Politični ogfled. Avstrijske dežele. A v s i r i j s k o. Iz stalne večine v državnem zboru ni nič: v soboto večer so dobili trije večji klubi načrt za-njo v roke, toda klub nemške levice ga je zavrgel še isto vpčer, klub konservativcev pa drugo julro, samo klub poljskih poslancpv ni rau kaj ugavarjal. In resnica, gg. poslanci bi le slppo miš lovili, ko bi stopili v tako večino, v kateri bi se odrekli svojim načelom ter prisegli le na načela vlade! — Grof TValTe vesla, kakor se vidi iz načrta za stalno večino, sedaj veselo na morje liberalizina, kdo hoče za njim? — Nemška lpvica, toda brez njpga. — V državnem zboru se nadaljujp posvetovanje o proračunu za naučno mimsterstvo, toda človpk vidi, da je gg. poslancem vsa razprava malo manj. kakor zabava, na katero človek pride — zavoljo lepšpga. ne zavoljo njp samp. Štajarsko. Da je »stalna veeina« mrtva, prpdno se je rodila, tega so mpnda najbolj veseli npmški naeijonalci v Gradci, kajti vlada njih ni povabila va-njo in kaj bi bila država brez njib, brez samonemških kričačev? — Ker se po pravici sodi, da razpusti vlada prej ali slej državni zbor, zato se ta mlada stranka pripravlja že sedaj na volitve in skorej gotovo je, da zmagajo nje možje povsod po mestih in trgih, more biti ?e tudi kje na kmetih, ne pa v veleposestvu. Tu so še stari liberalci na krmilu. Koroško. V Celovci je imela podružnica šulverpina v nedpljo veliko zabavo "in hvali se, da odpade iz nje za šulverein lepa vsota denarja. Pri tej zabavi so bili tudi možje, katerim je v varstvu pravica, tudi za slov. ljudstvo, zoppr katero nemški šnlverein dela. — IJiiirl jp koneem januvarija dr. Matej Lulman, vrl duhovnik in dplavpn rodoljub, pa dovolj nesrečen v svojem življpnji! Kranjsko. Vodja deželnp vlade, baron Hein, obiskuje spdaj srednje in ljudske šole v Ljubljani in se mu vidi, da so mu nemške jako na sroi. — »Vzajemno podporno društvo« v Ljubljani ima v »naprpdni stranki« silne nasprotnike ter je njim v društvu vsp črno. oderuško. No, upajmo, da se jim pokaže društvo v dejanji bolje, kakor si ga malajo v svoji strasti! Primorsko. V mestnpm zastopu v Gorici ne vidijo nobene potrebp za kako slov. ljudsko -olo, zato pa tudi np dovolijo za-njo niti vinarja. Kaj stori sedaj vlada? — Slov. pevska društva okoli Trsta so v tem času jako marljiva in jp prav tako. Ker ljudje hrepenijo po zabavi, boljp, da jim ustreže v tpm domače društvo, kakor pa tuje, laško. Hrvaško. »Matici Hrvatski« je bila lani sreča mila ter je imela toliko udov, da jej ni ostala nobena knjiga v omari. Med nje udi najdp človek tudi lepo število slov. rodoljubov. — Sabor še deluje, ali izve se o njem le malo, ker Hrvatje z njim niso zadovoljni, Madjari pa vidijo v njem svojo pokorno slugo« in kdo še govori o takpin ? Ogersko. Kpr je ogprska vlada izgola madjarska, ki pozna le Ogre, druge narode pa zatira, zato se ti sedaj že pogovarjajo, kako bi bilo mogoče odbiti madjarsko silo od sebe. Spomladi bode neki na Dunaji shod zastopnikov npmadjarskih ljudstev, ki vzdibujejo pod madjarsko silo. Če bode le resnica! — Minister Weckerle je bil več dnij na Dunaji in Madjari jemljejo mu to za zlo, češ, da se uklanja preveč »tajni sapi«, ki veje na Dunaji. To je drzna beseda. Vunanje države. Rim. Za slovesnosti pri sv. očetu dnp 19. februvarija se delajo velike priprave, posebno od tujih držav. NemSki cesar, turski sultan in več drugih vladarjev pošlje posebne poslance k tej slovesnosti. ltalija. Zavoljo goljufij pri »banca Romana« je v Rimu sedaj že več liberalnih mogotcev pod ključi. Prav je, da se goljufija kaznjuje, toda Ijubi Bog, kaj bi vara bilo dela, ko bi se v Italiji vsi pozaprli, katerih se ,je prijelo krivično blago! Ne samo pri poslancih v državni hiši, tudi drugod, še višjp se drži Ijudij krivično blago. Franeija. Sodnija je izpoznala, da poslanci, ki so glasovali za panamsko društvo za dpnar, niso ravnali lepo, ali sodnija nima pravice do njih, ker so državni poslanci : taki neki niso odgovorni, če in zakaj da dajo svoj glas tako. No lppa ta razsodba ni, da-si je po črki postave mogoča! — Zaprli so juda Gerina, ker so mu prišli na sled velicim goljuiijam. Za dpnar je delal celo"zoper jade, svoje rojakp, v listu »Libre parolp«. Belgija. Vlada je izdelala načrt postave, po katpri se Ijudstvo ne smp zbirati okoli drž. zbornice ali okoli kraljeve palače: tako ne bode več mogočp delalcem pritiskali na poslance, da se potegnejo za-nje, če jih tudi ni volja. Anglija. Francoski jud Hertz biva v Londonu in se dela, kakor da je Bog zna, kako bolan, samo da inu ni treba v domovino pred sodnijo. Tam ga čaka sodba, da je »iztisnil« 3'/> niilj. iz juda Reinach, preteč mu s tožbo, ako mu ne da toliko denarja. Gudno jp, da angleška vlada trpi tako hlimbo! Npmčija. Kakor je znano, vzel je nemški cesar leta 1870 francoski državi dve lepi deželi, Alzasijo in Lorenijo. Doslej še ti prebivalci niso bili nič kaj radi pod »npmško havbo«, sedaj pa se pravi, da so se nje navadili in torej np škilijo več nazaj, v franeosko republiko; saj pa tam skorej ni veselja več za poštenega človeka. — Na liavarskein napravljajo si po občinab knjižnicp, v katprih dobi lahko vsakdo bukev za branje. Čp bodo lp-te tudi vselpj dobre! Rusija. Garevič Konstanlin je prišel iz Berolina jako »dobrp voljp« domov: pravi se, da si ti vpliki državi poslpj ne bote vpč nasprotnici, ker ni uzroka za to. — Po tpm takcm iz Irancosko - ruske zveze ni nič in tudi rusko brodovje, vojaškp ladijp, np pridp spomladi na Irancosko obrežje. Doslej se je mislilo, vsaj pri Francozih, da je ona zveza žp gotova. Bolgarija. \T grški državi vplja postava, da dobi tujep državljansko pravico, ako služi več let v tamošnji vojski. V Bolgariji pa živi več ljudij, ki so to sto- rili in ti se branijo sedaj vojaške službe v domači državi, češ, da so Grki. Holgarska vlada pa jini ne pripozna tega in jib sili v vojaško sukn.jo. Za lo ima pač pravico. Srbija. Kakor brž odpravi skupščina, drž. zbor, poslavo, ki np dovoli kral.jici Nataliji živpd v Bolgrad«, povrnp sp kraljica v glavno niesto, li kialjn Aleksandru. Ali pa pridp tudi JVIilanV Potreba za-nj ni v lip.lenigradu. Turoija. Kolikor sp sodi, ne tirja ruska vladi vojnp odškodnine od turske vlade z vso silo, najbol.j zato ne, kpr upa, da sultan oslane, ludi ob času kakp vojskp, ruski vladi prijazen. l)o vojske pa pride celo lahko, kajti na Kusijo preži več volkov, najmanji v njih vrsti niso Angleži. — Na otoku Zante je bil velik poIres in jp več vasij popolnem podrlih.