PROLETAREC ŠTEV,—NO. 836. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 20. SEPTEMBRA (September 20th), 1923. LETO—VOL. XVIII. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. Rožljanje militarističnih provokatorjev in Liga narodov. Versaillski mir je dal Wilsonu eno koncesi-ustanovil je Ligo narodov in ji dal daleko-itine pravice, posebno v reševanju mednarod- sporov. Ampak te pravice so ostale le n papirju. Mussolinijev ultimatum vladi grške dikta-ireje bil tako provokatorski, da so postali celo .ondonu in v Parizu nervozni. Dasi ni Italija, ub temu da nosi ime "velesila," nikaka mo~ ična država, je vendar dovolj jaka premagati trčijo v slučaju vojnega konflikta. Velesile so zavezale varovati integriteto malih držav. To-spormed Italijo in Grčijo je pokazal, da take jube niso nič drugega kakor obljube. Kadar taki velesili zazdi pohoditi to ali ono malo leielo, pa prične gaziti po nji. Načelo pravice ročnejšega je v dosedanjih družabnih uredbah vedno prevladovalo. Ampak slabotni so se tudi idno branili. Liga narodov naj bi bila ena garancija za miren razvoj malih dežel, ki nimajo mogočnih armad in mornaric za "obrambo domovine", ker je bil Mussolinijev ultimatum napad na 0 takih slabotnih dežel, je med zastopniki ma- 1 držav na zboru Lige narodov završalo. Liga ij posreduje — je bilo skoro soglasno mnenje. )da v Parizu so mislili drugače. Tam niso še itako diplomacijo. Svet zavezniških poslani-»vv Parizu naj posreduje! Tako je zopet zma-ala stara intrigarska diplomacija in Liga na-rodov je znova pokazala svojo brezmočnost. Zagovorniki Lige pravijo, da je ona vendar ipoinogla k ublažitvi Mussolinijevih zahtev ipram Grčiji. Ti zagovorniki trdijo, da se je namignilo italijanski vladi iz Anglije, do bo da-mornarica Velike Britanije na razpolago Ligi rodov v slučaju, da Mussolini ne odneha v svojem militarističnem temparamentu. To ga jtbaje ostrašilo, da je navidezno prenehal rož-jatiin sprejel pogoje vrhovnega sveta zavezniških poslanikov v Parizu, katere je sprejela pod pritiskom tudi Grčija. Hjalmar Branting, vodja švedske socialne demokratične stranke in zastopnik Švedske v [i narodov, je na zadnjem zboru Lige dejal, daje skrajni čas za Ligo pokazati svetu, da hoče svoje funkcije tudi vršiti, ne pa se odrivati na stran od stare diplomacije. In^ bil bi skrajni čas! Liga narodov, neglede kaj misli o nji ta ali oni, obstoji in funkcionira. V njo pripada velika večina držav iz vseh delov sveta. Izmed večjih držav ji ne pripadajo Zedinjene države, Nemčija in Rusija. Skoro vse druge so njene članice. Program ima. Ustanovljena je bila vsaj navidezno z namenom preprečevati vojne z mirnimi posredovanji v mednarodnih sporih. V ta namen je ustanovila posebno mednarodno razsodišče. V slučaju Grčije ni posredovala kakor bi bila morala in ni mogla, ker so taki spori po mnenju državnikov stare šole stvar velesil in nikogar drugega. "Vmešavanje Lige bi stvar še poslabšalo," so argumentirali. Zato so šli za zaprta ^rata in napravili svoj sporazum. Drug problem je vpraašnje Reke. Mussoli-njeva Italija jo zahteva zase. Prejšnje pogodbe in dogovori glede Reke so mu krpa papirja. In tako je bila tudi jugoslovanska vlada deležna njegovih ultimatumov. Kaj je ultimatum v takih slučajih? Isto, 'kakor če ti pocestni ropar zakliče: Roke kvišku! Daj kar imaš, ali pa te ubijem! Ultimatumi "velesil" niso nič drugega kakor roparski ukazi "roke kviško!" zaviti v diplomatične fraze. Nagon po grabežtvu vodi zunanjo in notranjo politiko vsake kapitalistične sile. Ako je Anglija stopila Mussoliniju na prste, je storila to raditega, ker noče, da bi se Italija z okupacijo Krfa ojačala, in pa, ker hoče pokazati, da so na svetu še jačje države kakor je Italija. Razun tega so angleški državniki previdnejši in znajo vsaj nekateri razumevati tudi znamenja časa. Pred vojno so razne "velesile" garantirale nevtralnost manjših dežel. Belgija n. pr. je imela tako garancijo. Prišla je vojna in garancija je postala "krpa papirja". Tudi sedaj imamo vsenolno takih garancij, med katerimi bi imela biti najvažnejša in najafektivnejša Liga narodov.. V Ligi imajo zavezniške države največjo, odločujočo besedo. Ampak na papirju imajo tudi manjše državice velike pravice. In te so najglasnejše zahtevale, naj prične Liga z akcijo proti Italiji, kajti kar je danes napravila Italija z Grčijo, napravi jutri lahko z Jugoslavijo; kar pa je dovoljeno Italiji, je dovoljeno tudi Franciji, Angliji, Japonski itd. Nobena država, ki ne bi imela dovolj jake armade, ne bi bila več varna. Tako se je tudi v Ligi narodov pojavilo "levo" in "desno" krilo. Velesile si nadevajo nalogo igrati vlogo orožnikov, to je skrbeti za red in mir po vsem svetu. Toda kar počenja Italija na Balkanu, Francija v Nemčiji, in Ahglija v Afriki in Aziji, je vse kaj drugega kakor skrb za red in mir. Kapitalistične vlade malih držav niso boljše od vlad v velikih državah. Njih želja po gra-beštvu ni nič manjša in kjer morejo kaj zagrabiti, se ne pomišljajo. Toda v nekaterih državah se pojavlja vedno jačji element, ki hoče ustvariti nekake pogoje za varnost, in ta varnost naj bi bila Liga narodov. Dogodki zadnjih tednov dokazujejo, da Liga kakršna je še ne izpolnuje njih nad. Nobena mala država ni varna pred velikimi roparji. Velesile jih v svoji imperialistični politiki izgravajo druga zoper drugo. To, pravjo, je "ravnotežje sil". Kapitalistični vplivi velikih držav se igrajo z vsem svetom. Ogromna Kitajska je njih plen. Mehika jim je podložna. Male države v Evropi in drugje jim morajo služiti. In radi teh vplivov tudi Liga narodov kakršna je danes pod obstoječimi razmerami ne more biti sredstvo za preprečevanje vojen. Velikih militarističnih držav ne bo razoborožila. Imperializmu ne more zaustaviti poti. Ali, današnja Liga narodov služi kot šola za bodočo ligo narodov. V tej šoli se učimo, da v kapitalistični družabni uredbi ne more biti pravice, ne miru in ne reda. Za mir, za red, za pravico je treba pogojev. Pogoj je socialistična ekonomska uredba. In pod socialistično uredbo bo mogoča prava liga narodov, vredna tega imena. Počasi, toda sigurno, se ljudstva pripravljajo za tako ligo. Ne bo nastala naenkrat, ampak polagoma, kakor nastane vse drugo, kar se pojavlja v razvoju. ^ ^ "Od glasovnice se je veliko pričakovalo" "Ko je bila glasovnica prvič vpeljana, se je od nje veliko pričakovalo." -— Exchange. Preprečila je mnoge nasilne borbe in krvo-litja. Predno so imela ljudstva priliko izražati svojo nezadoovljnost in zahteve z glasovnicami, so se morala posluževati drugih sredstev v borbi proti vladajočim. Izkazalo se je, da je glasovnica najafektivnejša varnostna zaklopnica, kar jih je iznašel človek. Ne bodite nehvaležni. — '"'St. Louis Labor." Delavsko gibanje v Slovenj Delavsko gibanje v Sloveniji je tekom zad njih let trpelo kakor v malokateri deželi. Povoj ni toliko obetajoče socialistično gibanje v Sloveniji je postalo plen frakcijskih bojev, intrj "izključevanj" itd. Prišlo je tako daleč, da s imeli slovenski delavci pri zadnjih volitvah v skupščino dve socialistični kandidatni M j radi tega cepljenja glasov in svojih agitati nih sil niso dobili nobenega poslanca, dasisoji imeli v prejšnji skupščini šest Kakor v vsaki deželi, tako imajo notr . boji v delavskem gibanju Sloyenije svoj izvori vprašanju taktike, ki so porodili razne komui stične stranke. Dasi so slednje pozabile na svoj prvotno priseganje, da ne bodo kompromisi ampak neizprosne revolucionarne stranke, vendat dosegle to, da delavsko gibanje ni tno, ampak temeljito oslabljeno ali pa splo razsulu, kakor je slučaj v manjšem obsegu v S veniji in v večjem v Italiji. Ljubljanski "Avtonomist", ki ga izdaja bivi socialist Anton Prepeluh, piše v izdaji z dnel avgusta pod naslovom "Razprtije v slovenskis cialni demokraciji" sledeče: "Pred vojno skromna podružnica dunajske trate, je po prevratu slovenska socialna demokrac postala mogočna stranka. Mogočna je bila ne zato, ker je bila programatično antimilitaristična i republikanska, ampak tudi zato, ker je imela v: sredi celo vrsto sposobnih mož, sposobnih na polili nem, še bolj pa na gospodarskem polju. Delavsl tudi malokmetiiška množica je tej svoji stranki zau| in slovenski socialni demokraciji se je pisala najle bodočnost... Žali-bog je stranka napravila kmalo v težkih napak. Ena takih napak je bil ministerial ki sta ga najvnetejše zagovarjala med drugim sei "komunista" Marcel žorga in dr. Milan Lemež. Vend je stranka še 1. 1920. pri volitvah v konsrtituanto d sela prav lepe uspehe. Izvoljenih je bilo šest njen poslancev in dobila je dvakrat toliko glasov kot i komunistična stranka ..." Za vzrok temu uspehu navaja, da je i stranka v boj z geslom "za j ugoslovansko fei rativno republiko, kjer si bodo Slovenci, Hn tje, Srbi in Bolgari vsak zase po lastnem [ vdarku krojili svojo kapo." Urednik "Avtonoi sta" izvaja, da se je stranka po volitvah lo od tega gesla in se pričela nagibati k centi zmu. K temu so se pridružili še notranji kar je po zatrditvi "Avtonomista" imelo za j sledico, "da so takoj po volitvah najsposobnej socialisti izostali iz stranke". Med izstopivšim socialisti je tudi Albin Prepeluh, ki je kmal nato začel izdajati tednik "Avtonomist", v I terem vodi propagando za avtonomijo Slov je in federativno formo Jugoslavije. Prepelu naklonjen nobeni socialistični frakciji v Sle niji, najmanj pa Bernotovi skupini. Da Prepeluh tu v poštev je raditega, ker je bil { razkoli v slovenskem socialističnem gibanji! vplivna osebnost. Bil je tudi sotrudnik vseh tedanjih slovenskih socialističnih publikacij. Spisal je tudi nekaj brošur. Odstop Prepeluha ni bil največja nesreča za slranko, ampak pretirano "čiščenje", ki ga je pričel izvajati Bernot potem ko je postal tajnik stranke za Slovenijo in urednik "Napreja". V "Napreju", slovenskem glasilu S. S. J., se je dal prostor za osebne boje med sodrugi v imenu "čiščenja". Tako je kmalo odpadla ljubljanska organizacija SSJ. z dr. Peričem in Kocmurjem. Nato je sledil razkol v mariborski skupini, ki je sledila Golouhu. Končno je nastal spor še med Bernotom in dr. Korunom, Svetkom in Uratni-tom. Vsaka struja je nato ustanovila svoje glasilo, v katerih so drug drugemu metali očitke na veselje klerikalcev in vseh drugih protidelavskih slojev. Vodstvo Socialistične stranke Jugoslavije v Belgradu je večkrat apeliralo na slovenske sodruge, naj poravnajo svoje spore in se umirijo ter gredo na delo s skupnimi močmi. "Naprej" je odgovarjal, da se njegova skupina z ljudmi, ti po svojih značajih ne spadajo v socialistično fiibanje, ne bo pogajala. Tako se je pričel večati prepad tudi med Bernotovo skupino in vodstvom stranke v Belgradu. Ker je strankina eksekutiva želela, da se napravi med socialističnimi frakcijami v Sloveniji na kak način delovni sporazum, je izdala dne " julija sledeči proglas: Dragi sodrugi! Glavni strankin odbor Socialistične stranke Jugoslavije je na svoji seji dne 7. julija t. 1. pretresal stanje, ki že dalj časa vlada v socialističnem strankinem gibanju v Sloveniji. To stanje je zelo nezdravo in preti, lia popolnoma razorje gibanje naše stranke v Sloveniji. Pa čeprav to stanje že dalj časa traja, vendar je Glavni strankin odbor menil, da nima dovolj razloga, da bi se vmešal in s svojim vplivom skušal ustaviti razpore, ki so se v organizaciji razvili. Glavni odbor se je dosedaj omejeval samo na prijateljske svete za izmirjen.je, a vedno je upal, da bodo sodrugi v Sloveniji sami uvideli vso škodljivost svojih sporov za gibanje in da bodo sami našli način, da svoja notranja nesoglasja v gibanju izgladijo. In v tem pravou je bil tudi storjen poskus na sestanku 8. aprila t. 1. v Celju. Ali ta sestanek je dovedel samo še do enega sestanka med delegati rzprtih strank, ki se je vršil 22. aprila 1,1. vZidanem mostu; in pri tem je tudi ostalo, a bolezen, ki je zgrabila gibanje, se je razširjala še dalje in povzročila gibanju težke škode. Ti spori so šli že tako daleč, da so organizacije razcepili v dva enako močna dela. Radi tega sta se pojavili za skupščinskih volitev 18. marca t. 1. dve socialistični strankini listi v Sloveniji, kar je bilo edini nrok, da nima Socialistična stranka Jugoslavije v sedanji skupščini iz Slovenije niti enega svojega predstavnika. Socialistično gibanje v Sloveniji je sestavni del Socialistične stranke Jugoslavije. Ono je to postalo z dejanjem zedinjjenja 18. dec. 1921. in, z odlokom pokrajinskega kongresa Jugoslovanske socialnodemokra-tične stranke v Trbovljah. In zato Glavni strankin odbor ne more in ne sme pustiti, da pojdejo spori, ki so se pojavili v slovenski organizaciji, še dalje, organizacijo oslabijo in razkrojijo. On. tudi smatra za svojo dolžnost, a tudi za svojo pravico, da ukrene vse potrebne mere, da se nadaljnje razkrojevanje socialističnega gibanja na Slovenskem konča. V tem smislu je dobil Glavni strankin odbor tudi pozive od številnih sodrugov iz Slovenije. Ti prosijo, naj se čimprej skliče izredni strankin zbor, na katerem bi se sprejeli sklepi, ki bi ustavili nadaljnje spore v organizaciji, ki pretijo drugače, da jo popolnoma razkrojijo. Radi tega in jemajoč vse te razloge in okolnosti v ozir, je Glavni strankin, odbor na svoji seji 7. julija t. I. sklenil, da se za socialistično strankino gibanje v Sloveniji skliče izredni strankin zbor. Ta bi se vršil 12. avgusta (z začetkom ob 8. zj.) v Celju v prostorih ... in. to s sledečim dnevnim redom: 1. konstituiranje kongresa; 2. organizacija SSJ za Slovenijo; 3. izvolitev pokrajinskega oziroma oblastnega odbora; 4. socialistični strankin tisk v Sloveniji; 5. razne stvari. Na zboru imajo pravico vstopa vse pokrajinske in krajevne organizacije Socialistične stranke Jugoslavije in to na temelju obračuna za tri zadnje mesece pred kongresom. V te organizacije spadajo: 1. Pokrajinski odbor SSJ; 2. Mariborska oblastna organizacija; 3. skupina Korun-Uratnik. Tista organizacija, ki bi ne sprejela tega odloka, bo smatrana, kakor da se je svojevoljno izločila iz Socialistične stranke Jugoslavije in se ne bo mogla več polnopravno udejstvovati na državnem kongresu stranke, ki se bo vršil 21., 22. in 23. septembra t. 1. v Beogradu. Naj sodrugi pri odločevanju o tej stvari pozabijo na vse ostalo in naj mislijo samo na interese proletariata v vsej naši državi. Ta poziv bo objavljen v "Radničkih novinah" ter prosimo organizacije, ki se jim pošlje, kakor tudi uredništva vseh ostalih strankinih listov, da ga objavijo v svojih listih. So sodruižnim pozdravom in. s prošnjo za čim hitrejši odgovor. Glavni odbor Socialistične stranke Jugoslavije v Beogradu. (Podpisi: predsednik Blag. Bračinac, politični tajnik V. Korač, tehnični tajnik Milojevič.) Ta proglas je priobčil dne 15. julija tudi "Naprej" pod imenom "Carski ukaz". Uredništvo "Naprej a", ki govori v imenu slovenske pokrajinske organizacije SSJ., je kritiziralo ta sklep glavnega odbora in zagovarjalo svoje stališče, da z mariborsko in ljubljansko skupino ter drugimi "izključenci" ne more biti sporazuma. "Naprej" je vrgel številne očitke gl. odboru, med drugim tudi to, "da je delegiral'na socialistični kongres v Hamburgu drja. Koruna, čeprav nima delavstva za seboj, našega delegata (Ber-notove skupine) je pa odklonil, dasi ve natanko, da so ga poslale organizacije." Ta slučaj dokazuje, da je prišla Bernotova frakcija tudi pri vodstvu stranke v Belgradu v popolno nemilost. Bernot in njegovi pristaši so storili v "Napreju" in kjerkoli šo mogli, da spravijo celjsko konferenco med delavstvom v slabo luč še predno bi se pričela. Toda konferenca se je vršila, kakor je določil strankin glavni odbor. Sarajevski "Glas Slobode" je prinesel o nji v izdaji z dne 17. avgusta sledeče poročilo: "KONSOLIDIRANJE SOCIALISTIČNEGA GIBANJA V SLOVENIJI. POKRAJINSKA KONFERENCA V CELJU." "Dne 12. avgusta se je vršila v Celju pokrajinska socialistična konferenca za Slovenijo s ciljem, da obnovi in utrdi slovenski del socialistične stranke Jugoslavije. Zadnje čase je nastal v socialističnem gibanju Slovenije pravi kaos. Uradni predstavniki Pokrajinskega Odbora za Slovenijo, na čelu s konfuznim Bernotom, so se odtrgali od strankine celote in njenega odbora ter prekinili vse stike s skupno stranko. Bernot je bolj in bolj razvijal svojo desorganizatorsko vlogo, da so ga končno zapustili vsi ugledni sodrugi v Sloveniji in vse važnejše organizacije, ki so en čas pomagali Bernotu v nadi, da bo napravil "red v stranki"; ta pojav čiščenja je bil posledica brezprimerne nemarnosti večine bivših socialističnih poslancev napram stranki. Tudi drugi dogodki v slovenskem delu stranke so povzročili željo, da se organizacijo spravi v red. Toda Bernot je ustvaril mesto "reda" skrajni nered in. razgnal i posameznike i organizacije na vse strani. Njegovo delo, kakor tudi nekateri drugi vzroki, so dovedli do osnovanja nekolikih socialističnih skupin in nekolikih socialističnih listov. Te so: Ber-n.otov "Pokrajinski odbor", ljubljanska skupina okoli "Zarje", skupina Korun-Uratnik, mariborska okrožna organizacija itd. Desorganizacija je dosegla vrhunec tako da ob priliki skupšičinskih volitev dne 18. marca ni dobila naša stranka v Sloveniji niti enega mandata, dasi je Slovenija poslala v konstituanto sedem socialističnih zastopnikov. Takemu stanju se je moralo napraviti konec, in storiti vse, da se naše strankino gibanje v pokrajini, v kateri obstoje boljši pogoji za prospeh kakor v katerikoli drugi pokrajini, konsolidira. V tem smislu jc začel z akcijo glavni odbor naše stranke sporazumno z večimi organizacijami iz Slovenije. Tako je glavni odbor sklical dne 12. avgusta pokrajinsko strankino Konferenco, na katero so bile pozvane skupina okoli "Napraja" (Bernot), skupina Korun-Uratnik in, mariborska okrožna organizacija. Na to važno konferenco je poslal gl. odbor tri svoje delegate: Viljema Bukšega, Nedeljka Divca i Sretena Jaksiča. Na konferenco je poslala delegate večina strankinih organizacij v Sloveniji in vse v mariborskem okrožju. Skupaj je bilo zastopanih 25 strankinih organizacij z 1667 člani, katere so poslale 35 delegatov s 40 glasovi. Tri organizacije pa so izjavile, da bodo sprejele odloke večine konference, toda delegatov jim radi tehtnih vzrokov ni mogoče poslati. Že ta poset dokazuje uspeh konference, kajti to je prvi sestanek za konsolidiranje strankinega gibanja v Sloveniji. Ljubljanska skupina je poslala na to konferenco delegata dr. Likarja. Ta je izjavila, da je pripravljena vrniti se v stranko, ako se bo tolerirala njena komunalna politika do izteka koalicije s komunisti in klerikalci v mestnem svetu. To se bo rešilo pozneje. Konferenco je otvoril v imenu gl. odbora sodrug Viljem Bukšeg in pojasnil, čemu je odbor sklical ta sestanek in čemu je objavil, da bodo smatrane vse tiste skupine, ki se konference ne udeleže, odpadlim od stranke. Za predsednika konference je bil soglasno izvoljen, sodrug dr. Milan Korun, ki je objavil sledeči dnevni red: t. Organizacija stranke. 2. Strankino časopisje. 3. Volitve pokrajinskega odbora. 4. Razno,! O prvi točki je referiral sodrug Petejan iz Marrt bora in obširno izvajal razvoj strankinega gibanja i Sloveniji vse do te konference. Stališče gl. odbora j| vprašanju konsolidacije pokreta v Sloveniji je obrat1 ložil sodrug Divac, in nato je bila izvoljena komisiji' za rešenje predloženega načrta za provizorični pravilnih pokrajinske strankine organizacije v Sloveniji Pravilnik je bil izdelan v popolnem soglasju s statutom stranke in od konference soglasno sprejet. Korun, predsednik konference, je ob tej priliki naglasil, da je s tem važnim sklepom doseženo zedinjenje socialističnega delavstva v Sloveniji s proletariatom ostale Jugoslavije. Tej izjavi je sledilo burno ploskanje udeležencev konference. O strankinem časopisju je referiral sodrug Filip Uratnik, ki je predložil: 1. da se izdaja v Sloveniji samo eden slovenski in en nemški socialistični list; 2. da se zabrani izdajati posebne politične liste stranki-im članom in skupinam pod kaznijo izključenja it stranke; 3. da se zabrani napadati organizacije in posameznike pred izključenjem iz stranke. Vsi ti predlogi Uratnika so bili sprejeti, nakar je bilo na predlog komisije zaključeno, da se slovensko glasilo nazove Socijalist, organ S. P. J. za Slovenijo. Uredništvo in upravništvo lista bo v Ljubljani, tiskala pa ga bo Delavska tiskarna v Mariboru. Nemški list ostane tudi v nadalje "Volkstimme". Nastavljenje urednika in n-pravnika se prepusti pokrajinskemu odboru s sedežem v Celju, v katerega so bili izvoljeni: Kari Felician, Franjo Koren, Martin Vrbančii, Ivan Straus, Filip Uratnik, Josip Petejan in A. Dober-šek. Namestniki: Josip Tome, Alojzij Čeh in Pador. Nadzorni odbor: dr: Milan Korun, Melihor Čobal in Alojzij Rozman. Pod točko razno je predložil železničar sod. Ba-a hum iz Maribora resolucijo proti militarizaciji železničarjev, ki jo je izvršilo ministerstvo prometa povodom 24-urnega protestnega štrajka železničarjev. Be-solucija je bila soglasno sprejeta. Potem je bilo rešenih še nekaj predlogov, nakar jI sodnug Korun, ki je uzorno predsedoval, zaključil konferenco in ob sklepu dejal, da je popolnoma dosegli svoj cilj. V najkrajšem čaisu se bodo v Sloveniji apa-, žile dobre posledice te plodne konference. Naše želje in nade so v polni soglasnosti z željama in nadami predsednika konference. S temi besedami] je na koncu zborovanja izrazil sodrug Sreten Jakšic v imenu delegacije glavnega odbora SSJ. popolno zadovoljstvo z rezultati konference." Iz vseh tu navedenih dejstev je razvidno,m celjska konferenca ni prinesla popolnega zedi-l njenja socialističnega proletarijata v Slovenijii Vprašanje ljubljanske skupine še ni rešeno. Ber-.i notova skupina, ki je bila vsaj dosedaj važen či-nitelj delavskega političnega gibanja v Sloveniji, ni bila na konferenci. Dali se bo mogla vzdržati] kot popolnoma samostojna skupina, je vpraša-j nje. V eotovih okoliščinah se take skupine lahko i razširijo in pridobe na moči, ki pa ne morebiti) trajna. Delavsko gibanje ni stvar skupin, ampak, je delavsko gibanje in stremi po zedinjenjuin solidarnosti. Drugače bi sploh ne bilo delavsko 'ibanje, ampak gibanje posameznih skupin in njihovih voditeljev. Socialistično gibanje slovenskega delavstva je do pred par leti kazalo veliko zrelosti in poznejši kaos je vrgel slovenski proletariat ravno radi njegove naglašane politične zrelosti v zelo čudno luč. Izgleda, da kar stranka v Sloveniji danes rabi, je predvsem sposobno vodstvo, ki bo znalo konsolidirati in utrditi organizacijo v teh kritičnih časih. Debsova agitacijska tura po zapadu. BERTHA HALE WHITE. Poročila, ki prihajajo iz zapadnih držav o Debsovi agitacijski turi, so razveseljiva. Dne 1 septembra je nastopil v Great Fallsu, Montana. Gledišče Grand Opera House je bilo napolnjeno do zadnjega kotička. Debs je bil dobro razpoložen in napravil enega najboljših govorov v veliko zadovoljnost navzočega občinstva. Od kar je naša stranka pričela z organizatorko kampanjo, smo prejeli število pisem iz za- Rdnih krajev, v katerih nam sodrugi in somi-eniki poročajo, da je "zapad zrel za reorganizacijo v socialistični stranki" in da so člani pripravljeni delati, da dobe zapadni delavci v socialistični stranki svoje staro ugledno stališče in vpliv. Navdušenje, s katerim je bil sprejet so-Srug Debs na zapadu, potrjuje resničnost takih zagotovil. Debs je govoril dne 2. septembra v Chicagr na pikniku soc. stranke v parku Riverview. Nepretrgan tok ljudi se je pomikal v park, da čuje jovornika, ki bi imel nastopiti ob 4:30 nopoldne. Ob t. pa so se pričeli nalivi, ki so razgnali ljudi iskati podstrešja. Trajali so okoli 20 minut in nato se je pričela množica zopet zbirati pred govorniškim odrom. Debs je nastopil ob času, kakor je bilo določeno v programu, navdušeno pozdravljen. Udeležba bi bila veliko večja, da ni kazilo piknika slabo vreme. S 0 polnoči je Debs odpotoval v spremstvu Otto Branstetterja na zapad. Za časa kratkega bivanja v Chicagi se je Debs posvetoval s strankinimi funkcionarji o zadevah naše kampanje in drugih aktivnostih in akcijah, ki jih imamo v teku ali pa delamo zanje priprave. Udeležil se je tudi konference s predstavniki unije I. L. G. W. Poleg tega je bil časten gost na banketu or-?anizacije Delavskih krožkov (Workmen's Circle) povodom slavnosti njene dvajsetletnice. Douglas Park Auditorium je bil napolnjen udeležencev, ko je stopil v dvorano Debs. Posebno spremstvo ga je odvedlo na odkazani prostor. Ko je bil predstavljen in pozvan naj govori, je v lepih obrisih slikal delo, boje in uspehe Del. krožkov ter konečno prešel na socialistično stranko, ki je bila in je vodnica ameriškega zavednega delavska in je bila kakor je danes "resnična stranka ameriškega proletarijata, lojalna njegovim interesom." Iz Great Fallsa je šel Debs v Butte, Mont. Radi napredka, ki ga je dosegla naša stranka v Butte, so si njeni sovražniki zbrali ravno to mesto, v katerem so združeno rušili našo organizacijo in jo napadali z brezprimerno energijo med vojno in po vojni. V bojih proti zunanjim in notranjim sovražnikom, v borbi proti izdajalcem in provokatorjem, persekutirana in blatena, je buttska organizacija socialistične stranke omagala in izgledalo je, da je zbita na tla za zmerom. Toda nekaj vnetih sodrugov, ki so vrgli vse osebne ozire in predsodke na stran, so držali bakljo upanja pokoncu. Eden takih sodrugov je Jimmie Graham, ki veruje, da bodo zapadna mesta igrala odlično vlogo v bodoči kampanji. Sodrug Graham je bil delegat na zadnji konvenciji soc. stranke, kjer je dejal, da socialistični duh v Mon-tani ni zatrt, pač pa čaka ugodnega momenta, da se zopet pojavi na površju z vso svojo močjo. Graham se je povrnil v "razdejano" Montano, odločen, da nadaljuje z delom za socializem. Ra-zun njega so še drugi, ravno tako odločni, ravno tako uverjeni, da je bodočnost naša. Tem borcem na zapadu se je sedaj pridružil tudi Eugene V. Debs. Ofenziva je v teku. V Indiji divje zveri — v Zed. Državah avtomobili. Tekom leta 1922 so poklali tigri v Indiji 1,603 ljudi. Statistika, v kolikor jo imajo indijske oblasti za take slučaje pri roki, dokazuje, da se število takih žrtev ne zmanjšuje, dasi se stori kolikor se v danih razmerah more za uničevanje tigrov in drugih zveri v indijskih džunglih. Statistika za zadnje leto izkazuje, da so divje zveri v Indiji pomorile 3,263 oseb; največ življenj so ugonobili tigri, namreč 1,603, leopardi 509, volkovi 460, medvedi 105, sloni 55, hijene 9, divji mrjasci in prašiči 90, krokodili in aligatorji 255. Ampak to še ni najhuje. Indija je tudi dežela kač, ki so v prošlem letu vzele s svojimi strupenimi piki življenje 20,090 osebam. V Zedinjenih državah imamo sedaj mesto divjih zveri avtomobile, ki skrbe, da se pripeti prilično toliko smrtnih nesreč tudi v tej deželi. Kar se tiče človeških žrtev v industriji in v rudllikih, so življenja delavcev tudi v Indiji poceni. v^® Kedaj imajo slovenski delavci po Ameriki najmanj časa? Odgovor: Takrat, kadar jih nagovarjate, naj se naroče na Proletarca. Tedaj marsi'kdo slovesno zatrjuje, da nima niti malo časa za čiitanje in raditega ne more pri najboljši volji naročiti lista. Nekateri pa ga s tem izgovorom odpovedo, kadar jim poteče naročnina. SEMINTJA. Vse za "fight". — Kdo so krivci? —7 Searles "razkriva nevarnost". — Škodljivost f rakci jskih bojev. — Boksarski pretepi. — Moralno pogrezanje. — Otroška doba. Ves današnji svet je zapleten v "fight" v eni ali drugi obliki. Španija je dobila oficir-« sko revolucijo, ki jo je kralj Alfonso priznal in poveril vlado generalom. V Nemčiji imajo živilske izgrede. V Italiji, Jugoslaviji in Grčiji vlada vojno razpoloženje. Svet ima to kar zasluži — "fight". m * * V Decaturju je zborovala Illinoiska delavska federacija. Konvencija je bila ena najbur-nejših v zgodovini federacije. Gpmpers je vesel rezultatov. Resolucije za priznanje Rusije, za delavsko stranko, za amalgamacijo unij so bile poražene z ogromno večino. To ni zasluga samo Gompersove mašine, ampak tudi tistih elementov, katerih geslo je "okupacija". Ekstre-misti, s Fosterjem na čelu, so odbili s svojo taktiko od sebe tiste napredne elemente v unijah, s katerimi bi bilo mogoče obrniti delavsko politično in unijsko gibanje v progresivno smer. Mesto tega je za enkrat absoluten gospodar situacije unij ska birokracija stare šole. Mi pa lahko radikaliziramo med štirimi stenami in sanjamo o bližajoči revoluciji. * * * Ellis Searles, urednik lista "United Mine Workers Journal", glasilo premogarske unije, objavlja dokumente, s katerimi dokazuje "revolucionarne" aktivnosti ameriških komunistov in slika nevarnost, ki preti ne samo ameriškim unijam, ampak tudi ameriškim institucijam. Searles apelira, gotovo ne brez vednosti gl. odbora U. M. W. of A., na ameriško delavstvo in delodajalce, "naj gredo skupno v boj proti skupni nevarnosti." * * * Publicijski biro premogarske unije, katerega načelnik je Searles, trdi, da je preiskoval v največjih podrobnostih delovanje ameriških komunistov. Nato dokazuje v svojih dokumentih, kdo podpira komuniste, kaj so njihovi nameni in kaka nevarnost bi zadela ameriško ljudstvo v celoti, ako se njihovo delovanje pravočasno ne omeji ali ustavi. "V dokumentih" je navedenih nekaj resničnih dejstev, toda tudi veliko laži in še več—propagande. # # * Kakor med nobenim drugim slojem ljudi, se tudi med delavstvom ne more pričakovati absolutne sloge in enakosti mnenja. Vsak ima svojo glavo, vsak energičen "voditelj" ima svoje pristaše. Drugače ne bi bil voditelj. Ali boj, ki se je zanesel med ameriško delavstvo v zadnjih par letih, presega že vse meje. Tu ni govora, katera frakcija je bolj in katera manj kriva, katera bolj in katera manj "zveličavna", Ampak načini, ki se jih nekateri poslužujejo v medsebojnih bojih, so umazani. Delavstvo nima pravice očitati kapitalistom, da se poslužujejo umazanih sredstev v boju proti delavstvu, ker delavstvo samo ni nič boljše. # * * Socialistično časopisje je izmed vsega delavskega tiska v Ameriki najtolerantnejše. Svoje čitatelje seznanja s potekom v delavskem gibanju in jib vzgaja ne za boj med delavstvom samim ampak za boj proti kapitalizmu in za socializem. Duhovi se bodo počasi streznili, ker ni druge poti. Socialistična stranka bo zedinila tiste razbite sile, ki danes še iščejo orientacije v drugih strujah. Dokler se to ne zgodi, moramo delati za jačanje naše stranke kolikor v danih razmerah najboljše moremo. Držimo se naše preiskušene taktike, pa smo gotovi, da ne bomo izigrali ne stranke in ne delavskega gibanja. Bodočnost pripada nam. * * # 98 odstotkov Amerikancev od sedmega leta naprej se ni v zadnjem tednu zanimalo ne za Searlesove dokumente, ne za revolucijo v Španiji, ne za italijanske ultimatume in ne za De-catursko konvencijo Ulinoiske delavske federacije. Mislili so samo na "prizefight", ki seje vršil dne 14. septembra v New Yorku. "Sam-pij on" Jack Dempsey, Amerikanec, in Luis Angel Firpo, Argentinec, sta se spopadla. # # # V areni je bilo okoli devetdeset tisoč ljudi, ki so plačali nad'miljon dolarjev vstopnine, zato da so videli pretep dveh "orjakov" — goril v človeški podobi — ki sta se bila do nezavesti, Kdor hoče vedeti, kaj so instikti drhali, naj gre enkrat posetiti tak "prizefight". * # * Pretep med Dempseyem in Firpom se je pričel ob pozni večerni uri. Sto in sto' tisoči ljudi po ameriških mestih so čakali pozno v noč na brzojavna poročila o poteku boksanja. Jutranji in večerni listi naslednjega dne so bila do polovice napolnjeni o podrobnostih pretepa. Ljudje, ki drugače nikdar ne kupijo lista, so ga kupili tisti dan. Vse je govorilo o Demp-seyju in njegovi zmagi. Nekateri listi so ga na-zvali "superman"—nadčlovek! Ni čuda, da učenjaki obupavajo! Dempsey, "superman", je znan vsakemu Amerikancu. Dne 14. septembra je zopet "zaslužil" pet sto tisočakov. Doživel je ovacije kakoršnih ni še noben učenjak v zgodovini. Taki so ljudje danes in taki bodo še dolgo časa. Razni Fisherji, ki pravijo, da delavci ne potrebujejo izobrazbe, ampak revolucijo, bi morali imeti nekoliko več razuma, Saj pa imamo drugega kakor "revolucije"? In prav te revolucije dokazujejo, kako zelo je izobrazba potrebna človeku, ne taka, ki neguje v njemu instinkte kakoršne so kapitalizirali razni boksarji v dobičkanosna podvzetja, ampak laka, ki bo napravila iz živali v človeški podo-i resničnega človeka. To je najvažnejša revolucija. ki pa se ne dogodi v torek ob desetih ivečer. * * * i. Nemčija omaguje pod peto francoskega militarizma. Pasivna resistenca v Rubru poje-njuje; bliža se zima in ljudstvo mora jesti in imeti podstrešje. Ako bo šlo vse po sreči, bo dola to bitko Francija—toda ne francosko ljudstvo, ampak sindikat francoskih velekapitali-stov, kateremu ponujajo nemški trustjani velite koncesije. Enkrat bo tudi francosko delavstvo kaj štelo in v Nemčiji tudi več kakor danes, in takrat ne bo treba več pasivnih resistenc in vojnih odškodnin. Sama razgrajanja in kri-8 iziranja še ne pomenijo, da je delavstvo sposobno za vlado. Zato ga vladajo drugi, delavstvo pa plačuje stroške. # * * Kancelar Gustav Stresemann je izdal odredbo, s katero prepoveduje nemškim gledali-stam vprizarjati nastope nagih žensk na odrih. Dr. Frederick H. Knubel, zastopnik ameriške zedinjene luteranske cerkve, ki se je vrnil iz Evrope, se pritožuje nad moralnim propadanjem evropskega ljudstva: | "Dejstvo, da je moral sam kancelar poseči v situacijo, dokazuje pogrezanje ljudstva v blato nemoralnosti. Ampajc nemoralnost ni samo rojstvo nemškega ljudstva. Povsod v Evropi sem opazil v tem oziru skoro enake razmere." Dr. Knubel v svojem poročilu priznava, da je današnja moralna pokvarjenost ljudstev v evropskih deželah posledica vojne. Poleg te ima vojna še druge slabe posledice, toda Evropa se še ne misli umiriti. • • # j; Človeštvo je še mlado, komaj iz otroške iobe, zato uganja neumnosti, sebi v škodo. Od razposajenih, zlobnih otrok ne moremo pričakovati pametnih dejanj. Današnje človeštvo je tak otrok. Polagoma odrašča in prihaja k pameti. To je proces, ki se vrši že tisočletja in sebo vršil še dolgo, predno pride človeštvo, ka-tor pravimo, "k pravi pameti". Kadar boš znal pravilno ceniti dobro čtivo, boš ndel, kaj pomeni za'te "Proletarec". Čitaj ga pazno ji se uči iz njega. . Prava svoboda je brez industrialne svobode ne-pogoča. Politična svoboda je sama na sebi dobra, v kolikor služi kot ključ do vrat industrialne svobode. Toda vrata industrijalne svobode se odipro na stežaj ieie takrat, ko bo delavstvo dovolj zrelo in bo vedelo lomu izroči ta ključ. LEONID ANDREJEV: POVEST 0 SEDMIH OBEŠENIH Prevel JOSIP VIDMAR. 1. Ob eni uri popoldne, ekselenca! Ker je bil minister zelo debel človek, je bil nagnjen k apopleksiji. Da bi se izognil nevarnemu razburjenju, so ga opozorili z vso mogočo previdnostjp, da se pripravlja nanj zelo resen atentat. Ko so videli, da je minister poslušal poročilo mirno in celo s smehljajem, so mu povedali: atentat bi moral biti izvršen drugega dne ko se bo minister peljal k referatu; par teroristov, ki jih je že izdal špijon in ki jih sedaj detektivi neumorno zasledujejo, se bo zbralo ob eni popoldne z bombami in revolverji pri vhodu in bodo čakali njegovega odhoda. Tam jih aretirajo. — Stojte — se je začudil minister — odkod pa vedo, da se odpeljem k referatu ob eni popoldne, saj sem sam zvedel to šele predvčerajšnjim? Prezident policije je nedoločno razmahnil z rokami: — Ravno ob eni, ekscelenca! Čudil se je. Odobraval pa je delovanje policije, ki je vse uredila tako spretno, pomajal z glavo in se mrko nasmehnil z debelimi, temnimi ustnicami. In z istim smehljajem se je pokorno in hitro odpravil prenočit v tuj gostoljuben dvorec, da bi v nadaljnem ne oviral policije. Ravno tako so prepeljali iz opasnega poslopja, kjer bi se morali jutri zbrati atentatorji, njegovo ženo in dva otroka. Dokler so v tujem dvorcu gorele luči in so se mu klanjali prijazni, znani obrazi, se smehljali in obsojali, je občutil dostojanstvenik čustvo prijetne razburjenosti— kot da so mu dali veliko in nepričakovano nagrado, ali pa da mu jo dajo takoj sedaj. Toda ljudje so se razlšli, pogasili so luči in skozi kristalna stekla zavese je padala v strahotnih oblikah na strop in na stene svetloba električnih obločnic. Tuj hiši, z njenimi slikami, kipi in tišino, prihajajočo s ceste, sam tih in nedoločen, je budil nemirno misel o nezanesljivosti zaporov, straž in sten. In tedaj je postalo dostojanstveniku neznosno strašno tisto noč. Bil je nekaj bolan na ledvicah in pri vsakem silnem razburjenju mu je obraz, roke in noge zalivala voda, da so postale otekle; in vsled tega je postal še nekoliko bolj ogromen, še bolj debel in masiven. In sedaj, ko je ležal kakor gora napihnjenega mesa na stisnjenih prožinah postelje, je začutil z žalostjo bolnega človeka svoj otekli, nekam tuji obraz in je trdovratno premišljeval o kruti usodi, ki so mu jo pripravili lju-(Dalje na 13. strani.) GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. ZAPISNIK konference socialističnih klubov in društev izobraževalne akcije JSZ. v zapadni Penn-sylvainiji, ki se je vršila dne 2. septembra 1923 v dvorani Slovenskega doma Bridgeville, Pa. na Sodrug John Terčelj otvori zborovanje ob 10. dopoldne. Za predsednika izvoljen John Ran, za zapisnikarja Louis Kveder. Zapisnik prejšne konference, katera se je vršila dne 24. junija v Lawrence, Pa., se prečita in soglasno sprejme. Nato poroča zastopnik konference sod. Trčelj, da se je pri zadnji konferenci apeliralo na navzoče, da po mogočnosti sodelujejo pri ustanovitvah novih in reorganizirajo nekdaj obstoječe klube; kajti potreba delavstva je, da si ustvari svojo lastno močno organizacijo, katera bo odgovarjala delavčevim potrebam. Temu pozivu se je naselbina Canonsburg, prva odzvala in reorganizirala nekdaj po članstvu močni socialistični klub. Izjavlja, da je od svoje strani storil kolikor je največ mogel. Glede "Izobraževalne akcije" v okvirju JSZ. govori zastopnik L. Kaucich, kateri povdarja kako je ta akcija potrebna za naše delavstvo in priporoča, da 6i sodrugi po naselbinah čim najbolj mogoče agitirali za to idejo. Nadalje omenja, da je pričakoval, da bo udeležba te konference večja kakor je; ampak vzrok temu je najbrže ta, ker imajo podporna društva po večini prvo nedeljo v mesecu svoje seije. Da je udeležba na tej konferenci manjša kakor se je pričakovalo, je pripisati tudi temu, ker ni bilo v Prosveti nikakega oglasa ali dopisa. K temu pripomni sod. Trčelj, da je potrebno, da se vsled današnje nezadostne udeležbe skliče v do-glednem čsu tretja konferenca in gleda nato, da se prihodnje konference udeleže zastopniki vseh socialističnih klubv v zapadni Pennsylvaniji in upa, da se bodo temu pozivu tudi odzvali. Nadalje poroča, da je na konferenci navzoča so-druginja F. A. Tauchar iz Chicage, katera je prišla v Pennsylvanijo, da poveča z nabiranjem naročnin za Proletarca število bojevnikov za socialistične ideje in da po mogočnosti ustanavlja nove in reorganizira nekdaj obstoječe socialistične klube; apelira na navzoče, da naj gredo sodruginji na njenem potovanju na roko. Ona je imela na zadnjem potovanju po Zapadu v tem pogledu velik vspeh. Sodr. L. Glaser se strinja s predgovorniki ter k temu še pripomni, da bi bilo jako umestno, da se J. S. Z. direktno obrne na vsa društva SNPJ., da ji pomagajo pri ustanavljanju novih socialističnih klubov, kroz katere naj bi se vršila socialistična propaganda. — Za to idejo je tudi sod. L. Kaucich. Sodrug A. Simcich iz Homer City soglaša z cijo, da naj se članstvo SNPJ. pridobi za sodelovali pri širjenju socialističnih naukov iz razloga, ker v večini naklonjeno socializmu. Sodrug M. Kaucich k temu še pripomni, da bi bilo jako potrebno, da sodrugi, kateri so ameriški državljani, skušajo pridobiti vsakega, "kateri nima držai ljanskega papirja, da si ga čimprej nabavi in tako s pomočjo volilnih glasov dobimo državno upravo v s cialistične roke. — On je tudi zato, da bi bili naši s drugi ob času volitev aktivni in delovali, da se d<4i čimveč glasov za socialistične kandidate; kajti čimveč zastopnikov bomo imeli v javnih uradih, tin bo mizerni položaj delavstva izboljšan. Kar se tiče organizacijskega fonda $40,i razširjenje socialistične stranke in njenih idej, pi roča, da se skuša pridobiti članstvo, oziroma drušl naših podpornih jednot, da pomagajo pri nabiral tega fonda. Terčelj izvaja, da se s priporočili strinja, ve pa se ne smemo preveč zanašati na take akcije, ker je treba računati na konservativen element v podpis nih organizacijah, ki je aktiven v nam nasprotni! ri — to je — naše akcije ovira kjerkoli more. J. Dekleva pravi, da so udeleženci veliko govoril in svetovali, vendar pa misli, da ne povedo vsega, i jim je na srcu. On misli, da smo sedaj v dobi, ko se moralo začeti z drugačnimi akcijami in energii-nejše nastopati. Pravi, da nima mnogo upanja v i še gibanje. Svetuje, ako se že gre na delo, naj se pusti podporne organizacije kar največ mogoče pri mira. Tisti, ki so za izboljšanje položaja delavskega razreda, bodo na en ali drug način vseeno aktivni, Terčelj pravi, da socialisti ne nastopamo pre nobeni delavski stnuji, pač pa smo za zedinjenje. Ob sojamo pa taktike, ki imajo za namen blatiti sociali stično stranko zato da se jo oslabi na korist kake drage skupine. Taki napadi prihajajo danes v veliki i ri od ljudi, ki so bili preje sami vodilni agitatorji i naši stranki in jo pomagali graditi. Sod. A. Sirnčič pravi, da imajo vse današnje lavske struje svoj začetek v socialistični stranki, nismo mogli beležiti naglejših uspehov, se je sedaj kazalo, da se ga tudi pod drugimi imeni ne more. lujmo, da pojačamo našo stranko; kar je v nji zdravega bomo iztrebili. Nekateri svetujejo, naj se radi kratkega časa razvijajo dolge diskuzije. Terčelj pravi, da je treba skrbeti za večjo udi bo na bodoči konferenci. Predlaga, naj se pošlje vse klube okrožnice, v katerih se jih povabi, naj šljejo zastopnike na bodočo konferenco. Predlog s jet. Sod. Lov. Kavčič prečita pismo sodruga Wilsona, tajnika socialistične stranke v Pennsvlva v katerem omenja, da nam je stranka pripravljena na roke pri prirejanju shodov. V pismu se tudi nja, naj sodrugi na volilne dneve pazijo, da nam sprotne stranke ne bodo kradle glasov. Treba je, imamo svoje zastopnike na voliščih, ki bi nadzo štetje glasov. | V razpravi, ki se je udeleži več sodrugov, je bilo sklenjeno, da se dobi na tretjo konferenco tudi angleškega govornika od soc. stranke v Pa. i Sod. Britz omenja, da se je ta konferenca sklicali samo z namenom, da se socialistično gibanje med slovenskim delavstvom v Penni. bolj poživi in ojača naše vrste; k temu je dodal, naj naša stranka deluje w združenje delavskih frakcij, med njimi tudi z W. P., in da naj premogarji podpirajo stremljenja za čiščenje v uniji premogarjev. j Govori se, naj se za udeležbo na drugi konferen-d živahnejše agitira, ne samo v Proletarcu, ampak tudi v Prosveti. Ako eni lahko dopisujejo o vseh nepomembnih stvareh, se moramo mi zavzeti, da pridejo v naše liste tudi agitatorični dopisi. ' Sodrug Zajec, ki je posetil konferenco, tolmači aekatere pojave v ameriškem delavskem gibanju, ki so povzročili današnjo razkosanost med aktivnim delom proletariata in malodušnost pri masi delavstva, ki je včasi podpirala naše gibanje. Naglasa, da kljub udar-t(m, ki jih je dobivala soc. stranka iz tabora reakcije na eni strani in iz tabora odpadlih elementov na dru-ji, ona napreduje in se je vzdržala. Svojih programov ji ni bilo treba menjati, ker ni tiščala v neplodne, i naprej obsojene eksperimente. Priznava, da agita-dja za socializem ni lahka in ni nikdar bila lahka. Tudi akcija, ki so jo povzeli sodrugi v zapadni Pennsylvaniji, ni brez težkoč; prav veliko jih ima. Toda kakor se je vršila lawrenska konferenca z namenom pojačati našo organizacijo, tako se vrši tudi ta in v isti namen se bodo vršile prihodnje. Glede agitacije t drugih organizacijah pravi, da je naša dolžnost delati za socialistično stranko povsod kjer mogoče, in to na način, da koristimo organizacijam v katerih agitiramo in tistim, za katere agitiramo. t Preide se na razpravo o načinu, kako zaključke konference čim uspešnejše izvajati. Zajec svetuje, naj si konferenca izvoli stalnega tajnika in tri člane v organizatorični odbor. Terčelj stavi predlog v tem smislu, ki je bil soglasno sprejet. k Za tajnika "Konference socialističnih klubov v ispadni Pennsylvaniji" je bil izvoljen do druge konference sod. Louis Kveder. Zapisnikarja izvoli pri-bodnja konferenca. V organizatorični odsek konferen-te so bili izvoljeni: Ady Simčič, Homer City; Mike Primozich, Library; John Česnik, Canonsiburg. i Predlog, da se prihodnja konferenca in shod J. S. Z. za zapadno Pennsylvanijo vrši dne 28. oktobra 1923 ob 1. popoldne v Canonsburg-u, Pa., je bil odo-kavan in sprejet. Nadalje predlaga s. Terčelj, da se piše socialističnemu klubu v Aliquippa, Pa., da pošlje na prihodnjo konferenco svojega zastopnika, da se nesoglasje kluba napram JSZ. izravna in da se skuša, da soc. klub v lliquippi, Pa. zopet pristopi k JSZ. — Predlog sprejel. Predlog L. Britza, da navzoči te konference skusijo ustanoviti soc. klub v Bridgeville, Pa. se soglasno sprejme. Nato so bile predlagane sledeče resolucije, katere se bile od navzočih soglasno sprejete: NAŠA STALIŠČA. Konferenca socialističnih klubov v zapadni Pennsylvaniji, zborujoča dne 2. septembra 1923 v Bridgeville, Pa., izreka sledeča svoja stališča: je za obnovo in ustanovitev socialističnih klubov J, S. Z. v vseh jugoslovanskih naselbinah v Pennsylvaniji in drugod; je za taktiko, ki vodi do zedinjena delavskih mas v enotno organizacijo; v ta namen bo podpirala vse akcije socialistične stranke in JSZ., ki. imajo za cilj združiti ameriško delavstvo; obsoja vse poskuse, ki imajo namen razdvajati zavedno delavstvo na nepomembne stranke in frakcije; je za podružabljenje premogovnikov in produktivnih ter distributivnih sredstev. Konferenca, ki zastopa v veliki večini premogarje, izjavlja, da bo vplivala na članstvo premogarske unije v smislu, da prične unija z intenzivno propagando za socializacijo rovov; nadalje, da se v uniji premogarjev utrdi razredna zavest in se jo pridobi za delo v prid socialističnega programa; je za reorganiziranje unijskega gibanja na podlagi induistrijalnega unijonizma; je za osvoboditev vseh političnih jetnikov; izjavlja, da bo delovala naprej kar bo v njenih močeh za priznanje sovjetske Rusije od strani ameriške vlade. Izjavlja, da bo delovala v smislu sklepov in resolucij, sprejetih na konvenciji socialistične stranke in na zboru JSZ. John Ban, predsednik konference. Louis Kveder, zapisnikar konference. ZA SOCIALISTIČNI TISK. Konferenca socialističnih klubov JSZ. v zapadni Pennsylvaniji, zborujoča dne 2. septembra 1923 v Bridgeville, Pa., se v polni meri zaveda važnosti socialističnega tiska. Raditega apelira na slovensko delavstvo v Pennsylvaniji, naj se naroča, čita in podpira glasilo jugoslovanskega socialističnega delavstva v Zed. državah, "Proletarca". Dolžnost vsakega zavednega delavca je širiti socialistično literaturo. Njegova naloga je pridobivati glasilom socialistične stranke nove naročnike. Zastopniki klubov in. društev "Izobraževalne akcije JSZ." in drugi udeleženci te konference obljubljamo delati kar največ bo v naših močeh za razširjenje Proletarca med našim delavstvom v Pennsylvaniji. Obenem pozivamo tudi druge sodruge in somišljenike širom dežele, naj gredo v akcijo za svoje glasilo. Vzemimo si za geslo: "Proletarec" mora dobiti do prihodnjih predsedniških volitev pet tisoč novih naročnikov." Sodrugi in somišljeniki, ako hočemo, ibomo dosegli to število. Torej naprej! John Ban, predsednik konference. Louis Kveder, zapisnikar konference. APEL NA JNGOSLOVANSKO DELAVSTVO. Današnji družabni sistem sloni na razredni podlagi — na eni strani ogromne mase proletariata in revnega kmečkega ljudstva, na drugi strani posedujoči sloji. Med tema dvema razredoma ni in ne more biti enakosti interesov. Zato imamo razredni boj. Boj med razredi — med posedujočimi sloji, ki izkoriščajo ne-posedujoče, bo trajal, dokler bodo obstajala razredna nasprotja. Socializem je za iztrebljenje vzrokov, ki povzročajo razredni boj. Vzrok je kapitalistična ekonomska uredba. Proletariat stremi, da jo odpravi in nadomesti s socialistično. Zastopniki in drugi udeleženci Konference socialističnih klubov v zapadni Pennsylvaniji se v polni meri zavedamo te borbe. Zato apeliramo na jugoslovanski proletariat v Ameriki, ki je danes še izven organizacije zavednega delavstva, naj se pridruži socialistični stranki potom J. S. Z. in se v njenih vrstah bori za osvoboditev izpod kapitalistične družabne u-redbe. John Ban, predsednik konference. Louis Kveder, zapisnikar konference. Na konferenci so bili zastopani sledeči soc. klubi: Lawrence, Sygan, Library, Homer City in Canons-burg, Pa. Za izobraževalno akcijo JSZ. pa društva SNPJ. stey. 138 in 245 ter posamezni člani soc. klubov, S. N. P. J. in, S. S. P. Z. Konferenca se je zaključila ob eni popoldne. JOHN BAN, predsednik konference. LOUIS KVEDER, zapisnikar konference. Iz Springfielda. SPRINGFIELD, ILL. — Na zadnji redni seji kluba št. 47, JSZ., je bil sprejet predlog, s katerim se nalaga tajniku, naj v našem glasilu opozori klubove člane, da se naj rednejše udeležujejo sej. Sodrugi, klub je politična organizacija, torej je potrebno, da ste v njemu visi aktivni in prihajate redno na seje. Dela je za vse dovolj. Naš klub nima posebnega organizatorja, pač pa smo vsi organizatorji. Sodrugi in sodruginje, bodimo res VSI organizatorji in delujmo za jačanje naših vrst. Ne pozabite, da se klubove seje vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Slov. n.ar. domi^. Po končanih klubovih sejah oddaste lahko preči-tane knjige in si izposodite nove iz klubove knjižnice.' Nadalje sporočamo, da priredi naš klub v soboto zvečer dne 29. sapt. veselico v Slov. nar. domu, na katero vabimo naše občinstvo iz Springfielda in okoliških naselbin, da se je udeleži v čim večjem številu. Prebitek priredbe je namenjen v pokritje klubovih izdatkov in za socialistično propagando. Na svidenje dne 29. septembra. — Joseph Ovca, tajnik. Prva predstava dramskega odseka št. 1 v tej sezoni. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 30. septanjbra priredi dramski odsek socialističnega kluba št. 1 igro v petih dejanjih "Deseti brat". Kakor se je režija še vselej potrudila, da so bile naše dramske predstave v danih okolščinah čim najbolj mogoče dovršene, tako se trudi sedaj, da tudi s to ne bomo zaostajali za drugimi. Znano je vam, da so naše dramske priredbe zvezane z velikimi stroški. Doslej je slovensko občinstvo še vselej napolnilo dvorano v kateri je nastopal naš dramski odsek in upamo, da nam bo izkazalo svojo naklonjenost tudi v tej sezoni. Igra "Deseti brat" bo vprizorjena v dvorani Č. S. P. S. na 18. cesti (blizu Racine Ave.). Pričetek igre ob 3. popoldne. Po končanem programu bo ples in prosta zabava. Vstopnice se dobe pri tajniku v uradu Proletarca in pri članih in članicah kluba. — c. Novi odbori J. S. Z. Iz urada tajništva JSZ. Dne 10. septembra je bilo končano splošno i vanje za kandidate v odbore JSZ. Rezultat glasovanji po klubih je objavljen v posebni tabeli na drugem me situ. Tu pa priobčujemo imena kandidatov tet skupna števila glasov: Kandidati v eksekutivo J. S. Z. Število glasov. Frank Alesh.............................. Frank R. Benchina ....................... Vincenc Cainkar ............................261 Mary Kovach ...............................11) Donald C. Lotrich......................... Blaž Novak .................................1"! John Olip ..................................12) Frank S. Tauchar ......................... Mary Udovich................................4 Frank Zajec . . . ,.......................... Izvoljeiii so: Frank Alesh, Vincenc Cainkar, BM Novak, F. S. Tauchar in Frank Zajec. Kandidati za nadzorni odbor J. S. Z. Mary Aucin.................................131 Philip Godina..............................,,2^ Frank Margole....................-...........2i Angela Tich............................-••••! Frank Udovich..............................116 Louis Zajec . . . ..............................91 Izvoljena v nadzorni odbor JSZ. od strani slovenskih klubov sta Philip Godina in Frank Udovich. Kandidati v prosvetni odsek J. S. Z. Andrej Kobal................................13( Ivan Molek ..................................J( John Olip...................................24! Joseph Oven ...............................311 Izvoljeni so: Ivan Molek, Joško Oven in Jok Olip. Kandidati za nadzorni odbor slov. sekcije J. S. 1. Andrew Kobal.............•..................251 Albina Logar........................... Joško Oven .............................. Frank Podlipec........................... Izvoljeni so: A. Kobal, J. Oven in Frank Podlipec. Srbski sodrugi še niso poslali rezultata glasovanja. Na podlagi zaključka zadnjega zbora J. S. Z. bodo zastopani z enim članom v nadzornem odboru i z dvema v eksekutivi JSZ. Glasovanja se je udeležilo 30 klubov in, okoli 451S članstva ter člani at large. Članstvu kluba št. 1, JSZ. CHICAGO, ILL. — V petek 21. septembra ob 8. zvečer se vrši redna seja kluba št. 1, JSZ., v dvorani SNPJ., 2657 S. Lawndale Ave. Udeležite se je polno-številno. — Tajnik. AGITATORJI NA DELU. Naročnin na "Proletarca" so poslali (izven kor testa): Frances A. Tauchar, n,a agitaciji po Penni..... Ant. Lirkancic, N. Chicago, 111.............. Anton Ocepek, Penna...................-J. Sava Bojanovich, Chicago, 111................ John Brezovar, E. Mineral, Kans.......... Andrew Furlan, Detroit, Mich. .............. Frank Kogovšek, Niles, Ohio............J..J Agitacija za razširjenje "Proletarca 99 • te naročnin poslanih do 15. sept. v tekmi za razšir- jenje "Proletarca". Stevilo Celoletne naroč. naroč. k klub št. 1, Chicago, 111....... 151 126% iot. klub št. 27, Cleveland, O. 127 100 Won Žagar, Sheboygan, Wis. . . 97 78% IR. Siprohar, Pursglove, W. Va. 28 25 hej Kokelj, Penna........... , . 35 23% Louis Bartol, Reynoldsville, W. Va. .... 29 18% Frank Ludvik, Cleveland, O..... .... 20 16 bek Kotar, Warren, Ohio...... .... 24 15% k. klub št. 47, Springfield, 111. 19 14 Won Zornik, Herminie, Pa..... 17 13% I« Gorsich, Renton, Pa. "....... 14 13 bdy Bertl, Harwick, Pa......... 18 12% Was Butva, Moon Run, Pa...... 12 12 loka Ban, Pittsburgh, Pa.......... 12 12 tank Ravnikar, Lorain, O........ 15 12 lostph Korsich, Carlinville, 111. . ____12 11% [ J. Lazar, Homer Citv, Pa. . .. 12 11 din Terčelj, Hendersonville, Pa. . .... 11 11 lis llartz, Buhl, Minn........... 13 10% jOuis Krasna, Conemaugh, Pa. . .. .... 14 10 Joseph Ule, Chisholm, Minn....... 10 9% losie Selak, Star City, W. Va..... 13 9 Peter Bukovec, Johnstown, Pa..... 9 8% lalentin Laharnar, Delmont, Pa. . .... 13 7% Won Pečnik, Barberton, O....... 7 6% tudolf Potočnik, Detroit, Mich. . .. .... 6 5 Won Mravlje, Clinton, Ind........ 8 4 keph Sterle, Ghisholm, Minn. . . .... 6 3%' Frank Klun,, Chisholm, Minn. . .. ____ 4 3% Louis Siterle, Dunlo, Pa......... 4 3% ITekavec, Canonsburg, Pa....... 3 3 bek Streli, Hollsopple, Pa...... .... 5 2% oscpli Kocjan, Brooklyn, N. Y. .. ____ 4 2% Tonv Zupancich, Lowsville, W. Va. 2 2% ta Les, Spangler, Pa.......... 2 2 talon Grden, Glencoe, O......... 2 2 Kosin, Girard.'O............. 2 2 Martin Kaucich, Avella, Pa....... 3 2 Frank Mershak, LaSalle, 111....... 3 2 M Divjak, Mulberry, Kans..... .... 1 % ; Skupaj..................... 792 625 ! (Klub št. 1—Ghas. Pogorelec 57—48%; Frances i,Tauchar, 38—28%; Frank Benchina, 28—25%; Mali Oven, 10—8%; F. Z., 8—7; Frank Florjancich, M; John Vogrich, 1—%.) ! Klub. št. 27—John Krebelj, 68—53%; L. Gorjup, $-23%; Aug. Komar, 16—12%; John Volk, 4—3; k Volk, 3>—2; John Bradač, 3—>2; Vin. Jurman, H; Fr. Mulej, 1—1.) (Klub št. 47. — Jos. Ovca, 12—9%; Jos. Shum, IM1:. Opomba: Druga številka v seznamu znači ce-blelne naročnine.) SODRUGI V ILLINOISU — ne pozabite igitirati poleg Proletarca tudi za "CHICAGO SOCIALIST", glasilo socialistične stranke v lllinoisu. Naročnina: $1.50 za celo leto, $1 za osem mesecev. Naslov: Chicago Socialist, 1501 Warren Ave., Chicago, III. ORGANIZACIJSKI FOND SOCIALISTIČNE STRANKE. I. Izkaz. Coltinwood, O.: Mike Podboj................$ 1.00 Edmond, Okla.: Frank Knafelc..............................1.00 Harwick, Pa.: Klub št. 234 JSZ..............................5.00 Waukegan, III.: Po $1: Frances Zakovšek, Fr. Corn, Ph. Jerele, (N. Chicago), M. Judnich; po 50c: Helen Judnich, F. Malovašič, L. Kužnik, B. Podboy, A. Možek, M. Kreser, F. Nagod; T, Pierce in R. Skala po 25c, Skupaj .......... 8.00 Renton, Pa.: Pola J. Čopiča, J. Čopič $5; po $1: J. Stavor, F. Tomsich, Jennie Gorsich, Alice Čopič, Pittsb., M. Čopič, Pittsib., R. Kranc, Pittsb.; po 25c: P. Trebeč in J. Trebeč, Skupaj .................................. 12.50 Chicago, III.: Pola Ch. Pogorelca, C. Pogorelec $2; po $1: M. Zupan, M. Nemanich, A. Zabkar, V. Cainkar, J. Zupančič, J. Webel, A. Golenko, F. Stonich, Anna Grilc, A. Mišja, A. Kocjan; po 50c: M. Ciganich, F. Kordesh, J. Rayer, J. Rapsel, J. Bedenčič, S. Dičk, A. Ferkul, J. Da-rovec, E. S. Yunik, F. Benchina, J. Steblaj, A. Medic, M. Jakše, F. Baskovec, F. Zaitz; po 25c: M. Klemene in P. Vesel; F. Omahen 40c. Skupaj $21.90 odbito za lokalno kampanjo glasom str. zaključka za klub št. 1 JSZ $5.45, skupaj.. 16.45 Renton, Pa.: Pola J. Veharja. Po $5: J. Vehar in L. Gorsich; po $1: F. Stavor, A. Malečkar, I. Perme, Ana Flisek, I. Planine, F. Gruden, V. Ursich, P. Rolich, A. Bregent, P. Vidmar, I. F »tur, Frances Vehar; po 50c: F. Kosan, N. Semprimožnik, J. Pompe, F. Goršin, J. Luzar, J. Gen.ti, I. Flere, J. Koncilja, F. Jelnikar, F. Rome, D. Filacki, L. Bogataj, J. Kokel'j, M. Potočnik, A. česnik, A. Catar, F. Božnar, J. Likar, G. Krek, A. škerlj; po 25c: F. Sbekš, J. Pierce, L. Dovjak, A. Stonich, A. Videch, L. Skok, Ana Stonich, A. Seksh, J. Derlink, M. Zavašnik, A. Barbich, J. Spees, K. Valich, J. Tusher, M. Podnebšek, P. Jeram, J. Knafelc, J. Blodich. Skupaj........................ 38.50 Skupaj v tem izkazu.......$82.45 Tajništvo J. S. Z. Sodrugi v zapadni Pennsylvaniji, v nedeljo dne 28. oktobra se bo vršila v Canonsburgu tretja konferenca socialističnih klubov in društev izobraževalne akcije JSZ. v zapadni Pennsylvaniji. Tako je zaključila zadnja konferenca, ki se je vršila dne 2. septembra v Bridgeville. Želja zborovalcev na konferenci v Bridgeville je bila, da bi posečali naše zbore zastopniki vseh klubov v tem okrožju, kakor tudi, da bi bila na njih zastopana vsa društva podpornih jednot v zapadni Pa., ki so včlanjena v "Izobraževalni akciji JSZ." Ako želite kakih informacij, se obrnite na tajnika konference ali na člane organizacijskega odbora, katerih imena najdete v zapisniku, priobčen v tej izdaji, ali pa se informirajte pri kakem drugem udeležencu zadnje konference. Mi se zanašamo tudi na vaše sodelovanje, kajti uspehi so mogoči le tam, kjer je dovolj kooperacije. Pripravimo se na canonsbur-ško konferenco. "Konferenca socialističnih klubov JSZ. v zapadni Pennsylvania" bo postala močna agitatorična moč, ako bomo delali skupno vsi z enim namenom — ja-čati našo JSZ., širiti njeno glasilo Proletarca in agiti-rati za utrditev socialistične stranke. Odgovori na vprašanja, na katera bi moral znati odgovoriti vsak izobražen delavec. D—r. Odgovori na v zadnji številki Proletarca stavljena vprašanja, ki se nanašajo na socialistično modroslovje in nauk, so kot sledi: 1. Filozofija socializma nam je bila podana na podlagi študiranja gospodarskih razmer in ne po nav-dahnjenju kake ob nadnaravnih bitij ali bitja delegirane osebe ali oseb, kakor se trdi, da je slučaj s svetim pismom. študiramje družabnih razmer, kar je zvezano z gospodarstvom, je pokazalo, da so sredstva za življenje pridobivana potom družabnega, kolektivnega dela, toda danes na korist posameznikov. Ta sistem je treba sipremenilti v toliko, da bodo ta sredstva (vse kar se potrebuje za življenje) družabna, oibratovana in, vporabljana v korist tistih, ki jih pridobivajo, ne Da samo za nekatere, ki jih v mnogih slučajih sploh ne pridobivajo. 2. Nekaj, kar je preveč za vpora.bo ene osebe ali ene družine, se označuje za družabno. Nekaj, kar se potrebuje za eno osebo ali za eno družino, se imenuje individualno ali privatno. 3. Marks in Engels. 4. Nadvrednost je razlika med tem kar delavec dobi za svoje delo v obliki plače in vrednostjo, po kateri se prodaja izgotovljena roba. 5. Dobiček ali prof iti izhajajo iz nadvrednosti. 6. Avtor knjige "Vrednost, cena in profit" je bil Karl Marks. 7. Za podlage študiranja socializma jemljemo materialističen nazor zgodovine, ki pokazuje, kakor že gori omenjeno, način, potom katerega je ljudstvo v raznih dobah živelo in se razvijalo. Postulata tem študijam sta: Zakon nadvrednoisti in razredni boj. Na podlagi tega se razlaga, zakaj se imenuje napr. rent, obresti in dobiček "roparska trdjica". 8. Avtor knjige o "Izvoru družine" je bil Friderik Engels. 9. Potek zgodovine je zapisek preteklih političnih, gospodarskih in duševnih iaprememb, predstavljajoča dejanja velikih mož, vojn in podjarmljenja, zakrivajoči pa, odnosno nerazlagajoči gospodarske slučaje, ki so silili tozadevne može, da so ravnali tako kakor so, in tako povzročili, odnosno pomagali povzročiti nastale izpremembe. 10. Sipartacus je bil vodja pomembne ustaje sužnjev proti Rimu, eno stoletje pred Kristusom. 11. Ženske so bile tiste, ki so nam dale umetnost tkanine in pletenine. 12. Avtor knjige "O razvoju lastnine" je bil Paul Lafargue. 13. Avtor knjige "žena in Socializem" je bil August Bebel. 14. August Bebel je bil socialističen voditelj in član nemškega parlamenta. 15. Z očetom na čelu družine, je bil bog m spola. 16. Ko je bila žena glavar družini, je bil ženskega spola. Tako čitamo iz zgodovine boginjo, mesto boga. 17. Zato, ker vse vrste živali ponavljajo življe zgodovino svoje vrste. 18. študiranje živalskega življenja dokazuje, so bili vodni in suhi prostori v preteklosti druga kot so danes; to se pravi, kjer je sedaj voda, je preje suho, in kjer je sedaj suho, je bila preje voda, 19. Družina čebel je razdeljena v tri razrede, sicer v trote, matice in delavce. Trot je moškega in ne opravlja drugega dela nego skrbi za na vanje zarodka. Matica leže jajca kot ji je priiv Vse delo v panju opravljajo delovne čebele. Vzrok miu redu je, ker je vse tako odrejeno po prirodi. 20. Charles Darwin je bil slaven angleški doslovec in je živel v 18. stoletju. 21. Obstanek najsposobnejših pomeni obst tistih, ki so najsposobnejši, da se obdrže v boju za" jenje na površju. Zmagovalci so vedno tisti, ki najsposobnejši pridobiti si hrano zase in za svoj 22. Božič je izvor paganstva. 23. Pravičnost in krivičnost se spreminjala premembami gospodarskih razmer. 24. Razredni boj je med gotovim izkorišča proizvajalnim razredom in gospodujočim razreJ posedujoč produkte, ki jih proizvaja prvi razred. 25. Kot ljudje moramo ponavljati zgodovino ših prednikov. 26. Moški je bil tisti, ki je izumil orodje za janje. 27. Materialistično naziranje zgodovine. 28. Začetek razdelitve dela in razumevanje teklosti, kakor sodba zgodovine, je ključ do zn To razumevanje sega daleč nazaj v čase, ko je m skrbel za žiyež, med tem ko je opravljaja žena mala hišna opravila. 29. Žena je bila tista, ki je v starodavnih vzgajala otroke. 30. Predno je nastopila ženitba po parih, vladalo na splošno ženitba z rodom ali plemenom; ka ženitba je bila poligamistična. 31. Predno je prišla v veljavo privatna last"' je bila žena enakopravna z možem. 32. Kadar priroda izbere za novo obliko živ" spol, se to imenuje prirodna izbera ali naturna cija. 33. Pasje tuljenje pomeni klic ali 'čustvo iz dobe. 34. Najbližji človeški podobnosti so opice o gutan, gorila, šimpanz in gibon. 3>5. Vsa živstva je mogoče slediti nazaj do same celice, takozvane amebe. 36. Darwin nam je pokazal, da se morajo v ganičnem svetu vsa živa bitja prilagoditi razme življenja, ali pa poginiti. 37. ženska je bila tista, ki nam je dala um lončevine. 38. Ogenj je omogočil, da so ljudje za; drevje in so se naselili po votlinah. 40. Razumevati prispodobno, pomeni prim stvar, ki ima podobnost oni stvari, ki jo imamo v jih in jo hočemo razrešiti. Pod logiko pojmujemo kaj, kar ima podobnost in merilo sopostavljeni o kateri govorimo. Razumevati induktivno (uvajalno) pomeni stvarjo na gotovem mestu in priti do splošnega zanika. Razumevati deduktivno (odračunajoče) pomeni aieti s stvarjo na splošno in jo dovesti do gotovih de-]ev ali detalja. (Popravek.—V izmed v zadnji izdaji objavljenih ftaianjih bi se moralo 8. vprašanje glasiti: 8. Kdo tpisal knjigo "Postanek družine"? in ne življenja, or je pomotoma tiskano. Povest o sedmih obešenih. (Nadaljevanje s 7. strani.) . Spomnil se je drugega za drugim vseh nežnih slučajev, ko so metali bombe na ljudi ijegovega plemenitega in celo bolj visokega stanu, — in bombe so trgale njihova telesa na oseke, razkropile možgane po umazanih ope-] in stenah, trgale zobe iz njihovih gnezd. In teh spominih se mu je zdelo tuje njegovo tno, debelo, bolno telo, ležeče na postelji, ka-da bi že občutil ognjeno silo eksplozije; in :Io se mu je, da se trgajo v ramah roke od te-b, zobje izpadajo, možgani se cepijo na delce, loge neme in leže pokorno, s prsti navzgor, čisto irliško. Da bi ne bil prav nič podoben mrliču, Kje naporno premikal, glasno dihal, kašljal, da »zvenele prožine in da je v živahnem šumu še-telaodeja; in da bi pokazal, da je popolnoma da ni niti za trohico umrl in da je še daleč smrti, kot vsak drug človek, je glasno in pre- trgano, globoko zagodrnj al v tihoti in osamelo-sti spalnice: — Ti so pa tički! Tipa ti! Tako je hvalil detektive, policijo, vojake, vse te, ki varujejo njegovo življenje in ki so tako pravočasno, tako spretno preprečili umor. In čeprav se je premikal, hvalil in se smehljal s prisiljenim lažnivim smehljajem, da bi izrazil zaničevanje do glupih, ponesrečenih teroristov, vendar še vedno ni verjel v svojo relšitev, v to, da življenje naenkrat, nenadoma, ne odide od njega. Smrt, ki so jo zanj zamislili ljudje in lji je živela samo v njihovih mislih, v njihovih namerah, je že stala nekako tu in bo stala in ne odide, dokler onih ne primejo, jim ne odvzamejo bomb in jih ne posade v varno ječo. Tam v onem kotu stoji in ne odide — ne more oditi, kakor poslušen vojak, ki so ga po volji in povelju nekoga postavili na stražo. — Ob eni uri popoldne, ekscelenca, je zvenela izrečena fraza in se prelivala v vse glasove: enkrat veselo-zasmehljiva, potem jezna, potem zopet trdovratna in topa. Kakor da so mu postavili v spalnico sto navitih gramofonov in vsi kri-če drug za drugim z idijotsko vestnostjo predpisane besede: (— Ob eni uri popoldne, ekscelenca! (Dalje prihodnjič.) c^® Ako je en član družine lump, ne sodi vseh drugih članov po njemu. Izid glasovanja za odbore Jugoslovanske Socialistične Zveze. EKSEKUTIVA NADZORNI ODBOR PROSVETNI ODSEK NADZ. ODBOR SLOV. SEKCIJE št in kraj kluba. h h ,60 O < Benchina Fr. B. Cainkar Vin. Kovach Mary. Lotrich Donald J. >t4 .2 « JI rt > O £ Olip John Tauchar Fr. S. Udovich Mary. Zajec Fr. Aučin Mary Godina Fil. ji © l rt S Tich Angela Udovich Fr. Zajec Louis. Kobal A. Molek Ivan. Olip John. 0 M «0 O >■5 C 0J > O Kobal A. i s < a § j Oven Josko. Podlipeo Fr. | 1, Chicago, III ...... 30 16 22 17 13 28 18 26 16 39 15 34 5 13 20 4 26 39 32 37 36 30 35 32 !, Glencoe, 0.......j 9 2 6 7 2 1 4 8 6 4 7 2 4 1 7 7 6 8 8 4 7 g l,La Salle, 111.......i 5 4 ' 3 ■6 2 B 2 1 2 5 2. 1 5 2 5 1 4 4 5 !!, Chisholm. Minn. . .1 & •• 5 5 5 5 6 S 6 5 5 5 5 5 1!, Sygan, Pa........ 23 3 21 11 4 13 3 14 18 18 12 17 3 6 7 4 12 21 18 18 17 21 14 20 !i, Cleveland, 0...... 26 5 10 9 2 18 12 23 6 27 14 25 2 1 9 4 14 27 13 25 20 23 21 19 1!, W. Newton, Pa..... i « 8 •5 .. 7 3 2 6 7 7 1 1 5 7 4 8 8 1 8 7 (1, Clinton, Ind.......I 12 12 2 io 10 12 1 10 1 2 10 3 11 10 12 10 2 12 12 IE, Waukegan, I1L ..... 3 4 4 3 2 3 1 4 i 1 5 4 i 2 1 B 5 4 ' 4 3 6 8 6 1!, Springfield, 111. . . . 10 3 10 2 4 5 6 5 8 1 8 7 5 8 10 9 11 11 4 10 8 ftVirden, 111........ 2 2 3 1 1 2 3 2 4 1 4 4 X 4 8 4 4 4 4 IS, Herminie, Pa..... 12 1 16 7 i 8 B 12 5 13 j 6 15 6 4 8 15 10 14 15 io 9 15 114, Detroit, Mich..... 18 4 10 7 4 12 15 8 17 16 9 i 8 6 8 19 12 18 14 13 14 16 IS, Nokomis, 111...... 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 Hi, Gross, Kans...... 7 7 B 2 6 1 h 7 4. 3 '4 7 5 5 5 '2 7 7 175. Moon Run, Pa..... 9 9 ' i 2 9 2 8 8 10 1 5 4 7 7 8 7 7 8 S 1», Wick Haven, Pa.. . 9 9 9 4 *6 4 8 « 4 4 9 6 9 4 6 9 8 11 Lloydell Pa. S 5 5 6 5 5 ; 6 g g 5 ISi, Lawrence, Pa..... 9 5 4 i 9 6 2 9 8 2 7 1 3 8 9 7 2 7 6 9 5 9 88, Homer City, Pa.. .. 11 3 14 7 2 8 1 10 e 9 7 5 '4 8 8 13 8 9 12 13 10 9 11 7 1, Carlinville, 111..... 10 11 5 4 8 7 4 11 2 9 6 6 5 9 9 11 4 11 8 17, Madrid la. . . 5 5 6 5 B 5 5 K 1 S 5 g g e IS, Luzerne Pa 3 2 3 3 1 3 3 3 2 3 1 3 5 g O * • I, Pullman, 111....... 5 4 i 5 i 4 is 5 4 5 2 1 5 4 "5 2 3 3 0 5 Bi, Pursglove, W. Va... 14 •• • • •• , 8 , 9 13 9 8 13 10 12 12 10 14 110, Library, Pa. ...... 12 12 •• 12 1 11 ,. 12 I • • 11 ii 'i 4 9 11 12 9 4 11 12 Ill, Harwick, Pa....... 3 | . . I 7 1 •• 7 1 •• 1 4 6 I 7 1 • • 7 6 2 1 7. 7 6 B 5 7 4 85, Sheboygan, Wis. . . 7 1 • • f 10 1 4 i 7 6 ! 4 7 I 12 J 2 10 5 8 10 12 6 8 6 11 8 11 HI, Terre Haute, Ind.. . 4 2 e 1 S 2 4 6 f . . 4 3 4 1 6 5 6 5 5 5 :■ Universal, Ind..... 11 12 3 2 6 1 S 9 10 | 1 10 i 8 4 7 11 6 11 io 7 7 12 9 Sui at large.......... 1 9 5 5 3 3 4 7 9 1 4 7 t ' i 5 1 6 8 4 9 5 7 8 Skupaj............ |302 GO |260 1119 38 1178 ,125 |210 163 1295 11138 1273 1 26 | 32 [146 | 91 ||156|318 ]246 |314 H250 |228 |288 |276 LISTU V PODPORO. SOUTHVIEW, PA.: Vesela družba pri s. Rupniku, $10; Jos. Jurca, 10c. LAWRENiCE, PA.: Nabrano pri s. Kvedni na zabavi $7.61; M. Gruden, $1.00. AVELLA, PA.: Jos. Brenčič, $1.00; J. Ribarič, $1.00; Neimenovan, 50c; Math Derimota, 50c; Fr. Kaste-lic, 50c; L. Bogatay, 25c. BRIDGEVILLE, PA.: Steve Bogatay, $1.00. (Poslala Mrs. Tauchar), skupaj ................$23.46 GLENGOE, O.: Nace Žlembergar............ 5.60 LLOYDELL, PA.: Nabral L. Kveder.......... 2.50 BERRYBURG, W. VA.: Jos. Kauch........... 2.00 RED LODGE, MONT.: K. Erznožnik ......... 1.50 DETROIT, MICH.: Fred Kochavar.......... 1.00 CANONSBURG, PA.: Jos. Kansas, $1.00; Anna Mezek, $1.00, skupaj .................. 2.00 SYGAN, PA.: Frank Dolinar................ 1.00 WEST NEWTON, PA.: F. Florjančič..........25 IRWIN, PA.: A. Chater.....................15 NA PRODAJ IMA dobro ohranjene, KONCERT—HARFEN—CITRE JOSEPH TOPOLAK, 1332 Frederick Ave., Detroit, Mich. Skupaj .............................$39.46 Prejšnji izkaz .....................267.48 Skupaj.........................$306.94 c^® LLOYDELL, PA. — Članstvu soc. kluba št. 181, JSZ., naznanjam, da se vrše naše seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v dvorani društvji Sv. Petra in Pavla. Delavci, pristopajte v socialistično organizacijo. — Tony Zalar, tajnik. DRAMSKI ODSEK SOC. KLUBA ŠT. 1, CHICAGO, ILL. priredi V NEDELJO 30. SEPTEMBRA V DVORANI Č. S. P. S„ I 1126 W. 18th St. igro v petih dejanjih 'Beaett 2£rat" PRIČETEK IGRE OB 3 POPOLDNE; PO IGRI PLES IN PROSTNA ZABAVA. Igra Kufrinov orkester. Vstopnina 50 centov, j IZ UPRAVNIŠTVA. Dne 25. septembra se konča kon-test za dobivanje naročnikov P«"°}e" tarcu. Tisti, ki ste se ga udeležiti, pošljite vse do 25. septembra dobljene naročnine takoj ko poteče ta datum. Razun današnjega bo priobčen še en izkaz pod rubriko "Agitacija za razširjenje Proletarca" in ob enem izkaz nagrad, da si bo vsakdo lahko izbral nagrado, do katere je opravičen. Pri tem pa ne pozabite, da traja agitacija za razširjenje Proletarca neprekidno naprej. Ker je upravnik zaposljen tudi v uradu tajništva J.-S. Z., prosimo naročnike, da naj obnove naročnino takoj ko jim poteče in naj ne čakajo opominov. S tem nam prihranite mnogo časa. Na agitaciji za dobivanje naročnikov Proletarcu se nahaja v Pennsyl-vaniji sodruginja Frances A. Tauchar, ki je s sodelovanjem sodrugov v Pa. dosegla že lepe uspehe za list in pri prodaji knjig. Kristina Omahne bo obiskala naselbine v Wisconsinu na agitaciji za Prosveto. Ob enem pa je nam izjavila, da bo agitirala tudi za Proletarca. Ako vam je naročnina potekla, jo lahko obnovite pri nji. Kooperirajte tudi z drugimi našimi zastopniki, potovalnimi in lokalnimi, da se bo število naročnikov na Proletarca čimhitrejše dvigalo. VABILO NA VELIKO PLESNO VESELICO! katero priredi Društ. "SOSEDJE" št. 449 SNPJ! v CICERO, ILL. v nedeljo dne 23. septembra, 1923 v Warren Park Dvorani na 2100 S. 56th Ave., Cicero, III, j (le pol bloka severno od Douglas Park "L" in od 22. ceste.) Vstopnina za moške je 35c, ženske v spremstvu moških so vstopnine; proste. Začetek točno ob 2 uri popoldne. Nova velika dvorana, lepo vre j ena in ima vse ugodnosti za večje * zabave in veselice. Upamo, da bodo Slovenci iz Chicage in okolice! napolnili dvorano na omenjeni dan, ter obiskali sosedno društvo vi Cicero, zakar vam gotovo ne bo žal in enako je članstvo našega 3 društva pripravljeno vam pomagati ob enaki priliki. Odbor se trudi, da bo vstregel vsem, vse potrebno za suha grla ^ je že vrejeno in tudi za lačne želodce bo dovolj na razpolago, da bo. lahko dobil vsak kar bo poželel. Za plesalce bo igrala dobro znana: izvrstna Geo. Začek orkester godba. Priti v dvorano je lahko, vse ulične kare iz vseh strani Chicage j do 22. ceste, po 22. cesti zapadno do konca in ko se vstavi, tam se presedite na LA GRANGE karo in peljite se do 56. ave., in tam j pojdite še en blok severno do dvorane, zunaj bode zastava in naš [ odbor bo tudi pazil, da vam pokaže prostor. Douglas elevated! vlak, ki vozi zapadno vas pripelje ravno na postajo na 56. ave., in j tu imate samo pol bloka severno do dvorane. Torej na svidenje vsem dne 23. sept. kliče ODBOR! Boj proti srčni hibi. Zdravniške preiskave industrialnih delavcev in, will, ki zaprosijo za zavarovalnino, kažejo, da dva toied vsakih 100 trpita na srčni hibi. Ta bolezen, ki (iko pogosto utrga nit življenja našim najbolj sposob-lim možem in ženam v zgodnji dobi, se pojavlja v dveh dobah življenja in sicer pred 2 Oletom in po 40. I nekem članku piše Dr. Mortensen iz Battle Creeka, Mich., ki je najslovitejši srčni specialist na svetu: "Srčna hiba, ki se pojavi v starosti, napade krvne žile obisti. To bolezen poostrijo toksini, ki se porode v irevesju, če je prebava slaba." Trinerjovo zdravilno (renko vino izvrže toksine ali strupeno snov iz črev in jih drži čista. Iz tega je dovolj jasno, da bi moral vsak vživati Trinerjovo zdravilno grenko vino, ki je irio zanesljivo zdravilo, Nad 34 let že slavi kot ne-prekosljivo zdravilo v slučajih slabe prebave, plinov v trevih, slabega teka, nervoznosti, glavobolov in slič-nih znakov želodčnih neredov. V vseh lekarnah in tr-;jovinah z zdravili. ^ DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se trše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevni redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj jnoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, I) ji pridobivamo novih članov. — Organizator. RAZPIS SLUŽBE. Radi izvolitve sodruga Chas. Pogorelca za tajnika JSZ. se potrebuje v uradu Proletarca novo pisarniško moč. Prosilec za to službo mora biti vešč slovenščine v govoru in pisavi, znati mora angleško, pisati na pisalni stroj in razumeti knjigovodstvo. Za to službo se imajo pravico priglasiti samo člani J. S. Z. Pošljite ponudbe na naslov: "Proletarec", 3639 W. 26th St. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj Toliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. Preči tajte naš cenik knjig, priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, btere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije. Največja zaloga boljših književnih del. LOUIS KVEDER (200 Walsh Bldg.) 434 Diamond St., PITTSBURGH, PA. Izdelujem pooblastila, kupne in darovalne pogodbe, testamente in vsa v notarski posel dela. STEDLJIVI LJUDJE i vlagajo redno in investirajo razumno v KASPAR STATE BANKI največji jugoslovanski banki v Zed. državah 1900 Blue Island Avenue in vogal 19. ceste. CHICAGO, ILLINOIS. Kapital in prebitek $1,2 5 0,0 0 0.0 0 Prodajamo parobrodne listke za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter mul iiauzurs i v oui 111 , , , Chicago Clearing House pošiljamo denar v staro domovino Ass'n. najhitrejše in najceneje. Pod vladnim in državnim nadzorstvom in CENIK KJIG ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................28 ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 6.00 DEMOKRATIZEM IN ŽEN- STVO, (Alojzija Stebi) .......1» GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. Sarabon), vezana.....1.26 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ..................25 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........2« KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik En- gels)........................2» KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej) ... ^ .26 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40 O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .19 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... M POGLED V NOVI SVET........1» POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), vezana . ...........90 PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezana ............1.15 RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En- gels, prevel M. Žagar)........35 REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditui) broširana..................44 SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA, inialn 8NPJ., 364 strani, vezana r platno ......2.00 SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Oxrald), bxoM- rana ...................mm SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda vezba................. -4® SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. .60 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ........... 1.26 SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana...............50 USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske Tepubliie...........It VARČNA KUHARICA, (Marija Remec}, vezana............1.0® V NOVO DEŽELO, (E. K.) broširana...................25 VOLJA IN DEJANJE, (paihe- logična analiza).............26 PADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM ... .1« ZAKON BIOGENEZIJE. (J. He- ward Moore, prevel I. M.) .... 1.60 ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavec^ ..................5» Nadaljevanje z 2. strani. ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez- laj)......................30 ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1., trdo vezana...............1.50 ZDRAVJE, jan., feb., marc, april in majska izdaja letnika 1922, vsaka po....................10 ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec)......25 ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. zv. 75c; III. zv. 65c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1916, vezan ............ 40 letnik 1917, vezan ............ 50 letnik 1919, vezan ............ 50 letnik 1920, vezan .............. 65 letnik 1921, broširan .......... 50 letnik 1922, vezan ............ 75 letnik 1922, broširan .......... 50 letnik 1923, vezan ............. 75 CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, t za 5c.......L....... (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva številka) ...................10 KRES, fevija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik 1. 1923, št. 2—3—4 ..............40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH »Rž A V......40 « ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweie-TrateniSki) .. .10 PROLETAREC, vezani letniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ____ 5.00 RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, prva in druga številka .05 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . ...................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), rezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Os- * borne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOCIETY, (Lewie H. Morgan), vezana............1.50 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1,20 "DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60 EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana.......00 EVOLUTION OF PROPERTY, (Paul Lafargue), vezana......60 JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.26 tit It GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda veizba .............. JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic..... KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht), vezana ................... KING COAL, (Upton SimeUir), povest iz »adnjiga Jtrajh (1913) coloradskih promojarjir trda vezba ................. LAW OF BIOGENESIS, (J. Howard Moore), rezana..... LIFE AND DEATH, (Dr. E. Teichmann), vezana ....... OUTLINE OF HISTORY, (E. G. Wells), vezana, 1171 strani 5.1, PHYSICIAN IN THE HO 1781, (J. H. Greer, D. D.) DoaaiSi zdravnik, vezana.......... REPUBLIC OF PLATO, maia RIGHT TO BE LAZY, (P»il Lafargue), vezana . . ........ ROBERTS RULES OF ORJUO, vezana ....... SAVAGE SURVIVALS,' (J. flor ard Moore), rezana . . . SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Untenman, vezana SOCIAL REVOLUTION, (Sari Kautsky), rezana........ 1 STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPEMVJ. TION, (A. M. Lewis), remit j THEY CALL ME CARPENTER, (Upton Sinclair), trda verba.. L! THE CRY FOR JUSTICE, (Upton Sinclair) vezana .........1 THE DREAM OF DEBS, (Jack London)........ THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju r«r za privatne interese ........... THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Shy, Williams), s slikami, 311 ,tra- ni, rezana v platno..... 100%. (Upton Sinclair). Por«! patrijota........ VITAL PROBLEMS IN 300141 EVOLUTION, (A. M. L.wU), vezana........ THOUGHTS OF A FOOL," (Ev* lyn Gladys), vezana ........ Naročilom priložite poštni ali presni money order, ček ali Za manjša naročila lahk« poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poitniae sto. Klubom in čitalnicam, pri večjih naročilih liberalen popmt, Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.