmes (10.30) vesti		Film:	Tanoshimi		Maščevanje Smokey
	Dnevnik in Tri minute		Variete: A časa nostra		(kom., ZDA '61, i.		Joeja, angl. mladinski
	Fatti, misfatti e ...		TG 4vesti		Glenn Ford, Donald		tv film, 1976
	Kulturne aktualnosti		Variete: Buon pome-		0’Connor)		Jazz koncert, ponovi-
-F9	Variete: Buon fortuna		riggio		Risanke in nanizanka		tev
	7 dni v Parlamentu		Nad.: Sentieri, 15.10		Prijateljska narava		Studio 2 šport
	Otroška oddaja		Greda, 16.10 Anche i		Rubriki: Zenska TV,		Primorska kronika
	Mladinski variete: Big!		ricchi piangono, 16.55		19.10 Guardaroba (vo-		TV dnevnik
	Epizode iz Biblije		Febbre d’amore		di B. Barzini)		Harry O., ameriška tv
	Dnevnik 1		Rubrika o lepoti, vesti		Vremenska napoved		nanizanka
	Aktualno: Italija, na-		Aktualno: C’ eravamo		Vesti: TMC News		Dragnet, ameriška tv
	vodila za uporabo		tanto amati		Nan.: Maguy		nanizanka
	Variete: Ci siamo?		Nad.: La signora in ro-		Film: La notte di San		Ponedeljkov športni
	Vreme, dnevnik, Šport		sa, vmes (18.55) vesti		Lorenzo (dram., It. '82,		pregled
	TV film: Delitti privali		Kviz: La cena e servita		r. Paolo in Vittorio Ta-		N.V.P.D., nadaljevan-
	(krim., ’92, 4. del)		Nad.: Camilla, 21.30		viani, i. Omero Anto-		ka
	Aktualno: Caffš italia-		Maria		nutti)		TV dnevnik
	no, vmes (23.00) dnev-		Film: L’audace colpo		Rubrika o motorjih		Glasbeni vrtiljak
	nik in Emporion		dei soliti ignoti (kom.,		Crono		Nekateri ljudje, angle-
	Dnevnik in vreme		It. '59, r. N. Loy), vmes		Nočne vesti in vreme		ška glasbena komedi-
	Danes v Parlamentu		(23.30) nočne vesti		Film: Bikini e Bimini		ja, 1962; režija: Glive
	Rubrika opolnoči				(pust., ZDA '82, i. De-		Donner, igrajo: Ken-
			*		nis Nielson)		neth More, Ray Brooks
					Aktualno: CNN News		in drugi
		iSsl CANALE5					
							
	P RAI 2						
							
						Avstrija 1	
				ITALIA 7			
	Risanke in nanizanke		Na prvi strani				
			Variete: Maurizio Co-				Dopoldanski spored
	Rubrika o vrtnarstvu		stanzo Show (pon.)				
	Protestantizem		Nan.: La časa nella		Risanke		Nasprotja se privla-
	Nan.: La steMa del par-		prateria		Nad.: Gara čara, 13.05		cijo, ponovitev filma
	co, 11.00 Lassie		Variete: ore 12		nan. I Campbell		Sinha Moča, 87. del
	Kratke vesti		Dnevnik TG 5		News Line - Vesti		Trojica s štirimi pest-
	Segreti p er voi		Sgarbi quotidiani		Nad.: Aspettando il		mi, 1. del
	Variete: I fatti vostri		Aktualno:	Forum,		domani, 14.30 II tem-		Evroturizem
	Dnevnik, Gospodarst-		14.30 Agenzia matri-		po della nostra vita		Jaz in ti
	vo in Diogenes		moniale, Ti amo par-		Deželni programi		Deklica iz prihod-
	Nad.: Quando si ama,		liamone, 15.30 Scene		Pojdimo v kino		nosti, serija
	14.40 Santa Barbara		da un matrimonio		Sette in allegria		Strelovod
	Kronika v živo		Otroški variete		News Line - Vesti		The Real Ghostbusters
	Dnevnik		Kviz: OK il prezzo e		Nan.: Buck Rogers		Mini Cas v sliki
	TG2 Zenska stran		giusto, 19.00 La ruota		Il sasso nella scarpa		VVurlitzer
	11 coraggio di vivere		della fortuna		Film: Robin Hood e i		Hribovski zdravnik
	Športne vesti		Dnevnik TG 5		pirati (pust., It. '60, i.		Čas v sliki, vreme
	Nan.: Hunter, vreme		Striscia la notizia		Lex Barker, Jackie La-		Šport
	Nad.: Beautiful		Film: Le streghe di Ea-		ne, R. Bori)		Športna arena
	Dnevnik in šport		stwick (kom., ZDA		News Line - Vesti		Kuharski mojstri
	Variete: Ventieventi		'87, i. Jack Nicholson)		Colpo grosso story		Pogledi od strani
	Nan.: L’ispettore Der-		Nan.: Časa Vianello		Film: Il cinico, 1’infa-		Hollywoodski detek-
	rick		Variete: Maurizio Co-		me, il violento (krim.,		tivi, ameriški tv film;
	Aktualno: Mixer		stanzo Show, vmes		It. '77, i. M. Merli)		igrajo: Telly Savalas,
	TG 2 Pegaz		(24.00) TG 5 vesti				Helene Udy in drugi
	Nočni dnevnik						Spet te ljubim, ame-
							riška komedija
				A TEI EEDIIH 1			
RAI 3
ITALIA 1
Studio 2 šport Primorska kronika
	Dok.: L’altrarete, vmes	
	(6.50,11.30) vesti	
	Dnevnik 3 iz Milana	
	Chi e di scena?	
	Deželne vesti	
	Popoldanski dnevnik	
	Bellitalia	
	Dokumenti	
	Šport: nogomet C in B	
	lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby	
	Dok. oddaja: Geo	
	Nan.: Lassie	
	Vreme in dnevnik	
	Deželne vesti in šport	
	Blob in Una cartolina	
	Ponedeljkov proces	
	Dnevnik ob 22.30	
	Aktualno: Milano, Ita-	
	lija, Diritto di replica	
	Dnevnik in vreme	
Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Risanke Otroški variete Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nam: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nam: MacGyver Varieteja: Rock and Roli, 20.00 Karaoke, vmes Studio šport Film: Kickboxer, il nuovo guerriero (dram., ZDA ’89) Varieteja: Mai dire gol, 23.30 A tutto volume Nan.: Valentina Odprti studio in šport
	Fantasilandia
	Ena rastlina na dan
	Kratke vesti
	Starlandia
	Nan.: Riuscira la nostra carovana di eroi
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Nan.: Giovani ribelli
	Variete:Anime furlane
	Nočne vesti
EMPAvstrija 2
# TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
TisoC mojstrovin Zorrojevo znamenje, ameriški film, 1940 Visoke kulture človeštva: Indija, 3. del Lipova ulica: Moški Družinske vezi čj] Srček, vodi R. Carrell Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura
Gozdarska hiša Falke-nau,12, del Novo v kinu Žrtve Stalingrada ^ Monty Python's Flying Circus
Portret črnega plesalca minm: Arhitektov trebuh, angleški film
OjQ Hrvaška 1
08.00
10.00
10.05
11.30
12.00
13.25
14.00
14.05 14.50
15.40
16.00
16.05 16.35
17.30
18.00
18.05
Dobro jutro
Poročila, Zgodbe iz Monticella, 53. del Poročila TV sola
Človekova zgodba, posnetek predstave za otroke Poročila
Svet se vrti naprej, 53.
del nanizanke
Monofon
Poročila
Slika na sliko
Zlata leta, ponovitev
8., zadnjega dela
The Big Blue
Poročila
UCimo o Hrvaški Huc1deberry Finn in prijatelji, 18/26 del Hrvaška država in ljudje
Poročila
Župnik brez vernikov,
dok. oddaja
Santa Barbara, 315.del
Dnevnik 1
Šport
Četrti človek, am. film; igrajo: Lee Van Cleef, John Payne in drugi
Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja
Oj] Hrvaška 2
	Risanke
	Dnevnik 1
	Šport
	Korak za korakom, 1/13 del am. humoristične nanizanke, igrajo: Patrika Darbo, Staci Keanan, Bran-don Gali in drogi
	Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu
	Ike, 5/6 del ameriške nadaljevanke
	Fluid rock cafe
	Divji jug - sijajna osamljenost, 1/2 del tujega dokumentarnega filma
@ Madžarska	
	Dobro jutro .Madžarska
	Cez dan
	Disney
	Igra
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Zabavna glasba
	Igra
	Kupil bom to žensko, 145. del
	Cez dan
	Makovi cvetovi
	Večerna pravljica
	Angleška lepotica, 5. del francoske nadalj.
	Dnevnik
	O človekovih pravicah
	TrešCi ga, osel, madž. film, 1990
	2. madžarska armada na Donu, 20. del
	Dnevnik
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.30
Ples nekoč in danes
f Na prvem programu | Televizije Slovenija bo danes zveCer po osrednjem televizijskem Tv Dnevniku in športni oddaji Sedma steza zanimiva tuja show oddaja z naslovom Mi pa vsi plešemo.
Včasih je bil ples priložnost za družabna srečanja, mlada dekleta so tam pod okriljem in budnim očesom svojih mater ali varuhinj spoznavala svoje bodoče može. Tako je bilo včasih. Pozneje so mladi hodili na plese sami, brez spremstva staršev, zato so ta srečanja postala tudi bolj sproščena in manj formalna. Se pozneje so vlogo plesišč prevzeli disci, kjer se je
Tuja show oddaja: Mi pa vsi plešemo
poslušala drugačna glasba kot prejšnje Čase. Razlika pa je bila tudi ta, da glasbe ni igral ansambel v Živo, temveč jo je pre-
dvajal disco jockey z gramofonskih plošC. Dandanes pa glasbo tudi gledamo in ne samo poslušamo. Video tehnika je osvojila tudi glasbeno produkcijo in največja imena sodobne popularne glasbe nastopajo v glasbenoplesnih videospotih.
V današnji oddaji o plesu, ki je postal eden najpomembnejših sestavin video produkcije, se bomo sprehodili v zgodovino popularnega plesa. Spoznavali bomo različne koreografije in plesne izraze od velikega vzornika Jamesa Browna, prek zvezd Motovma in musi-clov, do najbolj populra-nih sodobnih pevcev.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00,
10.00,	11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,15 Varnostna kultura; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Kdor išCe najde; 22.30 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 12.45 Astrološki koledar; 13.00 Danes do 13.; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni
RADIO
gost; 17.50 Šport na valu 202;
19.30	Popularnih 40; 21.30 Ameriška country lestvica; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3 *
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.50 Intermez-zo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.45 Ekonomska politika; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.35 Arije; 20.30 Koncerti EBU; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.Artes aousti-cae; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 V podaljšku; 12.30
Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.00 Dnevnik - 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30.16.30.17.30.18.30	Poročila;
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan, otroci, 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8, 05 Horoskop, slovarček; 8.15 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica vrelikih vrtov: glasba, nasveti in kramljanja; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu; 11,00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Velike osebnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Alfabeta e pentagramma; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve in razstave; 16.35 Bouti-que Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17,50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Glasbena pričevanja; 20.00 Nočni program
A
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 9.00 Glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Oštrigeca (M. Tomšoč); 12.00 Taborišče Gonars; 12.30 Slov. glasba; 12.40 Koroška poje: MePZ Peca iz Globasnice; 13.20 Gospodarska problematika;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Kviz za otroke; 15.15 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Alpe-Jadran; 18.30 Orkestri; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše Iju-de: Informativna oddaja za emigrante v F J K; 20.30 Opera.
Radio Koroška
18.10 - 19.00 Slov. glasbena šola - Samostojna, toda v kateri organizacijski strukturi?.
SATELIT
SUPER
5.30	Victory; 6.00 Super Shop;
6.30	Poslovni tednik; 7.00 Financial; 8.00 Novice; 9.00 Channel E;
9.30	Super Shop; 11,00 Focus;
11.30	Poslovne novice; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 News Watch; 14,00 Inside Eition;
14.30	Serie Noire; 15.00 The Mix;
16.00	Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Eco Record;
22.00	Novice, reportaže; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP;
23.00	Day of the Wolves (ZDA 1973); 0.40 Eco Record; 1.00 The Mix; 2.00 China News Europe.
SKY ONE
7.00	DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's play-along; 10.10 Risanke pred šolo; 10.30 The pyra-mid game; 11.00 Strike It Rich;
11.30	Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben;
14.00	E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Parker Lewis Can't Loose; 21.30 Critical List; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek.
EUROSPORT
9.00	Aerobika: 9 30 SP v smučarskih skokih; 10.30 Konjeništvo;
11.30	Aerobika; 12.00 Mednarodni Motošport; 13.00 Eurosco-res; 13.30 Eurofun; 14.00 Kolesarstvo; 15.00 Hitrostno drsanje;
17.00	Smučanje; 19.00 Dart;
20.00	Biljard; 21.00 Eurofun; 21,30 Športne novice; 22.00 Evrogoli;
23.00	Boks; 0.30 Športne novice.
SCREENSPORT
8.00	Surfanje; 8.30 Košarka; 9.00 Golf; 10.00 Kegljanje; 11.00 Kick-boks; 12.00 Smučanje na vodi;
12.30	Košarka; 14.30 Motošport;
15.00	Go; 16.00 Konjeništvo;
17.00	Monster Trucks; 17.30 Nogomet; 19.30 Hokej na ledu;
21.30	Boks; 22.00 Boks; 23.30 Golf; 0.30 Kegljanje; 1.30 Global Ad-venture Sports.
MTV
7.00	Awake On The Wild Side;
10.00	Video; 13.00 Video; 15.00 The Soul of MTV; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17,30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Hit Ust UK; 20.00 Gloria estefan Special;
20.30	En Vogue Special; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits;
23.00	Coca Cola report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24,00 Rock Block Special; 2.00 Video; 3.00 Vol;
3.30	Nočni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 11.00 Backfield in Motion; 13.00 Blue;
15.00	Back Home; 17.00 Evil Un-der The Sun; 19.00 Backfield in Motion; 21,00 Loverboy; 22.40 Uk Top Ten; 23.00 The Nightman; 0.40 Deadly Surveillance; 2.15 Mafia Princess; 3.50 Blue Steel;
5.30	Roger and Me.
MOVIE CHANNEL
6.00	His Girl Friday; 9.50 1001 Ni-ghts; 11.25 California; 12.45 Walk in the Spring Rain; 14.30 Transilva-nia 6-5000; 16.15 Alkatzar the Great; 17.45 Sarah, Plain and Tali; 18.30 Kposure; 20.00 On The Waterfront; 22.00 Naked Gun 2 1/2 - The Smeli Of Fear; 23.30 Another 48 Hours; 1.10 A Show Of Force; 2.50 Red Nights; 4.25 Sarah, Plain and Tali.
PRO 7
5.20	Serije; 10.10 Starsky in Hutch: Na playboyskem otoku; 11.55 Matlock; 12.50 Poročevalci;
13.20	Shortlist; 13.40 Agentka s srcem; 14.35 Rdeči kapitan; 15.50 Neizprosna, a prisrčna; 16,45 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Umor v Teksasu (krim., ZDA 1981, i. Sam Elliott. Farrah Favvcett); 22.10 Pročila; 23.50 Max Headroom; od 0.45 do 4.35 Poročila, 0.55 Poveljnik, 2.40 Poročila.
RTL
6.00	Jutranji magazin; 9.00 Serije in nagradne igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfiel-dova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.15 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala;
16.00	Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo -Obrekovanje je lahko smrtonosno (i. Peter Falk); 21.45 Quincy: Nevarni udarec; 22.45 10 pred 11, magazin; 23.15 Flash - Rdeči blisk; 0.15 Tropical Heat; 1.15 Nočni program.
SATI
5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.40 Ponovitve; 11.55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13.05 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa; 13.55 Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vsel; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Sestanek na slepo; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Bavarec na Ru-gnu; 21.15 Prosim, javi sel; 22.15 Žgoče; 23,00 Novice in zgodbe; 23.45 Trojica s štirimi pestmi; 0.40 Sosedi; 1.10 Ura filmskih ustvarjalcev; 1.25 Pregled programa, VI-deotext.
PREMIERE
7.00	Klasične risanke; 8.00 Obljuba (ZDA 1987); 9.35 Živali in šesti čut; 10.25 Lovci na dediščino (ZDA 1990); 12.00 Kino '93; 12.30 tvtv; 13,00 Premiere; 14.15 Denar ne smrdi (kom., ZDA 1990, i. George Carlin, Ben Stiller); T5.45 Posteljna kariera (kom., Fr. 1990, i. Margot Abascal); 17.15 Naloga orel - Močna roka bogov (kom., 1991, I. Jackie Chan); 19.00 Showbiz; 19.25 Šport; 19,30 0137; 20.15 Zandalee (erot.. ZDA 1990, i. Erika Andersen, Judge Reinhold); 21.45 Ameriški nogomet; 22.45 El Diablo - Ples s hudičem (vestern, ZDA 1990, I. Anthony Edwards); 0.30 Lulu (ZDA 1990); 2.10 Rollerboys.
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
EVROPA / PADAVINE LE NA SKRAJNEM SEVERU
STOCKHOI
PO SVETU
HELSINKI...
OSLO.......
STOCKHOLM.
K0BENHAVN.
MOSKVA.....
BERLIN.....
VARŠAVA....
LONDON.....
AMSTERDAM.
BRUSELJ....
BONN.......
FRANKFURT....
PARIZ......
DUNAJ......
MUNCHEN....
ZURICH.....
ŽENEVA....
RIM.......
MILAN.....
BEOGRAD....
NICA......
BARCELONA
BUKAREŠTA...
CARIGRAD...
MADRID....
LIZBONA...
ATENE.....
LARNAKA...
TUNIS.....
ALŽIR.....
MALTA.....
JERUZALEM . KAIRO.....
MOSKVA
K0BENH,
O MINSK
LONDON
' O HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN
O VARŠAVA
PRAGA
MUNCHEN
0	DUNAJ y ) LJUBLJANA^
1	O ZAGREB
ZURICH O
MILANO O
iREŠTA
SOFIJA
O MADRID
LIZBONA
i ATENE
PALERMO
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi doteka nad
TRIPOLI
naše kraje suh in v višinah že toplejši zrak.
BENGAZI
KAIRO O
okluzija
hladna
fronta
topla
fronta
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.52 najvišje 27 cm, ob 12.23 najnižje -31 cm, ob 19,64 najvišje 7 cm, ob 23.11 najnižje 3 cm. Jutri: ob 5.28 najvišje 30 cm, ob 13.07 najnižje -42 cm, ob 20.06 najvišje 17 cm.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 7.25 in zašlo ob 17.07. Dan bo dolg 9 ur In 42 minut. Luna bo vzšla ob 11. uri 26 minut in zašla ob 2. uri 17 minut.
nad 30 C'
20/30 C'
10/20 C'
0/10 C'
središče središče ciklona anticiklona
-10/0 C'
megla
-20/-10C'
L-jjpod -20 C‘
ONESNAŽENOST
ZRAKA
ALPE-JADRAN / JASNO, ZJUTRAJ MRZLO, PODNEVI NEKOLIKO TOPLEJE
Povprečne 24-urne koncentracije SC>2 v mikrogramih na nrH zraka:
Ljubljana XXX Maribor	XXX
Celje	XXX
Trbovlje	XXX
Hrastnik	XXX
Zagorje	XXX
Šoštanj	XXX
Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
O SALZBURG
GORNJI SENIK
O SALZBURG
GORNJI SENIK
O GRAZ
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
pod 10%
MURSKA SOBOTA
BELJAK
MURSKA SOBOTA
44 **
BEUAK
LJUBLJANA 	-8/-1
TRST......... 0/4
CELOVEC....	-9/-
BRNIK........ -7/-1
MARIBOR......	-9/0
CELJE...... -H/-2
NOVO MESTO -9/-2 NOVA GORICA -4/6 MUR. SOBOTA -10/0
PORTOROŽ.....	-6/5
POSTOJNA.....	-8/-1
IL. BISTRICA.	-10/-
KOCEVJE......	-10/-2
ČRNOMELJ...	-10/-1
SL. GRADEC... -13/-1
BOVEC........	-7/2
RATEČE.......	-10/-
VOGEL......	-11/3
KREDARICA.... -7/-3
VIDEM......	-3/5
GRADEC.....	-13/-
MONOŠTER.....	-9/-1
ZAGREB.....	-8/C
REKA........ -1/8
MARIBOR
TRBIŽ O
MARIBOR
TRBIŽ O
KRANJSKA GORA
VARAŽDIN O
10-30%
KRANJSKA GORA
VARAŽDIN O
O CEUE
O KRANJ
O CEUE
ČEDAD VIDEM O
O KRANJ
ČEDAD VIDEM O
IBUANA
O LJUBLJANA
O PORDENONE
30-50%
O ZAGREB
O PORDENONE
O POSTOJNA
O NOVO MESTO
GORICA
O ZAGREB
GORICA
O POSTOJI
O NOVO MESTO
*44*****
GORICA
STANJE VODA
,»° o o
o»«s 2 TA
30-60
O KOPER
50-80%
Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 109, Drava HE Dravograd: -, Sava Radovljica: 39, Sava Šentjakob: -, Sava Radeče: 119, Sora Škofja Loka: 100, Ljubljanica Moste: 58, Savinja Laško: 95, Krka Podbočje: 82, Kolpa Radenci: 83, Soča Solkan: -.
O KARLOVAC
O KARLOVAC
O UMAG
nad 60
nad 80%
PAZIN O
PAZIN O
PUU Q
5-10 m/s
V SLOVENIJI: V torek bo precej jasno, OBETI: V sredo se bo nadaljevalo le ponekod v zahodnih krajih se bo sončno vreme, zmerno pooblačilo. Topleje bo.
SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah bo pretežno jasno in zjutraj mrzlo.
V SLOVENIJI: Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -15 do-9, ob moiju okoli -3, najvišje dnevne pa okoli 0, na Primorskem do 8° Celzija.
nad 10 m/s
V VEDNOST
"\ CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE
Včernica
HOROSKOP
Piše:
Aleksandra Zorc Berce
ZASTOJI
masi nekoliko manjša od naše Zemlje. Prekrivajo jo gosti oblaki atmosfere, ki je mnogo gostejša od našega ozračja. Vsebuje veliko takšnih plinov, ki bi vsi mogli skrajno škodljivo vplivati na razvoj živih bitij, kakršne poznamo na Zemlji. Ob razbrazdanem površju (slika) tega planega divjajo siloviti viharji. Tam sta tudi visok tlak (100 b) in temperatura (500 stopinj Celzija). Vesoljske sonde, ki sp potovale mimo Venere ali pa so se spustile na njeno površje, so posredovale mnogo pomembnih podatkov, niso pa odkrile sledi življenja niti v atmosferi niti na površju tega planeta.
Marjan Prosen
Nad zahodnim delom obzorja lahko v tem času po zahodu Sonca opazujemo svetlo ” zvezdo" -Večernico. Mnogi res mislijo, da je Večernica zvezda, a ni, temveč je planet Venera, ki sveti z odbito Sončevo svetlobo.
Venera je za Luno drugo nam najbližje veseljsko telo. Kroži okrog Sonca znotraj Zemljinega tira. Ker je vedno zelo blizu Sonca, se tudi navidezno na nebu ne more dosti oddaljiti od njega. Zato je ne moremo nikoli opazovati sredi noči, ampak le včasih zvečer po zahodu Sonca kot Večernico in včasih zjutraj pred vzhodom Sonca kot Danico. Sicer pa je Venera po velikosti in
OVEN 21-3/20-4 : V službi vam bodo ponujali nove posle. Vzemite tistega, ki je navidez Se najmanj ugleden, saj boste s svojo iznajdljivostjo iz njega naredili dobičkonosno zadevo.
BIK 21-4/20-5 :Premislite o svojih načrtih za potovanje, vendar se raje ne odločajte, saj boste morali morebitno odločitev potem ponovno spremeniti in prilagoditi ostalim.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Ovirali vas bodo pri zaključevanju določene finančne zadeve, vendar boste s trudom premagali tudi te ovire. Ko se vi odločate, vas niC ne more ustaviti.
RAK 22-6/22-7 :Problem v službi bo današnje »otvoritveno
UPRTA
CESTA
BEUAK CELOVE,
POPRAVILA NA CESTIŠČU
VARAŽDIN
POLEDICA
SAMO Z ZIMSKO OPREMO
ZAGREB
JMZ dejanje«, sledil pa mu bo spor s partnerjem ali z bližnjim sodelavce! Po vsem tem si boste želeli, da se današnji dan Cim prej konca.
~~1 LEV 23-7/23-8 : Ves dan bo za vas
ŠPORTNA
PRIREDITEV
LEV 23-7/23-8 : Ves dan bo za vas ena sama velika skušnjava. Čeprav tega sicer redno ne počnete, vas bo tokrat zamikala igra na ^ srečo. Premislite, kakšen je vložek, in šele potem tvegajte.
----TTj DEVICA 24-8/22-9 : Zaradi včerajšnjih dogodkov doma vam je
A3. ostalo še nešteto detajlov, ki se jim danes ne morete posvetiti. Čeprav boste zvečer uživali, se vaša pričakovanja ne bodo izpolnila.
------ TEHTNICA 23-9/22-10 :Danes se boste našli sredi navzkrižnega
X!ognja in od vas bodo »oni« pričakovali, da se odločite namesto njih. ^ ^1 čeprav boste duhove nekoliko umirili, ne bo pravega rezultata.
------ ŠKORPIJON 23-10/22-11 :Bodite samozavestni in zaupajte vase pri
CM* finančnih »pregovorih«. Vredno je, da se potrudite v zvezi s še takimi neznatnostmi, ki bi vam pozneje lahko »prinesle« velik prihranek.
------ STRELEC 23-11/21-12 : V pričakovanju nekega dogodka se živčno
~ *■	- Nezbrani, kot
GOSTA
MEGLA
O KARLOVAC
BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
OPAZIM
Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno	prevozne.
Razen	ponekod,
predvsem na izpostavljenih mestih, kjer so mestoma vlažne in spolzke. Zimska oprema je še vedno obvezna na cesti čez mejni prehode Jezersko. Promet na mejnih prehodih je tekoč, razen na mejnem prehodu Dolga Vas, kjer tovorna vozila za izstop čakajo do 3 uri.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
FURLANIJA-JK
Cimolais........
Claut...........
Piancavallo.....
Žabnice/Ovčja vas.
Raibl...........
Forni Avoltri...
Forni di Sopra..
Paluzza-Timau...
Paularo.........
Pontebba........
Pradibosco.....
Prato Carnico..
Zoncolan........
Sauris..........
Sella Chianzutan Nevejsko sedlo....
Višarje..
VENETO Sappada
SLOVENIJA
Kope..............-/30
Vrhe................-/-
Lontovž.............
Stari vrh..........-/-
Rogla.............-/40
Kanin.............-/90
Cerkno............-/25
Soriška planina.....-/-
Vogel...............-/-
Kobla..............-/-
Mariborsko Pohorje .3/30
Kranjska gora......-/-
Pokljuka...........-/-
Rog - Črmošnjice....-/-
Prvine.............-/-
Jezersko............-/-
Ulovka.............-/-
Krvavec............-/-
Črni vrh...........-/-
jLnčl prestopate in ne veste, kako bi zapolnili prazen Cas, ste, se ne morete osredotočiti na nobeno delo.
—----- KOZOROG 22-12/20-1 : Se naprej boste želeli ostati odmaknjeni
<51 in oddaljeni od problemov v službi, ki na vaše delo nimajo nobene-g.j vpliva. Jasno boste dali vedeti, da vas to ne zanima.
-----1 VODNAR 21-1/19-2 :Jutranji telefonski razgovor ali pogovor s
sodelavcem vas bo spravil ob živce in glavobol bo neizogiben. Premetenemu prijatelju se poskusite v loku izogniti.
------ RIBI 20-2/20-3 : Veliko več je stvari, ki vas bodo danes spravile v
-	‘	-	- -	.	•	"	- J- se bo vsaj
nejevoljo, kot pa vzbudile vaše zanimanje. Upajte, da včerajšnji predlog kmalu uresničil.
,30/100
TEMPERATURE
DANES
VČERAJ
TEMPERATURE OB 13. URI
DEŽ/SNEG mm na dan
JUTRI
OBLAČNOST
DANES
TEMPERATURE
NEVIHTE
VETER
MEGLA
O
jasno

poloblačno
O
oblačno
f
nevihta
A
dež

sneg
IHHMHHi


Ponedeljek, 1. februarja 1993
VREME