Številka 06 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXIV • September 2018 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke, s topili smo že krepko v drugo polovico leta, v novo šolsko leto, pred nami je jesen pa tudi nova številka Mostišcarja. V njej izveste, kaj se je poleti dogajalo v na­ših koncih – obcina nadaljuje z gradnjo infrastrukture: od izgradnje kanalizacijskega omrežja, prenove delov vo­dovodnega omrežja, zacela se je gradnja prizidka k osnovni šoli, nadaljuje se gradnja oz. opremljanje dvorane na Igu. Vse to izveste v rubriki Iz ob­cinske hiše. V rubriki Aktualno (že) pišemo o prihajajocih lokal­nih volitvah – za zacetek ne­kaj splošnih navodil, ki jih je pripravila Obcinska volilna komisija za vse, ki namera­vate na njih kandidirati oz. drugace sodelovati. Potrjene kandidatne liste bodo znane v zacetku novembra, objavili jih bomo v novembrskem Mo­stišcarju. Na varnost v prometu opozarja naš medobcinski inšpektorat, ki bo septembra na obmocjih šol in šolskih poti izvajal poostren nadzor, predvsem nad hitrostjo vozil v prometu. Eden osrednjih društvenih dogodkov poletja je tradicio­nalna konjeniška prireditev v Vrbljenah – prvi dan je bil dir­kaško obarvan, drugi pa pos­vecen spretnostni ježi. Kako je bilo, so nam napisali iz Ko­njerejskega društva Krim, ki prireditev organizira že vec kot tri desetletja. Aktivni so bili clani gobarskega društva, ki so v središcu Iga odprli ucno pot o gobah, te dni pa so v polnih pripravah na številne gobarske razstave, ki jih prip­ravljajo jeseni. V Koticku za mlade vec gradiva pricakujemo v pri­hodnji številki, saj se je šolsko leto komaj zacelo – kako se je preteklo koncalo za ucence 9. razreda izveste v tej rubriki. Zacele so se tudi aktivnosti v knjižnici, veliko jih je posve­cenih prav mladim. Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostišcarja je cetrtek, 27. september 2018. Številka bo predvidoma izšla 14. oktobra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Poletje je bilo tokrat zara­di odpadlega Kolišcarskega dneva malo manj kolišcarsko kot pretekla leta – dobro us-pel je Kolišcarski tabor, o ko­lišcarskem muzeju, ki stoji ob jezeru Ledro v Italiji, pa pre­berite v rubriki Svet okoli nas. Bralcem se predstavlja nova patronažna sestra, ki deluje na Igu in v hribovskih vaseh – Ingrid Babeli Pla­ninc. Na Golem napovedu­jejo novo sezono Seminarjev za zdravo, srecno in uspešno življenje. Pisali so nam tudi matenski gasilci, ki so letos s slavnostno parado in veseli­co obeležili 90 let delovanja. Aktivni so bili naši planinci, ki mdr. letos hodijo po sloven­skem delu evropske poti E7. Obsežne so strani, name­njene športu. Nekateri šport­niki so bili aktivni poleti, ve­liko jih tokrat vabi v svoje vrste v novem vadbenem letu – ponudba je res pestra: od borilnih vešcin, ritmicne gim­nastike, plezanja in še cesa. Ob koncu še vabilo na pri­reditve naših društev, ki jih napovedujemo v Koledarju prireditev. Vsa društva tudi v prihodnje prosimo, da nam vabila na svoje prireditve pra­vocasno posredujejo za obja­vo. Prijetno branje in lepo je­sen vam želi uredništvo Mostišcarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Mostišcar je uradno glasilo Obcine Ig. Obcina Ig Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovic, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Mostišcar 06 | September 2018 Gradbena dela na OŠ Ig Dvorana Ig V Dvorani Ig potekajo dela skladno z nacrtom razvojnih programov in noveliranim investicijskim pro­gramom. V juliju je bila na novo prekrita streha nad dvorano. Trenutno se izvajajo elektro dela (kabli za video, ozvocenje, luci), da se bo lahko zaprl strop. Do konca letošnjega leta bodo v dvora­ V juniju 2018 se je zacela re­konstrukcija in gradnja pri­zidka k OŠ Ig. Gradbeno do­voljenje je UE izdala šele 18. 6. 2018, zato se je zacetek gradnje zamaknil. V prvi fazi se izvaja rekonstruk­cija, prizidava in adaptacija kuhinje, jedilnice, zbornice in službenega vhoda v šolo ter garderob ob špor­tni dvorani. Ker je staticna sanaci­ja zahtevnejša od predvidene in je bilo s posameznimi deli potrebno pocakati, dokler se niso izvedle vse ojacitve in dozidave, se bo izvedba prve faze podaljšala do konca sep­tembra. Potem sta potrebna še teh­nicni pregled in pridobitev uporab­nega dovoljenja s strani UE. Garderobe so že koncane, pote­ka odprava pomanjkljivosti. Šport­na dvorana bo lahko ponovno uporabna, ko bodo v funkciji nova kuhinja, jedilnica in zbornica. V športni dvorani za zdaj poteka raz­deljevanje šolske prehrane in služi kot zbornica za ucitelje. Polona Skledar ni tako izvedena elektroinstalacijska dela, strojne instalacije, izvedba stropov, avdi­torija, keramicarska in druga dela. Za letošnje in naslednje leto smo po­novno oddali vlogo na MGRT. Za letoš­nje leto bo Obcina Ig po koncanih delih MGRT-ju izstavila racun za 153.819 EUR. Polona Skledar Mostišcar 06 | September 2018 Obnove infrastrukture O bcina Ig je v letošnjem letu nada-Ob obnovi vodovoda ter izgradnji kanali-Na Kalinovi in Ponirkovi ulici na Igu pa ljevala z asfaltiranjem obcinskih zacijskega omrežja pa se bo v naselju Tomi-poteka obnova vodovodnega omrežja.cest, in sicer v naselju Tomišelj šelj zgradil tudi plocnik od vasi proti kapeli­– do pokopališca. Prav tako se je zgradil ci. Prav tako v Iški vasi se bo zgradil plocnik Uroš Cuden plocnik na Golem na odseku od trgovine z javno razsvetljavo od šole do gasilskega Golo proti Škriljam. doma po obnovi vodovodnega sistema. Dela v Iški vasi Tomišelj Novoasfaltirana cesta v Tomišlju Dela na Kalinovi ulici na Igu Nov plocnik na Golem Škrilje - Ledine S sej obcinskega sveta 28. redna seja O bcinski svet se je sestal 6. junija in obravnaval 10 tock dnevnega reda. Po potrditvi dnevnega reda o potrditvi zapisnikov prejšnjih sej (26. in 27. redne, 4. izredne ter 7. dopisne seje) zaradi ne­strinjanja z zapisano vsebino svetniki niso glasovali, so pa izglasovali, da se bodo glede za­pisnikov sestali na posebni seji. Sledila je obravnava osnutka Odloka o programu opremlja­nja stavbnih zemljišc na ob­mocju Obcine Ig (prvo branje), ki ga je svetnikom predstavil avtor strokovne podlage. V odloku so mdr. zajeta tudi me­rila za izracun komunalnega prispevka. Osnutek sta obrav­navala Statutarno pravna ko­misija ter Odbor za komunalo ter oba predlagala spremembo vrednosti faktorja z 0,5 na 0,7. Svetniki so predlagali nekaj sprememb pri višini faktorja. Osnutek odloka so nato soglas­no potrdili. Naslednja tocka dnevnega reda je bil Nacrt ravnanja s stvarnim premoženjem Obcine Ig za leto 2018, ki ga je svetni­kom predstavil direktor obcin­ske uprave in so ga svetniki soglasno potrdili. V nadaljevanju so obravna­vali Rebalans proracuna Obci­ne Ig za leto 2018, razloge zanj je predstavila Bojana Birsa iz financno-racunovodske službe. Razlogi za rebalans so bili vec kot 940 tisoc neporabljenih sredstev iz preteklega leta, že januarja je obcina dobila vec kot 150 tisoc evrov od davka na dobitke od iger na sreco, prerazporedili so tudi nepora­bljena namenska sredstva z na­slova javne gospodarske službe oskrbe z vodo. Spremembo je proracun mdr. doživel tudi na postavki za zimsko službo. Po razpravi so svetniki rebalans soglasno potrdili. 6. tocka dnevnega reda je bil Investicijski program zaprezidavo in rekonstrukcijo OŠ Ig. Tega je predstavila Polona Skledar, povedala je, da so že oddali tudi vlogo na Eko sklad, od katerega bi lahko v najbolj­šem primeru dobili skoraj 600 tisoc evrov. Vrednost celot­ne investicije je 2,5 mio EUR. Svetniki so program potrdili. Naprej je sledila obravnava in potrditev predloga (z manjšim vsebinskim popravkom) Ce­nika najemnin zemljišc v lasti obcine Ig za nekmetijsko dejav­nost, ta ostaja enak kot lani. Naslednja tocka je bila pove­zana z jesenskim volilnim do­gajanjem – svetniki so obravna­vali predlog Odloka o dolocitvi volilnih enot za volitve clanov v svete vaških skupnosti in o dolocitvi clanov svetov vaških skupnosti na obmocju Obcine Ig (2. branje). Opozorili so na nekaj problemov pri oblikova­nju SVS-jev, saj nekateri zara­di premalo kandidatov sploh niso formirani. Svetniki so se nato seznanili še s Porocilom o opravljenem nadzoru namen­ske in smotrne porabe sredstev vaških odborov v obcini Ig v ob­dobju 2014-2016, ki ga je prip­ravil Nadzorni odbor. Celotno porocilo je objavljeno na sple­tni strani Obcine Ig. Zadnja tocka dnevnega reda je bila namenjena pobudam in vprašanjem, Slavko Pavlic je pohvalil obcino, ki se je hitro odzvala na njegovo pobudo o popravilu ceste v Brestu, Tone­ta Krnca pa je zanimalo, kakšna je trenutna situacija v zvezi s tožbo glede doma v Iškem vint­garju. Izvedeli smo, da se bo postopek na sodišcu nadaljeval julija. 29. redna seja Na naslednji seji so se sve­tniki zbrali cez dva tedna in na dnevnem redu imeli osem tock, ki so jih ekspresno obrav­navali, saj se je seja koncala v slabe pol ure. Po potrditvi dnevnega reda in zapisnikov prejšnje redne in 7. dopisne seje je sledilo 2. branje Odlo­ka o programu opremljanja stavbnih zemljišc na obmocju Obcine Ig – ta je bil brez raz­prave potrjen, enako tudi Od­lok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za del ob­mocij MA - 4/SS – Matena in MA-1/SV – Matena. Sledila je predstavitev no­velacije Investicijskega pro­grama Prizidek k obstojecemu gasilskemu domu, ureditev vecnamenske dvorane v ob­stojecemu objektu s prometno in komunalno ureditvijo Ig. Predstavila ga je Polona Skle­dar, gradnja poteka vecfazno (od 2016 dalje), za leto 2018 je predvideni strošek 153 ti­soc, za leto 2019 pa 155 tisoc evrov. Nekaj sredstev za opre­mo dvorane bodo pridobili iz sredstev Leader. Skupna vred­nost projekta je nekaj vec kot 866 tisoc evrov. Investicijski program je bil brez razprave soglasno potrjen, enako tudi Sklep o ukinitvi javnega dobra, ki se nanaša na dve zemljišci v k. o. Zapotok. Obravnavali in potrdili so še Dopolnitve kad­rovskega nacrta za leto 2018 – nova zaposlitev je nacrtovana v Režijskem obratu. Pri zadnji tocki Pobude in vprašanje je mdr. Klemna Glavana zanimalo, kakšna je situacija glede ukrepov za za­gotavljanje poplavne varnosti v Strahomerju. Župan je po­vedal, da že gradijo v Iški vasi (Vrbje) in v Tomišlju, pogovar­jali so se tudi o odvozu nane­šenega proda iz Iške. Svetniki so opozorili še na nekaj pere­cih mest na raznih cestah po obcini. 5. izredna seja Izredna seja z eno tocko dnevnega reda je bila sklicana 18. julija. Na njej so svetniki obravnavali Odlok o spremem­bah in dopolnitvah prostorske­ga reda Obcine Ig OPN-4 (2. branje). Najprej so v branje dobili pogodbo o prenosu ze­mljišc in s tem povezanimi po­goji, ki sta jo podpisali obcina in ministrstvo. Na tem 22.000 m2 velikem zemljišcu naj bi najpozneje v osmih letih stal dom za starejše obcane. Župan je pojasnil, da je obcina s to po­godbo pridobila premoženje v višini 2,2 mio EUR. Svetniki SDS so imeli kar nekaj pomi­slekov o pogodbi, od tega, da je bila po njihovem podpisana brez vednosti obcinskega sve­ta, do tega, kaj se bo zgodilo, ce v 8 letih ne izpolnimo obljube o izgradnji doma za starostni­ke. Župan je povedal, da med investitorji obstaja interes za gradnjo doma, bolj problema­ticna je pridobitev koncesije za to dejavnost. Martino Ko­vacic (SMC) je zanimalo, ali je pogodbo pregledal pravnik, in župan je povedal, da je. Spom­nila je še, da je obcinski svet na eni preteklih sej županu dal mandat, da ce bo podpisana pogodba o prenosu zemljišca, bo obcinski svet dal soglasje k spremembi prostorskega reda. Tudi njo je, kot nekatere dru­ge svetnike, zmotilo, da jim je bila pogodba predložena šele na seji, ceprav je bila podpisa­na že prej. Na glasovanju je 11 svetnikov glasovalo za, 3 sve­tniki SDS pa so se glasovanja vzdržali. Maja Zupancic Popis vodomerov 2018 Režijski obrat Obcine Ig v mesecu septembru izvaja letni popis vodomerov po celotni obcini. Ce vas popisovalec ne bo našel doma, vaš vodomerni jašek pa je v objektu, vam bo pus­til sporocilo, na katerem so napisane telefonske številke, na katere ste dolžni uporabniki sporociti stanje oziroma odcitek na vašem vodomeru. Vsi, ki bi imeli kakršnokoli vprašanje glede popisa oziroma izdane položnice, naj se oglasijo na Re­žijskem obratu Obcine Ig takoj, da lahko cim hitreje uredimo morebitne napake. Reklamacije sprejemamo v roku 8 dni po prejemu položnice. Hkrati vas obvešcamo, da se bo obdobna menjava vodo­merov zaradi popisa vodomerov nadaljevala v novembru. Obcina Ig, Režijski obrat Odprtje protipoplavnih nasipov Brest in Tomišelj Prihod na mesto protipoplavnih nasipov Ministrica in župan sta prerezala trak. V torek, 19. junija 2018, sta ministrica za okolje in prostor Irena Maj­cen in župan Obcine Ig Janez Cimperman uradno odprla protipoplavna nasipa Brest in Tomišelj. Skladno s Sporazumom o sofinanciranju projekta Pro­tipoplavni nasip Brest in To­mišelj ter armiranobetonski (AB) zid pri objektu Brest 36 je Obcina Ig financirala iz­delavo strokovnih podlag in projektno dokumentacijo, Mi­nistrstvo za okolje in prostor pa izvedbo protipoplavnih ukrepov. Vrednost celotne in­vesticije je bila približno 440 tisoc EUR, od tega je bil delež Obcine Ig približno 40 tisoc EUR, Ministrstvo za okolje in prostor pa financiralo izved­bo gradbenih del in nadzora v vrednosti ok. 400 tisoc EUR. Dela je s partnerjem Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj in podizvajalci izvajalo podjetje Hidrotehnik. Dogod­ka so se udeležili tudi pred­stavniki Direkcije RS za vode in Hidrotehnika. V uvodnem nagovoru se je župan zahvalil ministrici za vso podporo pri tem projektu. Povedal je, da najprej ni verjel, da se bo obljuba izpred štirih let uresnicila. Izrazil je zado­voljstvo, da so obcani vasi Bre­sta, Tomišlja in Matene varni pred morebitnimi poplavami. Želja je, da se postopno ure­dijo protipoplavni nasipi še za vasi Vrbljene, Strahomer, Iška vas in Iška. Ministrica je omenila, da je v naši državi potrebno urediti in zašcititi še kar nekaj vodotokov in na­selij pred naraslimi vodami. Zahvalila se je županu za so­delovanje in povedala, da si želi takih vztrajnih županov, ki bodo z državo vodili podobne projekte z namenom zašcititi prebivalce. Oba govorca sta se zahvalila gasilcem, ki so nese­bicno pomagali obcanom ob poplavah. Odprtje so pospremili tudi gasilci iz PGD Brest, Matena in Tomišelj. Vašcani teh vasi in Vaški svet Tomišelj pa so prip­ravili lep sprejem in pogostitev za vse udeležence odprtja. Andreja Zdravje, Natalija Skok Andreja Zdravje • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Odziv na prispevek Služnostna pot V 5. številki glasila Obci­ne Ig Mostišcar, izda­ni junija 2018, je bil v Obcanovem koticku objavljen prispevek Janeza Likovica, ki vsebuje neresnicne in zavaja­joce podatke o obstoju služ­nostne poti na parceli 1480/1. Podatek je za medije in nepo­oblašcene voznike dostopen v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru RS. Vsi nepooblašce­ni vozniki so redno obvešceni o neobstoju služnosti in pre­usmerjeni na obstojeco uradno pot. Hkrati je s tem preprecen nastanek služnosti na moji njivi po 1. odstavku 217. clena Stvarnopravnega zakonika, ki ga je revija citirala v objavi. Potrebe po služnosti poti cez mojo njivo ni, saj že ves cas obstaja uradna, prevozna pot med njivami in travniki do reke Iške ter ob njej do glav­ne ceste. Voznikom je dejstvo znano. Njihovo pocetje je ile­galno, gre za motenje posesti. Karmen Svete Clanki v rubriki Obcanov koticek izražajo mnenja ob­canov. V omenjenem clanku številka parcele ni bila izrec­no omenjena, zato podatkov v zemljiški knjigi ni bilo možno preveriti, prav tako poimensko ni bil poimenovan lastnik zem­ljišca. Uredništvo Mostišcarja Zahvala N ajlepše se zahvalju­jem Obcini Ig, županu Janezu Cimpermanu in vsem obcanom, ki so dali pobudo za izgradnjo proti­poplavnega betonskega zidu tudi na naslovu Brest 36, Ig. Franc Nered Lokalne volitve 2018 P red nami je volilno obar­vana jesen s pripravami na izvedbo lokalnih voli­tev, ki bodo potekale v nedeljo, 18. novembra 2018. V obcini bomo že sedmic izbirali župa­na, obcinske svetnike in clane vaških svetov. V casu izdaje te številke Mostišcarja bomo že krepko zakorakali v termine volilnih opravil, kot so objavljena na spletni strani Državne volilne komisije. Vse potrebne volilne obrazce bomo skladno z roki objavili tudi na spletni strani Obcine Ig pod zavihkom Ob­cina/lokalne volitve 2018. Podpise podpore volivcev kandidatom lahko podate na Upravni enoti, v tem prime­ru na Krajevnem uradu Ig v casu uradnih ur. UE Ljubljana – Krajevni urad Ig ima uradne ure le ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure v prostorih Obcine Ig, na Gove­karjevi cesti 6. Politicne stran­ke predlagajo kandidate skla­dno s pravili stranke, pri tem je potrebno upoštevati pravila spolnih kvot. Ob tem želimo posebej povabiti vse vaške svete, da iz vrst 'aktivnih prostovolj­cev' najdete ustrezno število kandidatov in kandidatk, ki so pripravljeni sodelovati v svetu vaške skupnosti. Ce za posamezni vaški svet ne bo vloženih kandidatur, bo obci­na skladno s Statutom obcine posamezni vaški svet ukinila. Andreja Zdravje, obcinska uprava O rednih lokalnih volitvah 2018 R edne volitve v obcinski svet in redne volitve žu­pana je razpisal predse­dnik Državnega zbora, redne volitve clanov svetov vaških skupnosti na obmocju Obcine Ig pa župan Obcine Ig. Za dan razpisa volitev je dolocen 3. 9. 2018, redne volitve v obcinske svete, redne volitve županov in volitve clanov svetov vaških skupnosti pa bodo potekale 18. 11. 2018. Rokovnik in navodila za izvedbo lokalnih volitev sta objavljena na spletni stra­ni Državne volilne komisije. Povezava je na spletni strani Obcine Ig: www.obcina-ig.si/ obcina/lokalne-volitve/. Ob tem bi rad spomnil na naslednje dolocbe Zakona o lokalnih volitvah: Politicne stranke, druge or­ganizacije obcanov v obcini ter obcani lahko najpozneje v desetih dneh po razpisu vo­litev do 13. 9. 2018 dajo svoje predloge za imenovanje pred­sednikov in clanov volilnih odborov ter njihovih name­stnikov obcinski volilni komi­siji. Predsednik, clan volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oce, mati, otrok, sestra ali brat, posvoji­telj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta vo­lilni odbor imenovan, niti ne more živeti s kandidatom v zu­najzakonski skupnosti ali regi­strirani istospolni partnerski skupnosti. Oseba, imenovana v volilni odbor, je dolžna obve­stiti pristojno obcinsko volilno komisijo v treh dneh po javni objavi list kandidatov o svo­jem sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom. Pri tem je pomembno, da pred­lagatelj ob vložitvi predlogov za vsakega od kandidatov za predsednika in clana volilne­ga odbora oziroma njune na­mestnike priloži pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in njegovo pisno izjavo, da bo najpozneje v treh dneh po javni objavi list kandi­datov obvestil volilno komisi­jo o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom (37. clen Zakona o lokalnih voli­tvah). Obrazec je objavljen na spletni strani www.obcina-ig. si/obcina/lokalne-volitve/. Listo kandidatov v volilni enoti se lahko doloci tudi s podpisovanjem skupine voliv­cev, ki imajo stalno prebiva­lišce v volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj 1 % od števila volivcev v volil­ni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne vec kot 1000. Potrebno števi­lo podpisov podpore za listo kandidatov za Obcinski svet Obcine Ig je 57 volivcev (68. clen Zakona o lokalnih voli­tvah). Obrazec je objavljen na spletni strani www.obcina-ig. si /o bci na/ lo kalne-vo litve/ . Volivci pri pristojni upravni enoti podpišejo obrazec pod-pore listi kandidatov. Kandidata za župana v vo­lilni enoti se lahko doloci tudi s podpisovanjem skupine vo­livcev, ki imajo stalno prebiva­lišce v volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj 2 % od števila volivcev v volil­ni enoti, ki so glasovali na zad­njih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne vec kot 2.500. Potrebno števi­lo podpisov podpore za kan­didata za župana Obcine Ig je 55 volivcev (106. clen Zakona o lokalnih volitvah). Obrazec je objavljen na spletni strani www.obcina-ig.si/obcina/lo­kalne-volitve/. Volivci pri pri­stojni upravni enoti podpišejo obrazec podpore kandidatu. Za volitve clanov svetov vaških skupnosti se smiselno uporabljajo dolocbe zakona, ki veljajo za volitve v obcin­ski svet, pri cemer kandidate za clane sveta krajevne, vaške oziroma cetrtne skupnosti lahko doloci s podpisovanjem skupina najmanj desetih vo­livcev (109. clen Zakona o lo­kalnih volitvah), pri cemer se podpisi dajejo na seznamu, ki vsebuje osebne podatke pod­pisnikov: ime in priimek, roj­stni datum in naslov stalnega prebivališca, ce so podpisniki državljani druge države cla­nice EU, pa naslov zacasnega prebivališca, ce nimajo prijav­ljenega stalnega prebivališca v RS. Ce je predlagatelj kandida­ture oziroma liste kandidatov skupina volivcev, je ime pre­dlagatelja ime in priimek ene­ga izmed volivcev z dodatkom »in skupina volivcev«. Ce sku­pina volivcev predlaga listo kandidatov za volitve clanov obcinskega sveta po propor­cionalnem sistemu, ki velja v naši obcini, se ime predlaga­telja šteje za ime liste kandi­datov, ce volivci ne dolocijo drugega imena liste. Vsak volivec lahko da pod­poro s podpisom samo eni listi kandidatov (71. clen Zakona o lokalnih volitvah). Spolne kvote dolocba 70 a. clen Zakona o lokalnih voli­tvah, ki doloca, da politicna stranka ali volivci, ki v volilni enoti dolocajo vec kot enega kandidata za clana obcinske­ga sveta, morajo dolociti kan­didatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov naj­manj 40 % mest na kandida­tni listi (za Obcino Ig pomeni 6 predstavnikov vsakega od spolov: 8 moških in 6 žensk ali 8 žensk in 6 moških) ter svoje kandidate na prvi polo­vici kandidatne liste razpore­di izmenicno po spolu (Med prvimi sedmimi: MŽMŽMŽM ali ŽMŽMŽMŽ). Ce pa so na kandidatno listo uvršceni trije kandidati, mora biti najmanj en predstavnik vsakega od spolov. V skladu s sodno prakso je spoštovanje pravila, da vsake­mu izmed spolov pripada 40 % mest na kandidatni listi in da so le-ti na prvi polovici razpo­rejeni izmenicno po spolu ma­terialni pogoj in je potrebno listo kandidatov, ki navedene­ga ne upošteva, zavrniti, ne da bi se pozivalo na odpravo po­manjkljivosti (I U 1486/2014, Uv 212/2011). Spolne kvote so dolocene tudi pri volitvah clanov svetov vaških skupnosti, ki se volijo po vecinskem volilnem siste­mu, zato vrstni red za samo izvolitev ni pomemben, ker se vrstni red kandidatov na gla­sovnici doloci z žrebom med vsemi kandidati. Po analogiji pa se lahko upošteva izmenic­no pravilo po spolu. Listi kandidatov, ki jo vloži politicna stranka, morajo biti priložena tudi pravila poli­ticne stranke o dolocanju list kandidatov in zapisnik o dolo­citvi list kandidatov. Pri tem je pomembno, da pri dolocanju kandidatov smejo sodelovati samo clani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno pre­bivališce v obcini, pri cemer se liste kandidatov doloci s tajnim glasovanjem, kar mora biti razvidno iz priloženega za­pisnika (51. in drugi odstavek 72. clen Zakona o lokalnih vo­litvah). Lista kandidatov mora vse­bovati oznako volilne enote, ime predlagatelja, ime liste kandidatov, osebne podatke kandidatov: ime in priimek, datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja, naslov stalnega prebivališca, ime in priimek ter naslov stalnega prebivali­šca predstavnika liste kandi­datov. Listi kandidatov morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov (prvi odstavek 72. clena Zakona o lokalnih voli­tvah). Do 18. 10. 2018 do 19.00 ure je potrebno pri OVK vlo­žiti kandidature oziroma liste kandidatov. Volišca izhajajo iz sklepa o dolocitvi volišc in njihovih ob­mocij. Predlagatelji liste kandida­tov za clane obcinskega sveta in kandidatur za župana hkrati z vložitvijo kandidatur sporo­cijo podatke o organizatorju volilne kampanje in njegovo odgovorno osebo ter podat­ke o odprtju posebnega tran­sakcijskega racuna za volilno kampanjo (številko transak­cijskega racuna, naslov banke in naslov imetnika transakcij­skega racuna). Racunsko so­dišce opozarja, da mora vsak predlagatelj liste kandidatov za clane obcinskega sveta in kandidatur za župana odpreti transakcijski racun in ga po dnevu glasovanja zapreti. Ne­odprtje TRR je namrec prekr­šek. Igor Kovacic, predsednik Obcinske volilne komisije Potek in pravila volilne kampanje Brezplacno plakatiranje na jumbo panoju O bcina Ig skladno z Zakonom o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) in skladno z zagotavljanjem cilja ena­kopravnosti organizatorjev volilne kampanje seznanja vse organizatorje volilne kampanje o pravilih oglaševanja. Obcina Ig bo skladno z 8. clenom ZVRK vsem organizatorjem volilne kampanje omogocila brezplacno plakatiranje na enem obojestranskem jumbo panoju, ki bo namešcen v casu volilne kampanje, od 18. 10. 2018 do 16. 11. 2018, na zelenici pred Centrom Ig (med Govekarjevo cesto in Banijo). Plakatna mesta bodo razdeljena glede na številke, ki bodo enake izžrebani številki potrjene liste kandidatov na glasovnici za volitve. Za vsakega kandidata za volitve župana bo Obcina Ig brezplacno namestila dva plakata in za vsako stranko/listo za volitve v obcin­ski svet dva plakata. Oglaševanje v casu volilne kampanje se organizira na krajev­no obicajen nacin ob predhodnem soglasju lastnika zemljišca in ob pogoju, da po koncani kampanji sami in na svoje stroške od­stranite oglasne plakate. Izrecno je prepovedano plakatiranje na objektih: avtobusnih postajališcih, na drevesih, ograjah in proce­ljih spomeniško varovanih objektov. Oglaševanje v Mostišcarju Obcina Ig omogoca oglaševanje v obcinskem glasilu Mos­tišcar. Predvolilne predstavitve kandidatov bodo objavljene pod enakimi pogoji kot ostali oglasi. Volilni oglasi bodo objavljeni v posebni prilogi Mostišcarja Lokalne volitve 2018. Objavljeni bodo le volilni oglasi, oblikovani skladno z zakonodajo. Cene volilnih oglasov so enake cenam obicajnih oglasov – možni tipi oglasov so: Tip oglasa Dimenzija v mm Cena v EUR (brez DDV-ja) Celostranski oglas 200 x 270 (pokoncni format) 220 Polstranski oglas 200 x 137 (ležeci format) 120 Oglas se naroci z narocilnico za oglas, ki je objavljena na sple­tni strani http://www.obcina-ig.si/za-obcane/mostiscar/. Le oblikovane volilne oglase se sprejema izkljucno po e-pošti na: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo volilnih oglasov bo ob­javljen v oktobrski številki Mostišcarja. Racunsko sodišce izrecno opozarja, da bi brezplacno objavlja­nje volilnih sporocil pomenilo financiranje s strani obcine, kar pa je prepovedano. Andreja Zdravje, obcinska uprava Prometna varnost in hitrost P rekoracitev predpisane hitrost je na slovenskih cestah med glavnimi dejavniki prometnih nesrec, še zlasti tistih z najhujšimi po­sledicami. Podrocje hitrosti je zato kljucno za zagotavljanje boljše prometne varnosti. Cas, v katerem živimo, nas s svojo dinamiko veckrat pri­sili k temu, da pozabljamo, da promet in cesta napak ne op­rošcata. Nekateri vozniki še vedno ne upoštevajo prome­tne signalizacije, ne prilago­ dijo vožnje svojim sposobnos­tim, lastnostim in stanju ceste. Usodna je lahko že najmanjša prekoracitev hitrosti, ki nam lahko popolnoma spremeni življenje. Nadzor nad prekoracitvami hitrosti v cestnem prometu izvajata policija in redarstvo. Medobcinski inšpektorat in redarstvo obcin Grosuplje, Ig in Škofljica od svoje usta­novitve leta 2012 na obmocju obcine Ig izvaja radarske me­ritve. Po zacetnem velikem številu zabeleženih prekrškov je bil zaznan padec števila prekrškov, vendar je kljub naši redni navzocnosti to število še vedno obcutno preveliko. Osnovni namen meritev je zmanjšanje števila prometnih nesrec, ki se zgodijo zaradi hi­trosti. Medobcinski inšpekto­rat in redarstvo ob zacetku novega šolskega leta poziva vse voznike motornih vozil k previdnosti in upoštevanju cestno-prometnih pravil pri vožnji. V septembru bomo na obmocjih šol in šolskih poti izvajali poostren nadzor pred­vsem nad hitrostjo vozil v pro­metu. Starše, ki svoje otroke vo­zijo v šolo, pa pozivamo, naj bodo pri obnašanju v prometu zgled otrokom. Zagotovimo šolarjem varno pot v šolo, zato previdno in pocasi! Medobcinski inšpektorat in redarstvo obcin Grosuplje, Ig in Škofljica Mostišcar 06 | September 2018 Konjeniški praznik pod Krimom V soboto, 30. junija, so prizadevni clani Konjerejskega društva Krim pripravili odmevno L etos je bilo na sporedu osem dirk, najprej pet kasaških in nato še dirka enovpreg in dvovpreg sloven­ske hladnokrvne pasme, kot poslastica pa še dirka ponijev – enovprege. Obiskovalce in tekmovalce sta z dogajanjem na tekmovališcu seznanjala naša dolgoletna komentatorja Jani Šivc in Stane Werbole, da je vse potekalo tako, kot je treba, pa so poskrbeli sodniki: Tomaž Janžekovic, Bojan An­toncic, Darko Košar in Mateja Farencic. Vse prisotne sta pred zacetkom tekmovanja pozdra­vila Jože Škulj, predsednik KD Krim, in Janez Cimperman, župan Obcine Ig, ki je tudi ura­dno otvoril tekmovanje. V nadaljevanju bodo nave­deni le nekateri rezultati po­sameznih dirk, vse uvrstitve kasacev pa si seveda lahko ogledate na spletni strani Ka­saške zveze Slovenije. Prva dirka se je zacela z av­tostartom, v njej so tekmovali EU-kasaci, stari od 3 do 14 let. Nastopili so štirje tekmovalci, Napete konjske dirke pod Krimom v ciljno crto pa je prva prikasa­la Paty iz KK Ljutomer z vozni­kom Francem Novakom. Druga dirka se je prav tako zacela z avtostartom, v njej pa so tekmovali EU-kasaci, stari od 3 do 14 let. Zmago sta si pri­borila Concord Jet in voznik Igor Novak iz KK Šentjernej. Predstavnik KD Krim Borut Zaletel pa si je z Dellaris pri­kasal 4. mesto. V tretji dirki z avtostartom so tekmovali štirje EU-kasaci od 3 do 14 let. Med njimi je bil tudi naš predstavnik Borut Za­letel s svojo kobilo Rikeli (IT), s katero sta si prikasala odlic­no 1. mesto. Cestitke, Borut! V cetrti dirki – spominska dirka Franca Pirca – je bil av­tostart za EU-kasace od 3 do 14 let. Tekmovalcev je bilo pet. Na koncu sta zmago pobrala Darja Antolin in Artis, ki je za zmago prejel tudi licno odejo, zastopala pa sta KK Ljutomer, Norwey z voznikom Mirkom Susmanom iz KD Krim pa sta osvojila odlicno drugo mesto. Cestitke za odlicen povratek na hipodromske steze. V zadnji dirki kasaškega sporeda je bil avtostart za 3- do 14-letne INT-kasace. Glavni pokrovitelj te dirke je bila kot vedno Obcina Ig, ki je hkra­ti tudi generalni pokrovitelj vseh konjeniških prireditev, ki jih organizira naše društvo. Prvo mesto sta si priborila Udar's (IT) z voznikom Ivetom Dovžanom. Sledile so še tri dirke, in sicer najprej šesta dirka avto­start za slovensko hladno­krvno pasmo - dvovprege. Pomerilo se je pet dvovpreg in v napeti dirki je prvo mes­to pripadlo Lisnoni in Titu Neru z voznikom Marjanom Trckom in sovoznico Aljo Tr­cek iz KD Barje, drugo mesto sta si priborila Lara in Teo z voznikom Francem Ostankom in sovoznico Majo Ostanek iz KD Grosuplje, tretje mesto pa je pripadlo Stina Linda in Tuji z voznikom Boštjanom Šku­ljem in sovoznikom Janezom Petrovcicem. KD Krim je imel še eno železo v ognju, peto in zadnje mesto pa sta si privo­zila Ricka in Herkul z voznico Mašo Škulj in sovoznikom Ma­tejem Rupertom. Sedma dirka je bila za vse gledalce, predvsem najmlajše, prava poslastica, saj so se dru­gic na Hipodromu Vrbljene pomerili poniji (enovprege) v promocijski dirki. Pomerilo se je 8 enovpreg s poniji in v napeti dirki je prvo mesto pri­padlo Srecku z voznikom Vi­dom Gorencem in sovoznico Nežo Gorenc, drugo mesto si je priboril Max z voznico Lu­cijo Sitar Šarc, tretje mesto pa je pripadlo Senti z voznikom Luko Sagajem. Osma in zadnja dirka avto­start za slovensko hladnokrv­no pasmo - enovprege. Pome-rile so se štiri dvovprege in v napeti dirki je prvo mesto pripadlo Hašviki z voznikom Antonom Gorcem in sovozni­kom Miranom Gorcem, drugo mesto si je priborila Margari­ta Ricka z voznico Mašo Škulj iz KD Krim, tretje mesto pa je pripadlo Titu Neru z vozni­kom Marjanom Trckom in so­voznici Alji Trcek iz KD Barje. Po koncanih dirkah je sledi­lo družabno srecanje pod šoto­rom z ansambloma Rok'n'Band in Trio Habjanic. Ob njihovih melodijah in bogatem srecelo­vu se je že 32. prireditev kon­cala v poznih vecernih urah, tistim, ki so prireditev zamudi­li, pa je lahko pošteno žal. Kot vsako leto smo se tudi tokrat vsi clani KD Krima s sponzorji potrudili po svojih najboljših moceh, da je bilo vse tako, kot mora biti, in že sedaj vabimo na 33. prireditev v letu 2019. Cestitke in pohvala vsem. Nasvidenje prihodnje leto! Milan Knez, KD Krim Milan Knez, Sabina Knez Mostišcar 06 | September 2018 Spretnostna ježa ali pokaži, kaj znaš na konju Najboljši v barrelu in slalomu V nedeljo, 1. julija, je Ja­halna sekcija Konje­rejskega društva Krim pripravila še eno prireditev, in sicer tekmovanje v spret­nostnem jahanju ter barellu in slalomu. Tekmovanja se je na Hipodromu Vrbljene udeležilo 22 tekmovalk in tekmovalcev. Vse skupaj je potekalo v sproš­cenem vzdušju, gledalci pa so videli, kaj zmoreta skupaj konj in njegov jezdec. Vse so seve­da natancno in strogo spre­mljali sodniki, ki so ocenjevali, kako so se posamezne naloge opravljale, in seveda tudi me­rili cas. Predsednik društva Jože Škulj je ob asistenci žu­pana obcine Škofljica Ivana Jordana po koncanem tekmo­vanju prvim trem uvršcenim v vsaki disciplini podelil pokale in priznanja. Prvaki v spretnostni ježi Rezultati: Spretnostna ježa 1. Jure Župec in Mali (KD Krim) 2. Matic Kovac in Ro Badger (ŠKD Kocevje) 3. Maša Škulj in Herkul (KD Krim) Barell in slalom 1. Jure Župec in Miha Cernec 2. Maša Škulj in Matej Rupert 3. Matic Kovac in Rok Gumilar Vse clane, društva in obcane vabimo na 4. GOBARSKI ZBOR v soboto, 22. 9. 2018, v RTC Zapotok Program prireditve: Do 9.00 zbiranje udeležencev in sprejem ob pijaci dobrodošlice 9.00-9.30 Prijava ekip 9.30 Manjša pogostitev in pozdravni nagovor predsednika GMD 9.45 Dolocanje ekip za nabiranje gob in gobarjenje v bližnjih gozdovih 10.00 Prijava ekip na tekmovanje v kuhanju in pripravi jedi iz gob 12.30 Povratek ekip in priprava gob za determinacijo 13.30 Zakljucek tekmovanja v kuhanju 14.00 Podelitev priznanj in nagrad 14.30 Kosilo in druženje do vecernih ur Društva vabimo, da se prijavijo na tekmovanje Gobarska poslastica v kuhanju in pripravi jedi iz gob. Vso opremo za pripravo hrane vsak udeleženec prinese seboj. Kotizacija za organizacijo in pogostitev je 8 EUR na odraslo osebo (1 kupon za hrano, 1 kupon za pijaco), ki se poravna pri prijavi. Otroci dobijo brezplacno 1 kupon za hrano in 1 kupon za pijaco. Za prešerno razpoloženje nas bo zabavala živa glasba, za razvedrilo pa bo na voljo manjši srecelov (vsaka srecka je dobitna). Zaradi organizacije prireditve prosimo, da udeležbo sporocite do 17. 9.2018 na elektronski naslov: gobarsko društvo.ig@gmail.com ali braco@mail.amis.net oz. na tel. 041/474-327 (Braco). Vljudno vabljeni! Predsednik GMD Ig Braco Vukosavljevic Gobarska ucna pot v središcu Iga Zbrani na odprtju gobarske ucne poti G obarsko mikološko društvo Ig je 13. junija s ciljem ozavešcanja o nevarnosti pri nabiranju in uživanju gob v prisotno­sti ucencev Osnovne šole Ig, obcinske uprave z županom Janezom Cimpermanom in predsednikoma gobarskih društev Štorovke in Ribnica postavilo 15 tabel s fotografi­jami in opisom smrtno stru­penih gob, ki rastejo v naši bližini. V Sloveniji raste pri­bližno 30 vrst smrtno strupe­nih gob. Kriticna kolicina zau­žitja smrtno strupenih gob je 20 do 40 gramov. Umrljivost pri zaužitju smrtno strupenih gob je vec kot 20-odstotna ter odvisna od kolicine zaužitih gob in casa, ki je pretekel od zaužitja do zdrastvene pomo­ci. društev v Dobrovcih M ednarodnega go­barskega srecanja v Dobrovcih, ki ga je 25. avgusta organiziralo tamkajšnje gobarsko društvo Snežka, smo se udeležili že tretjic. Na srecanje so prišla številna gobarska društva iz vseh sosednjih držav in naših bivših republik. Vsakoletni namen srecanja je izmenjava gobarskega zna­nja in upoštevanje gobarske kulture. Organizirali smo se v skupine za nabiranje gob na obmocju Pohorja, Slovenskih Goric in Haloz; vodili so jih gobarski vodniki, ki poznajo posamezne terene. Udeleženci iz našega društva smo šli na Pohorje. Ena od tabel na poti Pri zastrupitvi s smrtno strupenimi gobami si nikakor ne moremo pomagati drugace, kot da ob prvih znakih sami cim prej poišcemo zdravniško pomoc ali nas pripeljejo v naj­bližjo zdravstveno ustanovo. Nikakor ne smemo ukrepati sami in piti alkohola ali mleka, saj oboje pospešuje absorpcijo strupov v kri. Pomembno je, da cim bolj natancno opiše- Tam smo se razdelili na dve skupini in odšli nabirat ter spoznavat razlicne gobe. Gobe v tem casu niso bile številcne, saj je bila velika suša, pa ven­dar smo nabrali vec razlicnih - jurcke, lisicke, žametaste pod­vihanke, golobice in še nekaj drugih gob. Predali smo jih de­terminatorjem, da so jih ozna­cili in dali na razstavo. Razsta­va je bila skromna, glede na razmere pa zelo lepo urejena. Na koncu smo imeli še izbor najlepših nabranih gob in na­rejenih gobarskih aranžmajev. Veselo druženje so pope­strili ansambel, bogat kulturni program in srecelov. Želimo si, da se tako številcno vidimo tudi na našem gobarskem sre­canju v septembru. mo gobe, ki smo jih zaužili, da bodo zdravniki lažje ukrepali. Prosimo, da si cim bolj na­tancno ogledate fotografije gob in pozorno preberete opis gob, v katerem so navedeni znaki zastrupitve in prva po­moc. Gobarsko mikološko društvo Ig Polona Skledar Marija Medic, Gobarsko mikološko društvo Ig GDM Ig Obnovljena grobnica na Golem V januarskem vetrolomu je bila poš­kodovana tudi grobnica na Golem. Smreka, ki je padla nanjo, je moc­no poškodovala njen vrhnji del. Obnova je bila koncana v mesecu juliju. Zahvalju­jemo se vsem, ki so sodelovali pri obnovi grobnice in cišcenju okolice, in Obcini Ig za denarno pomoc. Popravilo spomenika Društvo Odmev Mokrca • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 93. Govekarjev vecer v poeziji za otroke in otroški likovni razstavi V ponedeljek, 16. 7. 2018, je v Knjižnici Ig po­tekal literarni del ve­cera pred odprtjem razstave akvarelov z otroških delav­nic. Izbor poezije za otroke je pripravila Mateja Jere Grmek, clanica Društva Fran Govekar in vodja likovne skupine, ve­cer pa je vodila Alenka Jeraj, predsednica društva. Iz zbirk slovenskih pesni­kov so zazvenele rime hudo­mušnih, iskrivih in tematsko pestrih pripovedi o otroških sanjarjenjih, dogodivšcinah, obcutenjih, odnosih do sveta. Pesmi so dopolnjevale tema­tiko razstave. Obcinstvo sta z interpretacijo navdušili se­demletna Eva Brkovic in de­setletna Ana Brkovic. V prebi­ranju so sodelovale še Mateja Jere Grmek ter Alenka Jeraj in Zdenka Vinšek, clanici literar­ne skupine DFG. O poteku, ciljih in rezulta­tih likovnih delavnic akvare­la je spregovorila mentorica Zdenka Vinšek. Na razstavi je po šest likovnih del od udele­ženk, izbranih iz osmih delav­nic. Nekaj del prikazuje tudi vaje, s katerimi so na delav­nicah udeleženke pridobivale izkušnje, kako delujejo med seboj doloceni barvni nanosi za ucinkovitost barvne in pro­storske kompozicije, kako se doseže prelivnost barv, kako se barve mešajo, kako pouda­riti svetlobo. Predvsem pa so na ogled akvareli z upodobit­vami narave živali, rastlin na barju in ob morju ter nekaj tihožitij in avtorskih zamisli mladih nadobudnih slikark. Razstavljajo: Eva Brkovic (7 let), Marija Jamnik (8 let), Ana Br­kovic (10 let) in 11-letne: Hana Zdravje, Neža Dolšak, Moni­ka Jamnik ter Sabina Škarja. Razstava je nekaj posebnega. Na ogled bo do 20. 9. 2018. Zdenka Vinšek Mostišcar 06 | September 2018 Slovo od osnovnošolskih klopi V sredo, 13. 6. 2018, se je od šol­skih klopi OŠ Ig poslovila gene­racija devetošolcev, ki je zacela obiskovati pouk leta 2009. V športni dvorani OŠ Škofljica se je zbralo 38 ucencev, njihovih staršev, sta­rih staršev, sorodnikov in prijateljev, da bi prisostvovali programu, ki so ga prip­ravili ucenci in ucenke. V kulturnem pro­gramu so pripravili dramski prizor, ki je bil parodija na pouk, opravili so sprehod skozi šolska leta s fotografijami, sprem­ljali smo glasbeni nastop kitarista, na koncu pa so vsi skupaj zapeli Zgodbo o prijateljstvu. Oder je krasila velika regratova luc­ka, ki simbolizira konec nekega obdobja, hkrati pa bo celotno generacijo na zacet­ku poletja vedno spomnila na Ig in na šolske dni, ki so jih preživeli skupaj. Tako kot je napisal Blaž v svoji pesmi na vabilu, saj se vsaka pot zacne s prvimkorakom: Še malo, in vsi bomo odšli, caka nas nov svet, velik in širok … Slavica Cergic, Osnovna šola Ig Barbara Flajnik Dramski prizor Generacija devetošolcev Spoznavali smo gobe J unija je Ježke in Polžke iz enote Hribcek ter ucence podružnicne šole Golo obiskalo Go­barsko mikološko društvo Ig, ki ga vodi Braco Vukosavljevic. Z Veroniko Tratnik sta nam predsta­vila užitne in neužitne gobe, s predavateljema pa smo spoznali tudi gobarski in gozdni bonton, pravilno na­biranje gob in ravnanje z njimi. Otroci so predavanje pozorno poslušali in na zas­tavljena vprašanja predavateljev z veseljem odgovar­jali ter tako prijetno spoznali pomen življenja v na­ravi. Enota Hribcek Robinzonijada Ce imaš vsaj 9, in ne vec kot 15 let in se ob iskanju od­govorov v džungli informacij zabavaš, te Mestna knjižnica Ljubljana vabi k reševanju kvizov Robinzonijada v infor­macijski džungli na spletni strani www.mklj.si/robinzonija­da-mladi. Pri reševanju ne boš nikoli sam, saj je pri vsakem vprašanju na voljo namig, ki te prek spletne strani knjižni­ce pripelje do pravilnega odgovora. Reševalci kvizov se potegujete za glavno nagrado – tablicni racunalnik. Dragi otroci, vabljeni na prireditvi v Knjižnico Ig: Ura pravljic Monika in Mija Pripoveduje: Nataša Uršic 3. oktober ob 17.00 Monika in Mija sta se našli na peronu in nato še v papirni­ci železniške postaje ter v dobre pol ure spoznali, kako zelo sta povezani. Ko sta se dopoldne vkrcali na vlak, se je zacelo dolgo potovanje njunega prijateljstva. Med potjo sta se igrali s punckami, cakali na hrano, skakali po stolih, nagajali star­šem in drugim potnikom, potem se že zdolgocasili, zaceli ukazovati druga drugi ter se sprli, se nato oddaljili, zamišlje­no zrli skozi okno, pogrešali druga drugo, se opravicili, spet našli stik, opazovali naravo, zvecer pa sestopili z vagona z roko v roki. Beremo s Tackami – Tacke pomagacke 10. oktober ob 17.00 Vabimo otroke, ki bi želeli s kužkom doživeti domišljijski svet pravljic, da se nam pridružite in sami glasno prebere­te pravljico pravemu kužku. Primerno za otroke od 7. do 12. leta starosti. Delavnico vodijo prostovoljke iz društva Tacke pomagacke. Obvezne prijavev knjižnici na01/308-57-20 ali ig@mklj.si. Hura, pocitnice Ko pocitnice se zacnejo, testi in ucenje stran grejo. Prostora ni vec za spraševanje, ampak samo za pozno spanje. Kulturni dnevi so se koncali in vsi so na morje zbežali. Nekateri pa so na izletih, spet drugi pa na letalskih poletih. Lahko bi se odlocili za poletno letovanje ali pa za poletno branje. Vedno je cas za prijetno nakupovanje ali kratko spanje. Mija Urbas Kotolenko, 6. c Šola Toliko casa v šolo smo hodili, da zdaj pocitnice smo dobili. Bilo je veliko ucenja in tudi malo trpljenja. Ceprav šolo pogrešali bomo vsi, ker videli se ne bomo dokaj dni. POCITNICE tako lepa so stvar, a tudi pomislim na to, da tretjega septembra v šolo spet bomo prišli. Verjetno malo bomo žalostni, saj prvi test prišel bo kmalu z njim pa ocene in vse ostalo. Maruša Kavcic, 6. c Šola proti pocitnicam V šoli se veliko ucimo, med pocitnicami pa samo spimo. Pred tem se v šoli s prijatelji igramo, doma pa veliko dela imamo. Ko nas ucitelji v šoli za oceno sprašujejo, nas starši doma pri kuhanju ocenjujejo. Verjamem, da so vsem bolj pocitnice všec, saj lahko v kino greš in veliko sladoleda poješ. Lara Comino, 6. c Mostišcar 06 | September 2018 Festival Waldorf 2018 P oletne pocitnice so bile kratke. V Svobodni šoli Kurešcek smo po koncu šole organizirali otroški tabor, nato izobraževanje za ucitelje in za konec še tridnevni Festi­val Waldorf. Na festivalu smo prvic pre­izkusili urejene dodatne pro-store in krasen prostor za otro­ško igrišce, ki ga v casu šole že zasedajo otroci med glavnim odmorom in v casu varstva. Hkrati pa bo to tudi prostor, kjer bomo uredili šolski zele­njavni vrt in sprejeli prve do­mace živali, ki bodo – poleg ovc cez ograjo – popestrile naš šolski vsakdan. Festival je pospremilo izjem­no lepo vreme, ki je privabi­lo številne družine od blizu in dalec. Za najmlajše smo pos­krbeli v varstvenem koticku med slamnatimi balami, kjer je bila osrednja atrakcija – pe­skovnik. Ogledali so si tudi vec lutkovnih predstav namiznega gledališca, medtem ko sta bili vecerni predstavi lutkovnega gledališca barvnih senc bolj ali manj rezervirani za starejše ot­roke in odrasle. V petek popoldne, celo so­boto in nedeljo dopoldne so potekale umetniške delavnice za otroke. Oblikovanje kamna, vžiganje v les, tolcenje bakra, izdelava lesenih igrac, polste­nje volne itd. je bilo še kako zanimivo. Za šolske otroke smo hkrati pripravili tudi spušcanje po vrvi, hojo po vrvi in loko­strelstvo, ki pa ga je kronalo še vodeno jahanje konja. Velika posebnost je bil pravljicni la­birint, v katerega so si otroci želeli vedno znova in znova vstopati, da bi v njem našli svoj kamencek ali sladko dobroto … Starši so lahko obiskali pre­davanja, na katerih smo seveda osvetlili waldorfsko pedagogi­ko, delo naše šole in tudi filo­zofska izhodišca našega dela. Dr. Rudolf Steiner namrec ni zasnoval le waldorfske peda­gogike, temvec je na svojih filozofskih izhodišcih obliko­val antropozofijo, ki osvetlju­je vsa življenjska podrocja. Tokrat smo poleg pedagogi­ke izpostavili tudi v Sloveniji zelo znano biodinamicno oz. antropozofsko kmetovanje in antropozofsko medicino, ki pa še ni tako znana, razen v farmacevtski veji, kjer so na­stale znane kozmeticne znam­ke, kot sta recimo Dr. Hau­schka ali Weleda. S slovenskimi poznavalci nam je uspelo vsebinsko zao­krožiti ta tri pomembna pod­rocja: pedagogiko, kmetijstvo in medicino. V prihodnjem letu bo festival prerasel v mednaro­dni dogodek, kjer bomo gostili naše in tuje priznane strokov­njake z omenjenih podrocij, še obogatili otroški program in ponudbo dejavnosti. Tudi tokrat ni manjkalo oku­sne hrane, zdravih specialitet, sveže zelenjave, izjemne kave in lepih lesenih, volnenih in svilenih izdelkov … Festival je nastal s pomocjo številnih pro­stovoljcev, ki so s svojim delom in znanjem prispevali k nastan­ku dogodka … Vse dejavnosti so temeljile na prostovoljnih prispevkih, ki so šli za podpo­ro delovanja naše šole. Hvala vsem sodelujocim in vsem udeležencem, vse ostale pa va­bimo, da se nam pridružite pri­hodnje leto ob približno istem casu na istem mestu. Dr. Davorin Peršic, vodja šole Alja Venturini Otvoritveni nagovor Prijetno vzdušje na festivalu Kolišcarski tabor 2018 tako slikovito opi­sal v Bobrih. Kot kolišcarji smo tudi mi oblikovali glino in izdelali razlicne izdelke, med dru­gim tudi posodice. Z astronomi smo zrli v poletno nebo in odkrivali ozvez­dje Laboda, ki so ga upodobili tudi kolišcarji. Sezna­nili smo se tudi s pred leti odkritim V letošnjih dveh terminih kolišcar­skega tabora, ki se ga je udeležilo 30 otrok, smo spoznavali živalstvo in rastlinstvo doline Drage ter Ljubljan­skega barja. Po predavanju arheologa dr. Velušcka smo imeli arheološko delavnico, izdelali pa smo tudi maketo kolišcarskega naselja. Nadeli smo si kolišcarska imena in spoznavali, kaj vse je o kolišcarjih vedel pisatelj in duhovnik Janez Jalen, ki jih je najstarejšim lese­nim kolesom z osjo na svetu in izdelali makete kolišcarskega voza, ki mu je kolo pripadalo. Ker smo bili ob ribniku Rakov­nik, smo imeli ribiški tecaj, in kar nekaj krapov je koncalo na naših trnkih in v mreži. Smo jih pa takoj vrnili v ribnik, da prinesejo veselje še komu. Imeli smo tudi jahanje, najbolj pa bodo ostali v spominu veceri ob ognju, ko smo sklepali prijatelj­stva in se predstavili drug drugemu pod geslom pokaži, kaj znaš. Z nami so kolišcarski tabor soobli­kovali: ArheoVed, Lovska družina Ig, rokodelska mojstrica keramike Jožica Korenjak, DOPPS, arheolog dr. Anton Ve­lušcek, Ribiško društvo Smuc Ig, zelišcari­ce Društva Zapotok in Društva za sožitje z naravo, krajinska arhitektka Špela Hribar Jovanic, slavistka Marjeta Žebovec, Nina Štebljaj, lesarska mojstra Alojz Sever in Marjan Cuckin ter astronomski navdušen­ci Nace, Tone in Blaž. Vsem se zahvaljujemo za pomoc in so­delovanje. Alenka Jeraj Oblikovanje gline Druga skupina otrok na letošnjem taboru • ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Stare fotografije Poznate okolišcine nastan­ka fotografije ali osebe na fo­tografiji, ste mogoce celo med njimi? Javite nam, da dopolni­mo zgodovino naših krajev. Uredništvo Mostišcarja Lastnica fotografije: Lidija Jurjevic Mostišcar 06 | September 2018 Izlet v slovensko Istro L eto je bilo hitro naokoli in prišel je nestrpno pri­cakovani dan, ko smo se odpravile na našo priljubljeno destinacijo. Vse leto smo pri­dno telovadile, vadile ravno­težje, koordinirale gibe in še kaj bi se našlo, in tako smo se fizicno dobro opremljene spet odpravile v Lopar novim do­godivšcinam nasproti. Zbudili smo se v deževno jutro, Krim se je sramežljivo skrival v oblakih in res je sla­ bo kazalo. Ker pa smo v osno­ vi hude optimistke, se nismo preplašile. Ko je pripeljal naš Marko, smo krenile na pot. Že po vožnji na avtocesti so se oblaki zaceli trgati, vmes je pokukalo tudi sonce in vre­ menski obeti so bili iz minute v minuto boljši. Ko smo se pri­ peljali v Lopar, nas je s prija­ znimi domacini in našo Miloj­ ko že tudi pricakalo sonce, in žur se je lahko zacel. Najprej, kot po navadi, seveda nekaj za dušo privezat in želodcke napolnit z jedmi, znacilni­mi za tiste kraje. Seveda tudi špargljev ni manjkalo, pa še pršut v teranovi omaki smo poskusili. Zelo dobro. Tokrat nismo nabirale špargljev, ampak smo si privo­šcile krajši pohod (ok. 5 km). Najprej smo se ustavile v Ma­rezigah, kjer smo z razgledne plošcadi imele prekrasen raz­gled na Koper z okolico vse do italijanske meje. Marino nam je opisal zgodovino krajev in posamezne znamenitosti. Pot smo nadaljevali med cve­tocimi akacijami, vrtnicami, travniki so ponujali razlicno pisano cvetje, res izredno do­živetje. Vmes smo se ustavile pri prijateljih, Darku in Vlasti, prijetno presenecene nad pri­jaznostjo gostiteljev, ki so nas posedli za pogrnjeno mizo, kjer so že prijazno vabile sa­lame iz divjega in domacega pujsa. Tudi vino je bilo odlic­no. Tako okrepljene smo na­daljevale pot proti Loparju, kjer je Savina že poskrbela za kosilo (divji prašic v omaki z njoki). Sedaj se z gostitelji že zelo dobro poznamo in se pri njih tudi dobro pocutimo, zato je vzdušje za mizo in tudi sicer vedno prijetno, sprošceno. Vsi smo si zaželeli, da bi nam zdravje še naprej dobro služilo, tako gostiteljem kot tudi nam telovadkam ter seve­da tudi naši Milojki, ki nas je spoznala s cudovitimi kraji ter prijaznimi ljudmi. Dan je vse prehitro minil, preostalo nam je le še, da si še zadnjic nazdra­vimo in si obljubimo, da se ob letu osorej spet srecamo. Jožica Šut V Bosno s kolesom P et prijateljev se nas je odlocilo preživeti nekaj dni na kolesu ter odkri­vati za nas nove kraje. Pot do Metlike ni bila za nikogar ne­kaj novega, a je bila posebna, saj so se temperature dvignile kar do 34 stopinj. Še kopanje v Kolpi ni bila prava osvežitev, saj je imela voda kar 29 sto­pinj. Gostili so nas pohodniški znanci, pa še sovašcan Niko nam je delal družbo. Tam bli­zu je namrec njegova rojstna hiša. Naslednji dan smo šli do Ve­like Kladuše. Dan je zaznamo­valo bližnje srecanje Klare in Simone. Na makadamu sta do­bili nekaj modric in odrgnin. V Kladuši sva s Klaro obiskala zdravstveni dom, da so odstra­nili kamencke iz ran in jih raz­kužili. Tam smo spali v centru mesta, s tem pa smo dobili pri­ložnost doživeti njegov utrip. Bila je sobota in v bližini se je kar nekaj parov porocilo. Opa­zili smo složno sobivanje raz­licnih etnicnih skupin. Tudi klic k molitvi iz bližnjih džamij nas ni motil. Opazili smo tudi vecje število migrantov, ki so se potikali naokoli. Pridružil se nam je Milan in nas sprem­ljal do Osilnice. Pot do Cazina je bila zah­tevna zaradi gostega prometa, saj smo vozili po glavni cesti med mestoma. Že po nekaj kilometrih smo naleteli na šotorsko naselje migrantov. Na prostoru, velikem približ­no tri nogometna igrišca, je bil šotor pri šotoru. V Cazinu smo naleteli na tekmovanje v teku – maraton. Ob cilju je bil tudi naš postanek in tako smo doživeli nekaj tega utripa. Pot smo nadaljevali do Plitvickih jezer po vecinoma makadam­ski kolovozni poti. Šotore smo postavili v kampu Borje. Zjutraj smo še v mraku pospravili od megle mokre šotore ter pot nadaljevali po redko poseljeni pokrajini do Otocca. Kar oddahnili smo si, ko se je pot zacela spušcati proti Senju, pa tudi vrocina je šla navzgor krepko cez tride­set. V Senju smo se ustavili le na pivu, v morju pa smo se ohladili na cilju dneva, to je v Novem Vinodolskem. Posta­vili smo le en šotor, saj smo zaradi napovedanega dežja nameravali kreniti v jutranjem mraku. A je bilo nekaj dežja že ponoci, tako da borova krošnja v bližini ni zadostovala za no­citev pod milim nebom. Zato smo uporabili baldahin neza­sedene prikolice. Dež je naslednji dan po­cakal z svojo aktivnostjo do bližine izvira Kolpe. Osilnica ni bila dalec, a smo bili klub temu povsem premoceni. Zad­njo noc nam ni bilo potrebno postaviti šotorov, saj so nam zavetje nudili na domaciji roj­stne hiše moje svakinje Mari­je. Naslednje jutro nas je cakal vzpon, podoben Vršicu. Tam smo bili tudi prezgodni, da bi dobili kavo v Kocevski reki. Zadnji postanek smo naredili na Turjaku. Po šestih dneh precudovitih pogledov, prevoženih 535 km in napravljenih 6.900 metrih vzpona smo zapeljali na do­mace dvorišce. Ob dejstvu, da Stane kot najstarejši kolesar do te ture letos ni napravil niti sto kolesarskih kilometrov, je to vrhunski dosežek. Janko Purkat Kolišcarski muzej na Lago di Ledro v Italiji Kolišcarske kolibe v naravni velikosti K olišca, podobna našim na Ljubljanskem barju, so poznali povsod v Al­pah, tudi v Italiji, Franciji, Švi­ci, Nemciji ter Avstriji. Vsa so vpisana na Unescov seznam svetovne dedišcine. Na Igu po­tekajo priprave na predstavi­tev kolišcarskih najdb na barju ter postavitev replike kolišcar­ske naselbine. V pripravah na to je zanimivo videti, kaj so na tem podrocju naredili drugje. Pred tremi leti sva že obiskala dva muzeja v Nemciji na Bo­denskem jezeru in na Feder­seeju, tokrat sta bila na vrsti dva muzeja v Italiji. Oba sta približno 20 km oddaljena od severne obale Gardskega jeze­ra, Lago di Ledro je na zahod­ni strani, Fiavé pa na severu. Tokrat na kratko predstavlja­mo prvega, v prihodnji številki Mostišcarja pa še drugega. Jezero Ledro leži na nad­ morski višini približno 650 m in je veliko približno kot Blej­ sko jezero, z vseh strani je ob­dano s hribi, ki se dvigajo tudi prek 2.000 m visoko. Jezero je zelo turisticno razvito, v okoli­ci so možni razlicni pohodi, po njem se lahko jadra, tempera­tura je bila sredi avgusta pri­merna za kopanje, tudi nekaj lepih kolesarskih stez imajo. Aktivnosti torej ne manjka, turistov poleti prav tako ne, in mnogim je obisk kolišcarske­ga muzeja dodatna popestri­tev dopusta. Ko so med prvo in drugo svetovno vojno izvrtali vec ki­lometrov dolg predor za vodo od jezera Ledro do Gardskega jezera za pogon hidroelektrar­ne in spustili vodo na turbine, je gladina jezera hitro upadla za vec metrov in na vzhodnem delu, kjer je sicer tudi iztok iz jezera, je prišlo na plan na sto­tine kolov, ki so bili zabiti v je­zersko dno. Najprej so ugibali, da je to ostanek nekakšnega jezu, ki je prepreceval erozi­jo brega proti dolini, ko pa so zaceli raziskovati dno okoli Notranjost muzeja kolov, so našli mnogo prazgo­dovinskih ostankov in ugoto­vili, da gre za kolišcarsko na­selbino. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so zbrali sredstva in postavili prav po­leg kolov muzej ter pozneje še nekaj replik kolišcarskih hiš. Muzej sestavlja razstavni prostor, kjer so razstavljene originalne najdbe, zraven so postavili štiri kolišcarske hiše, na vrtu pa imajo še prostor za delavnice, ki se jih poleti udeležujejo otroci turistov, v preostalih mesecih pa gostijo številne skupine šolskih ot­rok. Poleg muzeja si lahko s podesta nad obalo obiskovalci ogledajo ostanke kolov, ki so jih pradavni prebivalci zabili v jezersko dno pred približno 4.000 leti. V lasti imajo še eno bližnjo hišo, kjer imajo delav­nice za ucence in dijake v pri­meru slabega vremena. Muzej je dokaj preprost, v vitrinah so razstavljeni razlic­ni originalni predmeti, ki so jih našli v okolici kolov, z opisi, na sredini muzeja je coln deb­lak, v hišicah pa so predstav­ljeni prizori iz vsakdanejga življenja, kot si ga predstavlja­jo arheologi na podlagi najdb. V muzeju ni modernih multi­medijskih predstavitev. V dolgem pogovoru s ku­stosinjo Romano Scandolari sva izvedela mnogo zanimive­ga o muzeju, organiziranosti, delovanju in zgodovini. Je del Muzeja znanosti v Trentinu, razvijali so ga postopoma, so­delavci so pocasi uresnicevali nove in nove ideje, zdaj pa je priznan dalec naokoli. Na kon­cu nam je zaželela veliko us­peha pri postavljanju našega bodocega interpretacijskega centra. Ker je muzej že dokaj star, so se odlocili za prenovo – tako bo za obiskovalce odprt spet marca prihodnje leto. Matjaž Zupan Barjanka 2018 M araton Franja ima pri nas že zelo dol­go tradicijo, vendar ima tudi nekaj tekmovalnega pridiha, tako da za amaterske rekreativne kolesarje morda ni najbolj privlacen in tudi malo prevec zahteven je. Zato so letos organizatorji maratona Franja (Kolesarsko društvo Rog in družba BTC) s Krajin­skim parkom Ljubljansko bar­je in barjanskimi obcinami ter organizacijo Turizem Ljublja­na pripravili novo prireditev v okviru Franje, ki pa je povsem rekreativnega znacaja, poime­novali so jo Barjanka 2018. Za udeležbo na Franji se ni­koli nisem odlocil, saj se mi je vedno zdelo, da presega moje kolesarske sposobnosti, ko pa sem prebral vec o Barjanki – in ker sem vecino trase po od­sekih že kdaj prekolesaril –, je padla odlocitev – na Barjanko grem tudi jaz! Malo me je sicer skrbela napoved, da bomo po asfaltu kolesarili s hitrostjo 35 km/h, po makadamu pa s 25 km/h, vendar sem si rekel, da kadarkoli lahko odneham in grem pac malo po svoje pro­ti domu. Izkazalo se je, da je bila skrb povsem odvec, kajti spredaj je tempo dolocal avto organizatorja, hitrost ni pre­segla dobrih 25 km/h, pa še v zavetrju skupine je poganjanje pedal bistveno lažje. Skupna dolžina trase je bila 83 km, imela je le dva kratka vzpona s skupno višinsko razliko najvec 50 m. V soboto, 9. junija ob 8h zjutraj, se je na Kongresnem trgu zbrala pisana drušcina nekaj manj kot 300 kolesark in kolesarjev vseh starosti na vseh vrstah koles, od cestnih specialk do gorskih. Prav za­bavno je bilo, kako smo po Tržaški cesti vozili po sredini ceste in skozi rdece luci na se­maforjih. Tako je šlo do Brezo­vice, kjer smo zavili na barje, nadaljevali po barjanskih ce­stah in kolovozih mimo Bevk in Drenovega Grica do Vrhni­ke ter naprej do Bistre. Tu je bila prva postaja, predstavili sta se obcini Borovnica in Vrh­nika, na voljo so bila okrepci­la. Po kakšnih 20 minutah smo krenili naprej do Borovnice, od tam smo se vzpeli na traso stare železniške proge in priš­li do Jezera, kjer je bila druga postaja s predstavitvijo obcin Log-Dragomer in Brezovica. Po pocitku smo nadaljevali po makadamu okoli Podpe­škega jezera, krenili proti Igu in malo pred Brestom zavili levo ob reki Iški do Crne vasi ter se nato vracali po poljskih poteh do Matene na Ig, kjer je bila tretja postaja. Tu je bila še predstavitev obcin Ig in Škofljica s svojimi dobrota­mi ter raznimi društvi in po mojem mnenju (pa ne zato, ker sem obcan Iga) je bilo to postajališce najbolje priprav­ljeno, tu je bilo najvec zanimi­vosti, celo nekaj kolišcarjev se nam je predstavilo. Krenili smo še na zadnji del, najprej proti Škofljici, nato pa cez Mah do Hauptmance. Pred Ižansko cesto smo pocakali, da se je kolona strnila in po Ižanski cesti in Kajuhovi družno poca­si, kar dodobra obloženi z bla­tom iz makadamskih poti od­kolesarili do cilja v BTC. Vse so nas nagradili z medaljami, na katerih je prikazan metulj­cek okarcek sredi zobnika. Vecinsko mnenje udeležen­cev je bilo, da je bila priredi­tev zelo uspešna in da bi se je prihodnje leto z veseljem spet udeležili, predvsem zato, ker ni bila tekmovalne nara­ve, uživali smo v pokrajini in predstavitvah obcin, na sre­co nam je tudi vreme služilo. Trasa je bila kar posreceno izbrana, približno cetrtina je potekala po makadamskih po­teh, ki pa so bile predvsem na podrocju Mestne obcine Lju­bljana marsikje v zelo slabem stanju, še najlepše so bile pri­pravljene v naši obcini. Za var­nost je bilo temeljito poskrb­ljeno, saj so nas spremljali po­licisti, usmerjali pa clani lokal­nih gasilskih društev in drugi prostovoljci. Ob poti so nas pozdravljali in bodrili številni gledalci. Ce bo Barjanka v taki ali podobni obliki tudi prihodnje leto, bom zagotovo spet na startu, in vabim vse kolesar­ske navdužence iz naše obci­ne, da se prireditve udeležijo. Matjaž Zupan Marica Zupan Seminarji za zdravo, srecno in uspešno življenje Šolska vrata so se že širo­ko odprla. Odpira pa se tudi že tretja sezona pre­davanj na Golem pod skupnim nazivom Seminarji za zdravo, srecno in uspešno življenje, s katerimi išcemo odgovore na vprašanja, kako živeti bolj kakovostno, biti bolj zdrav in zadovoljen. Do sedaj se je v dvorani zvrstilo že vec kot tri­deset predavateljev, ki so nam poskušali predstaviti svojo pot in resnico ter svoja dognanja. Z nekaterimi predavatelji se mogoce nismo strinjali, neka­terih nismo razumeli, drugi so bili morda usmerjeni prevec komercialno. Preprican pa sem, da je lahko vsakdo od pi-sane palete predavanj spoznal nekaj koristnega, nekaj, kar mu je olajšalo zdravstvene te­žave ali pa pomagalo pri odlo­citvah, pomembnih za odpra­vljanje težav in ovir v življenju. Na prvem predavanju te sezone, ki bo v sredo 19. septembra 2018, se nam bo predstavil Andrej Podgor­šek, ki prihaja iz Stahovice in je strasten raziskovalec. Nje­gov raziskovalni duh se je še okrepil, ko se je soocil z zdra­vstvenimi težavami. V iskanju rešitev za svoje zdravstvene težave je spoznal resnico, ki jo razodevajo starodavni spi­si, in sicer, da so vzroki za na­stanek bolezni znotraj nas in da se vse dogaja v nas samih. Zaradi hitrega tempa življenja, nepravilne prehrane, odnosov, misli, zunanjih dejavnikov, kot so razna sevanja, smo neneh­no izpostavljeni negativnim vplivom, kar lahko vodi k ne­harmonicnemu delovanju or­ganizma. Clovek je kot energetsko bitje seštevek razlicnih oblik energije. Brez energije ne de­luje, je le kup organskih de­lov, ki pa so ob pomanjkanju energije podvrženi hitremu razkrajanju. Vitalno življenj­sko energijo lahko preprosto imenujemo energija, kitajska tradicionalna medicina nam ponuja izraz chi (ci), ajurveda in joga govorita o prani kot osnovnem gibalu ne le posa­meznika, temvec celotnega univerzuma. Ob predpostavki, da je vse energija, je lažje razumeti tudi bolezenska stanja. Bolezen nam namrec sporoca prepros­to dejstvo: naš energijski sis­tem ne deluje uravnoteženo. Stres (strah, skrbi ...) cloveku odvzamejo najvec vitalne živ­ljenjske energije. Mišice se zakrcijo, kar postopoma prive­de do blokad v telesu. Takšno dolgotrajno stanje povzroca neprijetne obcutke in posle­dicno razlicna bolezenska sta­nja. To spoznanje ga je pripe­ljalo do naprave z imenom Biokrog. To je izjemna pripra­va, s katero povežemo levo in desno možgansko hemisfero. Povezava poteka preko mede­ninastih ekranov in bakrenih elektrod, ki ju držimo v rokah. S to povezavo znova vzposta­vimo komunikacijo v telesu na celicni ravni. Organizmu omogocimo pretok vitalne ži­vljenjske energije, s cimer se popravi telesni informacijski sistem. Ta naprava pravzaprav poveže razlicne telesne dele in s tem spodbudi kroženje ener­gije oziroma naravno inteli­genco telesa. Samozdravljenje z Biokrogom poteka v obliki prerazporejanja nakopice­ne elektrostaticne energije v nemoteno elektromagnetno valovanje, kar je primarno stanje telesa in je pomembno za optimalno delovanje vseh sistemov v telesu. Ker napra­va deluje na etericni ravni, ne odpravlja le težav samih, tem­vec tudi vzroke, ki so težave ustvarili. Pozitivni ucinki polarno­stne terapije z Biokrogom: odpravlja stres, utrujenost in glavobol, pomirja um – zmanj­šuje anksioznost, poveca od­pornost imunskega sistema, spodbuja telesno in psihicno sprostitev, umirja živcni sis­tem, povecuje vitalnost, urav­nava spanec, hitreje regene­rira tkiva po poškodbah in operacijah. Pozitivne izkušnje uporabnikov potrjujejo never­jetno ucinkovitost pri odpravi številnih težav kot so: lišaji, herpes, srcna aritmija, bole­cine v sklepih in križu, išias, nespecnost, astma, bolecine v grlu, in še mnoge druge teža­ve ... Metoda samozdravljenja z Biokrogom je edinstvena, saj deluje brez zunanje priso­tnosti druge osebe, elektrike in kakršnegakoli zunanjega dejavnika. Vsi tisti, ki se bos­te predavanja udeležili, boste lahko delovanje Biokroga pre­izkusili tudi na sebi. V sredo, 3. oktobra 2018, bo z nami Nena Dautanac, naslov njenega predavanja pa je Zmorem. Nena je moti­vacijska govornica, ki govori iz izkušenj in svoja predavanja podkrepi s primeri iz prakse. Njena predavanja so praktic­na, sprošcena in obogatena z atraktivnimi zgodbami ter vajami. Njeno temeljno pos­lanstvo je razvijanje posamez­nikove celostne osebnosti in njegovih potencialov. Pre­dava ljudem vseh starosti in profilov, tako v gospodarstvu, kot tudi v javnih ustanovah in razlicnih organizacijah. V prostem casu brezplacno po­maga ljudem v duševnih in materialnih stiskah. Morda se sprašujemo, cemu motivacijsko predavanje Zmo­rem? Odgovor je na dlani. Ker je zabavno, poucno, koristno, sprošcujoce in takoj uporabno v vsakdanjem življenju. Tudi zato, ker nas obogati, ohrabri in osveži. Ker je vseživljenjsko in ker nas cakajo pozitivna presenecenja. Nenini seminar­ji nam pomagajo pri: spozna­vanju cloveške narave, prev­zemanju osebne odgovornosti ter izpolnjevanju dolžnosti, razumevanju razlicnosti v na­ših osebnostih, vecji ucinko­vitosti na delovnem mestu in v podjetništvu, zdravi komu­nikaciji, reševanju konfliktov, medsebojnem sodelovanju, iskanju rešitev in ne povelice­vanju problemov, odprtosti za pozitivne spremembe, pozitiv­ni naravnanosti na delovnem mestu in življenju na sploh, utrjevanju temeljnih vrednot in moralnih nacel, pridobiva­nju zdrave samopodobe, od­pravljanju stresa, utrujenosti in neucinkovitosti. Lepo vabljeni! Roman in Tatjana Povše PGD Matena praznoval 110-letnico V soboto, 9. junija, je bil se je zacela ob 18. uri pred ga-Ig, predstavnik civilne zašcite cem in gasilkam, ki ste poma­v Mateni prav pose-silskim domom. Zbrali so se Ig ter župnik župnije Ig, ki je gali pri organizaciji, da je ve­ben dan. Gasilci PGD tudi gasilci ostalih društev. Z tudi blagoslovil sliko svetega selica tako dobro uspela.Matena smo se zbrali in orga-obiskom so nas pocastili žu-Florjana. Po proslavi je sledila nizirali proslavo ob 110-letnici pan Obcine Ig, predstavnik gasilska veselica z ansamblom Uroš Demšar gasilskega društva. Proslava GZ Slovenije, predstavnik GZ Mladi Dolenjci. Hvala gasil­ Monika Crne Po proslavi je sledila veselica. Nova patronažna sestra Ingrid Babeli Planinc se predstavi S prvim januarjem letoš­ njega leta sem, po pri­ dobitvi koncesije, zacela izvajati patronažno varstvo in nego na domu v obcini Ig v naslednjih naseljih: Ig (razen blokov), Škrilje, Golo, Suša, Selnik, Visoko, Rogatec nadŽelimljami in Zapotok. Nadomestila sem Nediljko Anžic, ki je bila kar nekaj let patronažna sestra na tem ob­mocju. Ob tej priložnosti se ji moram zahvaliti za požrtvo­valno uvajanje na zame novem terenu in pomoc pri spoznava­nju skritih predelov naše ob­cine, ki so bili še bolj skriti ob letošnji obilici snega. Med svojo poklicno potjo sem si v 26 letih pridobila bogate izkušnje z drugih pod­rocij zdravstvene nege, ki mi zelo koristijo pri opravljanju patronažnega dela. To so delo z ostarelimi, psihiatricnimi bolniki, dojencki in otroki. Sprva sem bila zaposlena v Domu starejših obcanov Ilir­ska Bistrica, nato na Enoti za intenzivno psihiatrijo v Psihia­tricni kliniki Ljubljana, pozne­je pa v Zdravstvenem domu Grosuplje v otroškem dispan­zerju. Nazadnje pa sem šest let opravljala delo patronažne sestre v obcini Grosuplje. Od­locitev, da grem med zasebni­ke, ni bila lahka, vendar sem si zaželela novih poklicnih izzi­vov. Zdaj ugotavljam, da sem se pravilno odlocila, saj so me ljudje dobro sprejeli. Delo op­ravljam v dopoldanskem casu od ponedeljka do petka, glede na potrebe pacientov pa tudi izven tega delovnega casa. Pri delu sem v stalni pove­zavi s patronažno medicinsko sestro Matejo Bercan, ki deluje na preostalem podrocju obci­ne Ig (Ig – bloki, Gornji Ig, Sar­sko, Dobravica, Brest, Matena, Iška Loka, Iška vas, Iška, Kot, Kremenica, Draga, Podkraj, Staje, Strahomer, Vrbljene, To­mišelj, Podgozd). Redno sodelujem tudi z dru­gimi strokovnjaki, predvsem z obema zdravnikoma v naši ob­cini (Marijo Štefancic Gašper­šic in Stanislavom Ostankom) ter s socialno službo. Na domu obiskujem bolnike, ki zaradi starosti, invalidnosti ali pa tudi drugih razlogov ne mo­rejo iti k zdravniku. Obiski na domu so za bolnika brezplacni, ker so kriti iz sredstev zdrav­stvenega zavarovanja. Kurativno dejavnost izva­jam na osnovi delovnega na­loga, ki ga izda lececi zdravnik bolnika, zato sta pogostost mojih patronažnih obiskov in trajanje zdravstvene nege od­visna od narocil zdravnika in bolnikovega zdravstvenega stanja. Informacije o bolnikih dobim tudi od svojcev ali iz bolnišnice, ko me obvestijo o odhodu bolnika v domace okolje. V nasprotju s kurativno dejavnostjo pa preventivno patronažno varstvo izvajam po Navodilih za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni v okviru Pravil obveznega zdra­vstvenega zavarovanja. Tu gre predvsem za obiske nosecnic, novorojenckov, mladih ma­mic, kronicno bolnih in staro­stnikov, ki so osameli in soci­alno ogroženi. Zaželeno je, da me nosecni­ce obvestijo dva meseca pred porodom, ce si želijo obisk pa­tronažne sestre pred porodom, mamice z novorojenckom pa, ko pridejo iz porodnišnice. Zavedam se, da je moja pomoc mnogokrat skromna v primerjavi z vsemi bolni­kovimi potrebami, toda pri svojem delu sem odvisna od navodil zavarovalnice in lece­cega zdravnika. Dve patronaž­ni sestri pa pokrivava kar okoli 7200 ljudi v Obcini Ig. Seveda se na svojem podrocju tudi redno strokovno izobražujem in izpopolnjujem. Pri delu se pogosto srecujem s težkimi si­tuacijami, z umiranjem, stiska­mi zaradi bolezni in eticnimi dilemami. Zato se v prostem casu poskušam razbremeniti z ustvarjanjem in obcasnimi potovanji. Zame to ni samo najboljša služba s prekrasnim razgledom po naši obcini, to je pomembno poslanstvo. Bolnikom, posebno umirajocim in težko bolnim, lajšam znake bolezni in tudi preprecujem poslabšanje in zaplete. Mladim mamicam sem v oporo v prvih dnevih po po­rodu, jih opogumljam in bod-rim pri raznih težavah, ki se po­javljajo po porodu. To pocnem z veliko empatije in srcnosti, saj bi tudi zase želela takšno obravnavo, ce bi potrebovala tovrstno pomoc. Trudim se, da me bolniki in svojci cutijo kot pomoc ter strokovno in moral-no podporo. Ingrid Babeli Planinc, dipl. med. sestra GONG ZVOCNA KOPEL nedelja, 23. 9. 2018, ob 18.00, RTC Zapotok Izvajalka Maja Kristan, ucenka Dona Conreauxa, nas bo na kopel pripravila z razgibalnimi vajami. S seboj prinesite: podlogo za ležanje, odejo, po želji vodo v steklenici ali kristale, da boste lahko vibracijo gongov skozi meditacijo ujeli in jo odnesli s seboj domov. Prijave so obvezne, najpozneje do sobote, 21. 9. 2018, na: 041/612-891 Maji ali na: 041/222-312 Darji. Primerno za vse starosti in nazore! Kopel ni nadomestilo za posege tradicionalne medicine in ne zdravilstva, je pa pot uglaševanja s svetom znotraj in zunaj nas. Kopel bo izvedena ob zadostnem številu prijav. Prostovoljni prispevek. Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Po E7 Petrovo Brdo–Škofja Loka Med Poreznom in Blegošem Pogled s Porezna P otem ko smo v letoš­njem aprilu koncali do­lenjski del poti, smo se 'osvajalci' slovenske E7 v cve­tocem maju (18.-20. 5.) podali na dvodnevno etapo, ki poteka cez Cerkljansko in Škofjelo­ško hribovje. Avtor vodnika Evropska pešpot E7 Dario Cortese imenuje ta del poti Veliko sprehajalno velicastje. Cakalo nas je 15–16 ur hoje dolžine 47 km ter skoraj 2.600 m vzpona. Zaceli smo na zaho­du pri koci na Petrovem Brdu (803 m), ki stoji na razvodju med Jadranskim in Crnim morjem, na sticišcu Baške grape in Selške doline. Mimo koce vodi šest planinskih poti, v jutranjem svitu smo krenili po naši E7, ki pripelje na vrh Porezna (1.630 m – najvišja tocka E7 pri nas). Spremljali so nas sonce, svež veter in s pridobljeno višino vrha ceda­lje velicastnejši razgledi na Spodnjebohinjske gore, Kojco, Banjšice, Cerkljanski grapas­ti svet, v smeri vzhoda. Izza grebena Blegoša in oddalje­nega Lubnika smo že slutili cilj te etape – Škofjo Loko. Ura je bila šele devet, ko smo že potrkali na vrata planinskega doma tik pod vrhom Porezna, pred njim je še ležal ogromen kup od mocnih vetrov zbitega osivelega snega. Po okrepcilu v planinski koci smo lahkotno zadihali, sledil je daljši prije­ten razgledni spust po goli­cavah in jasah mimo lovske koce, kmalu smo na naši desni globoko v dolini uzrli Cerkno, še nekaj cik-cakov po gozdnih vlakah, in že smo se približali vasi Davca, ki se razpotegnje­na vlece skoraj 10 km vzdolž leve strani trase E7, ob sever­nem delu Crnega vrha (1.291 m) oz. smucišca Cerkno. Pot nas je pripeljala do velikega parkirišca, kjer smo zagledali sedežnico. Ker smo pohodniki, ne uporabljamo žicnic, sploh takrat ne, kadar mirujejo, kot je ta na smucišcu, katerega vrh smo dosegli oznojeni v soparnem zgodnjem popol­dnevu že rahlo dehidrirani in s praznimi želodci. Vrata gos­tišca so bila na široko odprta, sledila je ura sprošcujocega narocanja dobrot. Dobra plat (odprtih) gostišc na vrhovih je npr. poleg tega, da med sr­kanjem rosnega piva ciljaš osvojene in še neosvojene okoliške vrhove, seveda ta, da s polnim želodcem ni potreb­no kreniti v nadaljevanju poti takoj navzgor v hrib, temvec v smeri zemeljske težnosti. In tako smo okrepljeni in prebu­jeni s kavo po gozdnih poteh nadaljevali po trasi E7 proti koci pod Blegošem (1.391 m), kamor smo prispeli v dobrih dveh urah s Crnega vrha, to je bil naš cilj tega dne. Sledi­la je ura ravnanja med hojo ukrivljenih hrbtov. Nekateri so se lotili kartanja, z Andre­jem sva si zaželela vecernega razgleda s pol ure oddaljenega vrha Blegoša (1.562 m), storila sva prav – v umirajoci svetlobi dneva sva videla pol Slovenije, kajti naslednje jutro, ko smo v nadaljevanju poti preckali vrh, je bil ta zavit v megleni oblak, zato smo lahko opazo­vali le bunkerje – neme price casa Kraljevine Jugoslavije, ko so tod gradili sklop utrdb, imenovan Rupnikova linija. Bili smo že globoko spodaj na vzhodni strani Blegoša na Cr­nem Kalu, ko je megleni oblak izginil, vendar se nismo ozirali nazaj, kajti mudilo se nam je naprej po trasi, ce smo hoteli še pravocasno prispeti v Škof­jo Loko in ujeti avtobus proti Ljubljani. V nadaljevanju poti smo dodobra spoznali, zakaj se to podrocje med Selško in Poljansko dolino imenuje Škofjeloško hribovje, kajti pot je šla nekajkrat po sto metrov dol in gor, pa spet gor in dol, in preden smo se s Starega vrha (1.217 m) spustili do vrha smucišca z istim imenom, smo preckali Mladi vrh, ki je 157 m višji od svojega 'starejšega' soseda. Tudi na tem smucišcu smo naleteli na gostišce odpr­tih vrat, za njimi je že dišalo po cemaževi juhi in podobnih kulinaricnih izzivih. Po lako­ti smo vedeli, da je ura rav­no pravšnja za obed. Od tod dalje je šla pot po cesti spet navzdol, v Zapreval, pa mimo adrenalinskega parka ki smo ga preplezali le v mislih – le zakaj bi tu trošili moci, ko pa smo jo še kako potrebovali do vrha Lubnika (1.025 m – 'hišna' gora Škofjelocanov), ki smo ga zagledali s prevala Predo­le. Cesta se je še kar vztrajno vijugavo makadamsko vlekla vec kot uro, ko se je koncno pokazal odcep-kažipot – do koce na Lubniku še 40 minut, sprva po strmi kamniti gozdni vlaki, proti vrhu pa pot po vi­sokih zglajenih kamnih prav do koce, seveda odprte! Pivo je teklo in teklo ... in ko je stek­lo zadnje, smo z roba obzidja za planinskim domom globo­ko spodaj locirali naš koncni cilj – Škofjo Loko, ki bi jo lah­ko hitro dosegli, ce bi imeli v nahrbtnikih jadralna padala, tako pa smo vpregli spet naše že utrujene, vendar že utrje­ne noge in jo ucvrli okrog 'la­canskega' hriba v dolino. Po približno uri in pol 'letenja' v gojzarjih smo sneli z ramen nahrbtnike v prvem letnem vrtu pod Loškim gradom. Še zadnja skupinska fotografija, slovo od 'hribovja – velikega sprehajalnega velicastja' in bus nas je žarecih lic ter praš­nih, utrujenih nog odpeljal po gladki cesti proti beli Ljublja­ni. V glavah pa se nam je že nakazovala naslednja oz. prva z zahoda – primorska etapa E7, ki je sledila cez pet tednov. Stane Livk Janko Purkat Na Ratitovec Na povabilo Planin­skega društva Krim sem se v nedeljo, 10. 6. 2018, pridružil skupini pla­nincev, ki je z vodnikom in poznavalcem spodnjebohinj­skih gora spoznavala lepote in uživala v pogledih z Ratitovca. Kot vcasih zmotno mislimo, Ratitovec ni vrh, ampak je dol­go travnato sleme, ki poteka v smeri vzhod–zahod in na seve­ru položno preide v gozdove Jelovice, na jugu pa se strmo spušca v dolino Selšcice. Naš cilj je bilo precenje grebena od vasice Prtovc skozi dolino Razor pod Kosmatim vrhom (1.643 m) na Gladki vrh nad Krekovo koco (1.666 m), prek najvišjega vrha Altemaver (1.678 m) in Kremanta (1.658 m) do Soriške planine. Prijetna pot je vodila po grebenu na višini 1.500 m s pogledi proti jugu na Škofje­loško in Cerkljansko hribovje – od Starega in Mladega vrha, Koprivnika, Romovca, Blegoša pa vse do plecatega Porezna, v dolini pa so pogledi obsta­li na vasicah Danje, Ravne, Torka, Zabrdo, ki so sijale v žarkih sonca, v svetu miru in tišine. Ni cudno, da je tu svojo pot zacel umetnik svetlobnih pojavov v pokrajini Ivan Gro­har (1867-1911), najbolj znan slovenski slikar med cetverico slovenskih impresionisticnih mojstrov, rojen v mali hri­bovski vasici Sorica. Z grebena smo imeli kot na dlani tudi Triglav in druge visoke vrhove Julijskih Alp, vecji del Karavank in del Kam­niško-Savinjskih Alp. V jas­nem dnevu pogled seže vse od Kaninskega pogorja, Triglava in ostalih visokih vrhov Julij­skih Alp, do dela Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Pot • ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Plezanje v Zapotoku P lezalna stena RTC Zapo­tok tudi v letošnji sezo­ni 2018/19 že pricakuješportne plezalce. Športno ple­zanje vsako leto razveseljuje ve­liko novih mladih plezalcev, ki si želijo spoznati šport, prime­ren vsem starostim. S treningi bomo zaceli v petek, 5. oktobra 2018, starejši rekreativni plezal­ci pa se dobivajo vsak cetrtek. Vabimo vas, da postanete del velike slovenske plezalne družine, kjer njeni tekmovalci se je pocasi spušcala in po po­ložnem grebenu smo se spre­hodili po travnati preprogi, na gosto posejani z gorskimi cvetlicami. Prek planine Zgor­nji Jirn (1.480 m) z vrhom Kac­ji rob (1.575 m) smo prispeli na Soriško planino (1.306 m), ki leži za jelovškim robom nad Bohinjskim prelazom (1280 m), cez katerega pelje cesta iz Selške doline v Bohinjsko Bistrico. Znana je kot odlicno izhodišce za številne izlete po okoliških hribih, gorsko kole­sarjenje, pozimi pa nudi tudi veliko smucarskih užitkov predvsem družinam z otroki. Ne prenaporna pot je pri­merna za družinske izlete z otroki, zanimiva je tudi zaradi ostankov bunkerjev, ki jih je tukaj gradila vojska Kraljevi­ne Jugoslavije tik pred zacet­kom druge svetovne vojne. Po vodji teh operacij se imenuje Rupnikova linija. Nacrtovana je bila kot obrambna linija ob t. i. rapalski meji z Italijo, ven­dar nikoli ni bila dokoncno zgrajena in tudi ne uporablje­na za vojno delovanje. Vzdolž celotne obrambne linije je bilo zgrajenih vec sto bunkerjev, ki ostajajo kot spomin na našo preteklost in opozorilo, da mo­ramo živeti drugace. Pot, dolgo približno 9,5 km, smo prehodili v 6 urah in pri tem premagali ok. 700 me­trov vzpona. Na poti se lahko okrepcamo v Krekovi koci pod Gladkim vrhom in v Li­tostrojski koci na Soriški pla­nini. Roman Lampic Boštjan Gacnik dosegajo odlicne mednarodne uspehe. Slovenska športno ple­zalna reprezentanca spada v sam svetovni vrh. Vec informacij: 041/561-061 (Vito) in 031/692-093 (Darko) Vito Cehovin, Društvo Zapotok Darko Grgic Balinarska turnirja DU Ig Ženski balinarski turnir B alinarska sekcija pri DU Ig prireja vsako­letni turnir v balinanju za ženske, na katerega povabi­mo tudi druga društva upoko­jencev iz ljubljanske okolice. Tako je bil v cetrtek, 7. junija 2018, ženski balinarski turnir na balinišcu DU Ig pri gasil­skem domu na Igu. Udeležilo se ga je 36 tekmovalk. Poleg dveh ekip našega društva je sodelovalo še sedem ekip iz naslednjih društev upokojen­cev: Polhov Gradec, Komenda, Bicevje, Brezovica, GIB, Dra­gomer in Vic-Rožnik. Vsako ekipo so sestavljale 3 tekmo­valke + rezerva. Po pozdravnih besedah podpredsednika DU Dušana Petrica in enominutnem mol­ku za pokojnega predsednika DU Štefana Bunica je sodnik turnirja Zlato Krnjak podrob­no predstavil in pojasnil pra­vila celotnega tekmovanja. Naša ekipa je prejela pokal za 1. mesto. Tako kot na vsakem takšnem balinarskem tekmo­vanju smo tudi pri nas pri­pravili tekmovanje balinark v bližanju. Po koncani podelitvi pokalov smo s pomocjo naših donatorjev in clanov naše ba­linarske sekcije pripravili po­gostitev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Moški balinarski turnir Balinarska sekcija DU Ig je v petek, 17. avgusta 2018, organi­zirala moški balinarski turnir. Balinarski turnir je potekal na balinišcu DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Udeležilo se ga je 32 tekmovalcev. Poleg dveh ekip našega društva je sodelo­valo še šest ekip iz naslednjih društev upokojencev: Polhov Gradec, Dragomer-Lukovica, Krim, Podpec-Preserje, Notra­nje Gorice in Gradišce. Na tur­nirju so nastopale triclanske ekipe s po eno rezervo. Pred zacetkom tekmovanja je priso­tne pozdravil podpredsednik DU Dušan Petric in jim zaželel cim boljše rezultate ter dobro pocutje pri nas. Po pozdravnih besedah smo z enominutnim molkom pocastili spomin na pokojnega predsednika DU Štefana Bunica. Sodnik turnirja Zlato Krnjak je nato podrobno predstavil in pojas­nil pravila celotnega poteka tekmovanja. Prireditev si je ogledal tudi župan Obcine Ig Janez Cimperman. Tekmoval­cem je zaželel obilo športne srece in dosego cim boljših re­zultatov. Ena naša ekipa je pre­jela pokal za 1. mesto. Pripravi­li smo tudi tekmovanje za naj bližalca. Po koncani prireditvi smo s pomocjo donatorjev in clanov naše balinarske sekcije pripravili pogostitev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Hvaležni smo vodstvu DU Ig, ki podpira športno dejav­nost v našem društvu. Zahva­ljujemo se tudi clanom PGD Ig, ki nam omogocajo nemo­tene treninge na balinišcu ter prostor za sestanke in pogo­stitev tekmovalcev in navija­cev. Prav posebej pa se zahva­ljujemo Obcini Ig in njenemu županu, ki sta sofinancirala to prireditev. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo, DU Ig Za nami je naporna, a uspešna sezona 2017/ 2018. Clanska ekipa je v 2. DRL suvereno osvojila 1. mesto in se tako uvrstila nazaj v 1.B državno ligo. Kadeti so osvojili koncno 17. mesto, sta­rejši decki B so tretjic zapored postali državni prvaki, mlajši decki A so zasedli 6., mlajši decki B pa 2. mesto. Doma smo gostili turnir mini rokometa ter tudi zakljucni turnir prvih štirih ekip v kategoriji mlajših deckov B. Medtem ko so igralci pocasi zakljucevali tekmovalno sezo­no, je 15. junija potekal izredni obcni zbor društva. Na njem je bila razrešena stara in izvo­ljena nova uprava s Tomažem Meglicem kot predsednikom. Izvoljena sta bila tudi novi nadzorni odbor in novo disci­plinsko sodišce. V društvu se zahvaljujemo dosedanjemu predsedniku Andreju Ambro­žu za njegovo nesebicno delo. Bil je predsednik zadnjih 6 let in njemu gre marsikatera zas­luga, da se je društvo izvilo iz težke financne situacije, se V društvu poleti nismo pocivali razvijalo naprej in pri mlajših starostnih kategorijah postalo eno najuspešnejših v Slove­niji. Zahvala gre seveda tudi vsem tistim, ki so Andreju vsa ta leta pomagali pri delovanju društva. Društvo ima trenutno 215 clanov, od katerih je 160 aktivnih igralcev RK Mokerc in je najvecje društvo v Obcini Ig. V novi upravi (ki jo sestav­lja 9 clanov) smo že zaviha­li rokave. Zastavili smo si tri glavne cilje: razširitev baze igralcev, da bi lahko tekmovali v vseh starostnih kategorijah, stabiliziranje clanske ekipe v zgornji polovici 1.B DRL ter zvišanje proracuna društva. Tako smo znotraj uprave se­stavili vec delovnih skupin, ki jih ne sestavljajo samo clani uprave, temvec tudi drugi cla­ni društva. Delovnega zagona, volje in idej je v vseh delovnih skupinah zelo veliko. Delo­vanje društva želimo še bolj približati lokalni skupnosti, okrepiti sodelovanje z Osnov­no šolo Ig, razširiti igralsko bazo tudi na sosednje obcine, kjer nimajo svojih rokome­tnih klubov, okrepiti navijaško delovanje, prenoviti sistem sponzoriranja, nagovoriti tudi lokalne podjetnike … O vsem dogajanju v društvu vas bomo v prihodnje redno obvešcali tudi prek Mostišcarja. Glavna skrb strokovne de­lovne skupine je bila sestava konkurencnih ekip za nasled­njo sezono. Ker je clansko eki­po zapustilo nekaj igralcev in trener, so potekala pogaja­nja za prestope in posojanje igralcev iz drugih klubov ter iskanje novega trenerja. Clan­ska ekipa je sestavljena in od sredine avgusta pridno trenira pod vodstvom novega trenerjaRomana Šimona. Poleg clan­skih ekip bodo v državnem tekmovanju nastopale tudi eki­pe kadetov, starejših deckov A in B, mlajših deckov A, B in C ter ekipe v mini rokometu. Ob­stojecim trenerjem nižjih sta­rostnih kategorij se je pridružil nov trener Nedeljko Ošap, ki je v preteklosti že sodeloval z nami. Kondicijske treninge bo za vse kategorije vodil in koor­diniral Marko Felja. Zaradi zamude gradbenih del na Osnovni šoli Ig bo dvorana za­prta za treninge in tekme tudi v septembru in oktobru. Posle­dicno smo morali v klubu po­iskati nadomestne dvorane za treninge ekip in igranje doma­cih tekem. Navijaci boste tako žal prikrajšani za ogled doma­cih tekem na Igu, igralci (in njihovi starši) pa se bomo mo­rali organizirati glede prevoza igralcev na treninge. Termine in lokacije tekem bomo sproti sporocali na naši spletni strani www.mokerc-drustvo.si. Vse prijatelje rokometa na Igu vabimo, da na tekmah v cim vecjem številu podprete naše igralce v vseh katego­rijah! Vabljeni tudi k obisku naše spletne strani in drugih elektronskih medijev, kjer boste našli veliko zanimivih vsebin. Dejmo j'h! Peter Jenko,sekretar ŠD Mokerc-Ig Športniki spoznavali druge kulture R okometna sezona se za rokometaše obicajno konca z udeležbo na ka­kšnem vecjem rokometnem turnirju. Preizkusi se celoletno trdo delo z razlicnimi ekipami, hkrati pa je to priložnost za za­bavo in druženje ter spletanje novih prijateljstev. Nekateri rokometaši se na takšnih tur­nirjih srecajo prvic s tujimi ekipami, celo iz drugih konti­nentov. Na Eurofestu je nasto­pilo 227 ekip, iz Tajvana, Južne Koreje, Izraela, Belgije, Šved­ske, Danske, Francije, Španije, Italije, Avstrije, Madžarske, Poljske, Ceške, Slovaške, Sr­bije, Hrvaške, Crne gore in Slovenije. Na otvoritveni slo­vesnosti so se nekatere države predstavile z delckom svoje kulture, z nošami, izvajanjem tradicionalne glasbe in ple­som. Koper ni bil samo obmor­sko pristaniško mesto, pac pa je v casu festivala postal pravo olimpijsko športno središce z mešanico mnogo kultur. Rokometni festival izvabljal custva na vseh ravneh Ceprav je bilo prvenstvo namenjeno mladim športni­kom in vsem tistim, ki so že­leli poletje preživeti ob mor­ju, v družbi sovrstnikov, je bil tudi letos v ospredju fe­stival. Na prizorišcih je bilo živahno podnevi in ponoci. Potekal je bogat program s koncerti razlicnih glasbenih skupin. Predstavili sta se kra­ška in prleška tržnica s svoji­mi dobrotami ter Masterchef tekmovalci na dobrodelnem kulinaricnem veceru z veliko ponvijo školjk v olivnem olju. Rokometni festival je izvabljal custva na vseh ravneh, pa ne samo športnikom, pac pa tudi navijacem, turistom in drugim obiskovalcem, ki so se v casu festivala mudili v Kopru. Prvi, tretji, cetrti in deseti Ne glede na festivalsko do­gajanje pa je moral turnir izlo­citi najboljše rokometne eki­pe. Vzdušje se je stopnjevalo, rokometni praznik se je bližal vrhuncu. Naša MDA-ekipa, letnik 2005 in mlajši, je v za­kljucku za deveto mesto igrala z ekipo iz Francije. Ob polcasu je kazalo dobro, vendar so bili Francozi na koncu premocni. Deseto mesto je za naše mlade rokometaše lep uspeh. Naša najmlajša ekipa, letnik 2007 in mlajši, je za vec kot polovico mlajša od Eurofesta, vendar ima za seboj že resne treninge. Za tretje mesto so igrali z eki­po RD iz Kopra. Po izenaceni in vseskozi napeti tekmi je bil zmagovalec znan po izvajanju sedemmetrovk. Našim fantom je za gol ušla bronasta meda-lja, prejeli so pokal za osvoje­no cetrto mesto. Ekipi kadetov, letnik 2001 in mlajši, pa pokal in bronasta medalja nista ušla. Za en gol so premagali ekipo z Danske in osvojili odlicno tretje mesto. Ekipa SDB, le­tnik 2004 in mlajši, je v finalu igrala z ekipo iz Tajvana. Že na zacetku so naši fantje odlicno odigrali in pokazali, kaj pome­ni timski duh in dobra klapa. Tajvance so, kot recemo, sesu­li, saj je bil ob polcasu rezultat 12 : 2 v korist naše ekipe. Za­služena zlata medalja in pokal za ekipo SDB! V športu je pac tako, da je vedno treba igrati na zmago, a je na poti do nje potrebno ujeti kar najvec prijetnih trenutkov. In Eurefest je izražal prav to. Na igrišcu tekmeci, zvecer vsi prijatelji. Cestitke rokometašem, tre­nerjem, pomocnikom in vod­jem ekip za osvojene medalje in pokale ter vsem navijacem za podporo in spodbudno na­vijanje. Darja Mlakar Klavdija Zalar Aikido K o clovek pride do spoz­nanja, da je sam odgo­voren za svoja dejanja in težave, ki ga spremljajo sko­zi življenje, potem je na pravi poti. To je pot, ki ga bo pripe­ljala do cilja, zaradi katerega smo sploh prisotni na tem sve­tu. Temu lahko recemo tudi duhovna rast. Telo, ki nam je dano ob rojstvu, je neverjeten stroj, ki se je sposoben sam razvijati, nadzirati, obnavljati, zdraviti, za kar pa potrebuje dolocene pogoje, ki jih v veci­ni primerov nima. Na eni strani sta prisotna naš ego in um, ki poskrbita, da živimo stresno in neuravnote­ženo življenje, na drugi strani pa sta prisotna duša in srce, ki naj bi nas vodila do koncnega cilja - razsvetljenja. To seve­da lahko doseže vsak, ki ima svoja nasprotnika (um in ego) pod kontrolo ter sledi svoje­mu srcu in duši. Da bi lahko dosegli svoj cilj (živeli zdra­vo in umirjeno življenje brez stresnih situacij), je potrebno upoštevati dolocena pravila, in sicer: sprejemanje, prilaga­janje in odpušcanje. Zakaj nam aikido lahko po­maga, da se lažje približamo smeri, ki naj bi ji sledil vsak posameznik? Aikido je kompleksna vešci­na, pa naj bo to kot športna re­kreacija ali pa borilna vešcina. Karateisti pripravljeni na novo šolsko leto Z acetek poletja je bil zelo uspešen predvsem za dve clanici ižanskega karate kluba, saj sta uspešno opravili izpit za DAN pas in se tako okitili z nazivom mojstri­ci karateja. Še enkrat cestitke Špeli Kramberger in Ksenji Železnikar. Za uresnicevanje takticnih zamisli na tekmovanju je te­lesna priprava tekmovalcev nujna. Konec avgusta se je zato šest clanov kluba udele­žilo priprav v Termah Dobrna, ki jih je organiziralo Društvo za karate Celje. Na pripravah je skupno sodelovalo cez 80 udeležencev, clanov petih ka­rate klubov. Poleg domacinov iz Celja so bili clani še iz Trbo­velj, Oplotnice, Kozjanskega in Iga. Za strokovno vodenje je poskrbelo šest trenerjev: Miha Kovacic (Trbovlje), Miha Romih (Kozjansko), Jernej Blatnik (Oplotnica), Davorin Kracun in Sebastijan Kantužer (Celje) ter Matej Kabaj (Ig). Vabljeni v naše vrste V septembru in oktobru po­teka v klubu vpis novih clanov. Kot clani Karate zveze Slove­nije in Olimpijskega komiteja Slovenije vadimo tekmovalni olimpijski karate, ki bo prvic predstavljen na Olimpijskih igrah 2020 v Tokiu. Vabljeni v zacetniške, tekmovalne in rekreativne skupine Karate-do to. Pri aikidu poskušamo do­seci maksimalno sprošcenost telesa, najti pravi obcutek in mehkobo gibanja tako, da nasprotnik ne dobi nobene informacije, kaj se bo zgodilo. Na takšen nacin treniranja po­casi zacnemo kontrolirati tudi svoj um in sledimo svojemu telesu. Pravi nacin treniranja aikida je zacetek spreminjanja samega sebe ter pot do zdra­vega in umirjenega življenja. Informacije: www.aikidokrim.si gsm: 041/684-884 FB Danilo Zorko kluba Ig Shotokan. Vec si pre­berite na www.karateig.com. Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan Karate Ig Zajema kompletno motoriko ter gibalne sposobnosti, ki so pomembne tudi v vsakdanjem življenju. To pomeni, da si spo­soben biti ob pravem casu na pravem mestu in odreagirati tako, da bo v danem trenutku najbolj primerno in ucinkovi- Novi mojstrici karateja na Igu Na pripravah v Dobrni Do boljše telesne pripravljenosti na Igu O stati zdrav in biti kos vsem dnevnim izzi­vom je težko uresni­cljiva želja mnogim od nas. Redna telesna aktivnost, urav­notežena prehrana, nasmeh na obrazu in dobra družba ob vsakodnevno polno natr­panih urnikih težko najdejo cas. Zaradi takih in drugacnih zadržkov se v Fit Igu trudi­mo, da gibanje postane vaša tedenska navada. Tako aktiv trenerjev Karate-do kluba Ig Shotokan poleg tekmovalnega olimpijskega karateja izvaja tudi pester nabor rekreativnih vadb, kjer lahko vsakdo naj­de sebi primerno aktivnost. Rekreativni karate za odrasle krepi telo in duha skozi tra­dicionalno japonsko vešcino. Tisti, ki imate v sebi vsaj ne­kaj plesne žilice, se lahko pri­družite zumbi, kjer s plesnimi gibi ob latinskoameriški glas­bi oblikujete svoje telo. Za bolj vztrajne ponujamo vadbo functional, kjer vaje temeljijo predvsem na lastni telesni teži ter lažjih utežeh. Tukaj skozi celo uro vadbe zajamemo vse mišicne skupine. Tisti, ki želi­te svojo telesno pripravljenost dvigniti na višji nivo, se pri­družite shapeboxingu. To je vadba, ki jo sestavljajo tri vrste treningov: tehnika, moc in pli­ometrija, povsod pa bo deloval tako vaš um kot tudi telo ob uporabi boksarskih rokavic. Vse dame, ki pa se želite še bolj osredotociti na svojo pos­tavo, se pridružite vadbi squat. Pri tej vadbi dajemo poudarek predvsem na oblikovanju zad­njice in nog. Za zdrav nacin življenja pa je poleg gibanja nujno potrebna tudi pravilna prehrana, pri cemer vam lahko strokovno svetujemo in prip­ravimo posebej za vas prilago­jen jedilnik. Za vsakega se nekaj najde, v vrsti naših clanov stojijo na­smejani obrazi obeh spolov in vseh starosti, od najstniških pa vse do zavidljivih upoko­jenskih let. Treninge izvajamo vsak delovnik v popoldansko- vecernih urah v OŠ Ig (zara­di prenove smo do novembra preseljeni v gasilski dom Iška vas). Natancnejši urnik najde­te na spletni strani www.ka­rateig.com in na FB-strani Fit Ig. Za dodatne informacije nas lahko tudi poklicete: 041/410­340 Špela, 031/717-349 Alina in 041/200-219 Matej. Aktiv trenerjev Karate-do klub Ig Shotokan Vpis v novo vadbeno leto v KRG TiM P red ritmicarkami in telo­vadci kluba TiM je nova vadbena sezona. Tudi le­tos se bodo v vrtcu in šoli va­deci otroci ucili gimnasticnih vragolij pod vodstvom Mojce Rode in Mitje Petkovška. Vad­ba bo potekala v vecnamenski dvorani na Osnovni šoli Ig. Vadbo bomo zaceli takoj, ko bodo dela. koncana obnovitvena Klub za ritmicno gimnastiko TiM Mostišcar 06 | September 2018 Kdaj vkljuciti dekleta v šport? (1. del) Vadba pred šolo – da ali ne? V zacetku šolskega leta starši želimo organizi­ rati prosti cas svojim otrokom. S starostjo otroka pridobimo izkušnje in tudi otrok sam že razvije doloce­ne interese in želje glede na svoje izkušnje, zato so te od­locitve lažje. Težje je sprejeti odlocitev pri mlajših otrocih, predvsem predšolskih in ob vstopu v šolo. Ker sem v svojih 20 letih dela v telovadnici in opazovanja otrok ter staršev prišla do mnogo ugotovitev, želim te posredovati vsem, ki bi ob teh odlocitvah potrebo­vali dodaten razmislek. Raz­mislek predvsem zato, ker se nasvetov izogibam, saj osebno ne verjamem v univerzalno pravilno pri otrocih oz. posa­meznih družinah. Lahko pa zapisane izkušnje vzamete za podlago, da boste ugotovili, ali je vaš otrok že zrel za šport ali si vkljucitve želite predvsem vi, oz. boste na podlagi zapi­sanega s svojim otrokom laž­je prebrodili krizo ali ga znali motivirati za nadaljevanje športne poti. Kot športni pedagog stre­mim k temu, da bi šport igral kljucno vlogo prostega casa v obdobju adolescence, torej med 12. in 21. letom. Takrat namrec šport posameznika ce­lostno krepi z vso svojo širino (telesno, socialno, zdravstve­no …). Stroka ugotavlja, hkrati pa tudi sama enako zaznavam pri delu, tudi v Obcini Ig, da je teh mladostnikov vedno manj. Naš klub v statisticnem prere­zu skozi leta pokaže, da se je starost vadecih deklet nad 12 let razpolovila. Ker z izsledki analize nismo bili zadovoljni, smo zaceli iskati razloge za stanje in prišli do ugotovitve, da s hitrejšim vstopom v šport dekleta manj vztrajajo. Zato se mi je vprašanje, kdaj vkljuciti otroka v šport, zdelo kljucno izhodišce. Razclenili smo vec vplivov, da bi vadbo prilagodili cilju – pripeljati otroka skozi šport tudi v obdobju adolescence. Najvec smo izhajali iz otroka ter njegovega doživljanja sve­ta med 4. in 7. letom starosti, hkrati pa smo starše povpra­šali o motivih, ki ga imajo ob vkljucitvi otroka v šport. Iz razlogov, ki so mi jih navaja­li starši, zaznavam naslednje najpogostejše motive: otrok izrazi željo, kaže interes; šport je sprostitev za otroka; starš želi otroku najbolje, skrbi ga, da ne bi zamudili let dobrega motoricnega razvoja. Poglej­mo si te motive nekoliko bolj vsebinsko. Interes = radovednost V predšolskem obdobju ve­lja, da je otrok naravnan zelo radovedno. Zanima ga vse in zlahka se navdušuje nad stvar­mi. Dejstvo je, da otrok pri tej starosti ni razvojno naravnan na sistem kontinuitete. Iz tega razloga tudi še ne hodi v šolo. Zato je pomembno vztrajati pri širini interesov. Radovednost in šport namrec v praksi nista najboljša zaveznika. Šport sam po sebi ne spodbuja radoved­nosti, saj je za ucenje športnih prvin potrebna vztrajnost in nešteto ponovitev. Temu pred­šolski otroci niso dorasli, saj imajo svojo predstavo o špor­tu. Z besedami znajo izraziti, kaj vse jih zanima in kaj bi zna­li, ne poznajo pa casovne kom­ponente in poti do cilja. Manj­ši otroci živijo tukaj in zdaj in njihov kognitivni razvoj še ne dopušca vpogleda v prihod­nost. Kognitivne raziskave so namrec dokazale to mentalno zmožnost pri 12 letih, v celoti pa prihodnost s posledicami posameznik razume pri 21 le­tih. Naš odrasli svet in svet športa pa venomer stremita v prihodnost. Otrokom radi tre­nerji (tudi straši) razlagamo, kaj vse morajo storiti, da bodo to znali. V resnici oni tega ne razumejo. Zaupajo odraslemu, ki jih vodi, in nekako bolj ali manj potrpežljivo sledijo vad­bi. Zato je to zaupanje oz. od­nos vadecega in trenerja tudi do adolescence edini resnicni motiv vadbe. Poenostavljeno povedano, otrok bo vadil, dok­ler bo imel zaupanje v odrasle­ga. Kadar pa odrasli izgubi za­upanje, potem bo zavoljo biti vreden storil vse, ceprav prek sebe. To pa na otrokovo oseb­nost vpliva negativno. Otrok na vadbi tudi lahko cuti, da mu je neprijetno, da to ni tisto, kar si je on predstavljal, izgublja se med besedami odraslih in svo­jimi interesi oz. idejami. Ome­njena potrpežljivost mineva. Nato pa otrok tudi na razlicne nacine izraža to neugodje. Za­dostna mera neugodja pripelje do upada motivacije za šport. S konfliktom med njegovimi obcutji in prepricanjem odra­slih, kako je šport zanj dober, mu ob tem razvijamo tudi sla­bo samospoštovanje, saj mu ves cas dopovedujemo nekaj, kar ga oddaljuje od lastnih ob­cutij. Njegovih slabih obcutij tudi ne vrednotimo kot po­membna, s cimer otrok zacne izgubljati stik s seboj. Stik s samim seboj in zadovoljstvo pa sta kljucna za razvoj samo­spoštovanja. Kar je cilj samo­spoštovanja! Šport = sprostitev Ob vsem tem seveda tudi šport povsem izgubi namen sprostitve. Z otrokom te sta­rosti v športnem žargonu veckrat uporabljamo besedo dril, ki ne pomeni nikakršne sprostitve. Zato imejmo starši v mislih, da otroci med 3. in 7. letom potrebujejo prostor domišljije, raziskovanja sebe znotraj interesov, in predvsem ne vodeno aktivnost. To je za njih prava sprostitev. Njihov interes lahko izkoristimo za skupno druženje. Ocetje naj s fanti igrajo nogomet, košarko, mame pa naj z dekleti doma po dnevni sobi zaplešejo s trakovi. V podkrepitev temu razmišljanju naj omenim, da se v zadnjem casu tudi pri nas pojavlja vse vec prispevkov o skandinavskih pristopih, ki so si vsi edini, da naj ima za zdrav razvoj in ohranitev ra­dovednosti otrok cim dlje cas za prosto igro. Tega naš šol­ski sistem z obilico domacih nalog in starševska vnema po zapolnitvi prostega casa z ak­tivnostmi izjemno omejita. Konec prihodnjic Urška Tekavcic Pregelj, univ. dipl. pedag. in strokovni vodja ŠD Špicka OŠ Ig zacetnice torek 14.15–15.15 nadaljevalke cetrtek 14.15–15.45 tekmovalke torek in cetrtek 14.15–15.45 PŠ Golo zacetnice ponedeljek 15.30-16.15 nadaljevalke ponedeljek 14.30-15-30 Informacije: info@spicka.si, 040/667-703 Mostišcar 06 | September 2018 • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolec.insko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni www.zobozdravstvo-prenadent.si S 1. septembrom 2018 prosto mesto v vrtcu BIBE. Vec informacij na telefonu: 041 819 340. Gasilska ulica 10, 1292 Ig Odkupujemo mleko, živino, žita ter druge kmetijske viške. Z dobavitelji poskušamo doseci najboljše pogoje nabave ter cene prodanega blaga, krmil in kmetijskega repromateriala. Rok placila: 30 dni. Zagotovite si boljše prodajne in nakupne pogoje kot doslej in se nam pridružite. Sodelovanje z nami je enostavno in pošteno; poklicite na: 051/441-148 ali za odkup 041/730-184 ali pišite na kz.ig@siol.net. KMETIJSKA ZADRUGA IG z.o.o. Mostišcar 06 | September 2018 Foto: Profimedia september­december 2018 | št. 29, leto 8| cena: 3,19 € INDRE - levi pritok Loare in istoimenski departma v Franciji, KALIDASA - indijski dramatik in pesnik, znan po drami Šakuntala, ORGANDI - tanka, prosojna bombažna tkanina Mostišcar 06 | September 2018 31 Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini … ANTON INTIHAR (11. 5. 1950–13. 7. 2018) Bolezen je bila mocnejša ... bolecina je neizmerna. Ob boleci izgubi dragega moža, oceta in dedija se zahvaljujemo prav vsem in vsakomur, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Iskrena hvala za vso pomoc, izrecene besede tolažbe in stiske rok, podarjene svece, cvetje in darovane svete maše. Posebna zahvala prijatelju Marjanu Brezicu za tople in ganljive besede slovesa, g. župniku, ge. Silvi Dolinšek in clanom pogrebnega zavoda Vrhovec za organizacijo pogreba. Z vso hvaležnostjo, žena Majda in hcerke z družino Za zmeraj si zaspala in hkrati boš ostala še tu, del nas. Za dobroto tvojih rok nam v srcu je ostala le beseda hvala. Z AHV AL A Na soncno popoldne 18. 7. 2018 je v 90. letu starosti za vedno zaprla oci draga mama, babi, prababi in sestra PAVLA LENIC, Škratova Pavla z Golega, 29. 5. 1929–18. 7. 2018 Na zadnjo pot smo jo pospremili 23. 7. 2018 na pokopališcu Golo. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrecene tolažilne besede, darovano cvetje, svece in maše. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju Zasebne ordinacije Ig, negovalki ge. Jožici Drobnic, patronažnima sestrama ge. Nedi in ge. Ingrid. Prav tako zahvala gasilcem Golega in Škrilj, g. Jožetu Virantu za poslovilni govor, g. Janezu Drnovšku, ge. Rozi Virant ter pogrebnemu zavodu Vrhovec. Mama, omamnega vonja iz tvoje kuhinje ne bomo nikoli pozabili, HVALA. Pogrešali te bomo. Žalujoci njeni najdražji Cvetlicarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetlicarne: 031/790-655 Delovni cas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetlicarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne vencke, svece … – zemljo in pesek za grobove – porocne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala dobrotnikom Iskrena hvala vsem, ki ste ob pogrebu pokojne Franciške Kobal iz Bresta in pokojnega Alberta Dolinška z Iga svoj dar namenili za lajšanje stisk ljudem. Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki s svoji­mi darovi polnite naš vozicek v Trgovini Spar-Mesarstvo Blatnik, d.o.o., na Igu in s tem pomagate ljudem v stiski. Zahvaljujemo se tudi vsem dobrotnikom, ki darujejo za pot­rebe naše Karitas. Župnijska Karitas Ig Nudim dnevno varstvo otrok starosti 1-3 leta na svojem domu na Igu. Za vec informacij sem dosegljiva na številki 041/828-183. Na Visokem (k. o. Zapotok) prodam 2.967 m2 gozda. Cena 2.350 €. Informacije na: 041/535-844. Prodam zelo dobro ohranjen 60-litrski kotel za žganjekuho, prilagojen za kuhanje na plin z možnostjo kuhanja na drva, in univerzalni prekucni dvodelni kotel s pokrovom volumna 60 litrov. Informacije in cene na 041/535-844. Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 27. 9. 2018. Urnik Zbirnega centra Matena Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 V primeru, da je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Mostišcar 06 | September 2018 • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Obcina IgSprejemna pisarna Mostišcar 06 | September 2018 Vabimo vas na prireditev ob pocastitvi mednarodnega dneva miru,