URADNE OBJAVE
Leto XV	Murska Sobota, dne 25. junija 1981	Št.: 28
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
256.	Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska Sobota.
257.	Sklep o ugotovitvi, da družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini M. Sobota veljavno sklenjen.
258.	Dogovor o enotnih merilih za pridobitev pravice do mini-
malnega obsega denarne pomoči otrokom.
259.	Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev pravice do denarnih pomoči.
260.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bratonci.
Z namenom, da uresničujemo določila Ustave SRS z ' amandmaji. Zakona o združenem delu. Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SRS s spremembami in dopolnitvami. Statuta občine Murska Sobota, stališča in sklepe družbeno političnih organizacij, in izhajajoč iz spoznanja
—	da je uresničevanje družbeno dogovorjene kadrovske politike neločljiva sestavina razvoja socialistične samoupravne družbe.
—	da je kadrovska politika nenehna sestavina vsakodnevne družbene in politične akcije.
—	daje načrtovanje potreb po kadrih neločljiva sestavina razvojnih programov samoupravnih organizacij in skupnosti.
—	daje nujna neposredna odgovornost za oblikovanje in uresničevanje kadrovske politike na vseh ravneh.
—	da se zagotovijo takšne družbene razmere, v katerih se bo uveljavila neodtujljiva pravica in skupni interesi delovnih ljudi in občanov kot temeljnih nosilcev kadrovske politike,
—	da se uresničujejo načela, ki izhajajo iz vsebine Titove pobude o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti in
—	da so kadri nosilci temeljnih postavk družbenega razvoja občine Murska Sobota
SKLENEMO
v občini Murska Sobota temeljne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter
Skupščina občine Murska Sobota.
Občinska konferenca zveze komunistov Slovenije Murska Sobota.
Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva M. Sobota.
Občinski svet zvezesindikatov Slovenije Murska Sobota. Občinska konferenca zveze socialistične mladine Slovenije M, Sobota.
Občinski odbor zveze združenih borcev Murska Sobota. Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje Murska Sobota.
Občinska izobraževalna skupnost Murska Sobota,
Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota,
Občinska skupnost otroškega varstva Murska Sobota. Občinska skupnost socialnega skrbstva Murska Sobota.
Občinska skupnost za zaposlovanje Murska Sobota, Občinska raziskovalna skupnost Murska Sobota.
Občinska kulturna skupnost Murska Sobota in
Občinska telesnokulturna skupnost Murska Sobota
DRUŽBENI DOGOVOR
O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI MURSKA SOBOTA
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se obvezujemo, da bomo s lem družbenim dogovorom oblikovana načela, temeljne od
ločitve in norme s področja kadrovske politike uresničevali na demokratičen način ter usmerjali in spremljali uresničevanje v vsakodnevni delovni praksi.
2.	člen
Udeleženci družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) bomo pri uresničevanju temeljnih načel in ciljev kadrovske politike,skrbeli zlasti:
—	za vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kol svobodne osebnosti, ki v združenem delu v skladu z družbenimi potrebami in svojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem aktivno sodeluje pri ustvarjanju, delitvi in porabi ustvarjenih dobrin samoupravne socialistične družbe, še zlasti pri uresničevanju načela delitve po delu in rezultatih dela,
—	za samoupravno zasnovanost in usmerjenost kadrovske politike, ki'izhaja iz družbeno ekonomskega in političnega položaja delovnega človeka in občana v naši družbi.
' — za dolgoročno načrtovanje potreb po kadrih, za njihovo izobraževanje in usposabljanje v skladu s planskimi akti samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti.
—	za organizirano in sistematično spremljanje razvoja kadrov, njihovo zaposlovanje, razporejanje in napredovanje.
—	za' enotnost ciljev in celovitost meril kadrovske politike, ter za demokratičnost in doslednost pri njihovem uresničevanju.
—	za razvijanje kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v organih' i.n telesih družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenih organizacij in skupnosti vključujoč tudi individualno odgovornost vsakega člana kolektivnega organa ali telesa, oziroma vsakega posameznega nosilca javne funkcije.
—	za zagotavljanje doslednega izvajanja načel in meril pri kadrovanju kadrov za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
—	za kadrovsko politiko na področju mednarodnih odnosov. ki bo temeljila na sistemu socialističnega samoupravljanja in utrjevala ugled socialistične Jugoslavije v drugih državah-.
3.	člen
Udeleženci dogovora, bomo enotno reševali vsa vprašanja in naloge s področja kadrovske politike, zlasti:
—	oblikovali enotna merila za razvid del in nalog.
—	oblikovali temeljna izhodišča za dolgoročno, srednjeročno in letno planiranje potreb po kadrih v okviru planskih dokumentov podpisnikov,
—	temeljna izhodišča poklicnega usmerjanja ter vzgoje in izobraževanja na osnovi planov potreb po kadrih,
—	v zvezi z volitvami in delegiranjem delegatov bomo uresničevali stalno evidentiranje, načelo zamenljivosti in gibljivosti kadrov.
—	oblikovali enotna merila in postopke pri kadrovanju delovnih ljudi in občanov za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij.
—	na odslužitvi obveznega vojaškega roka
—	na rednem šolanju
—	trajno nezmožen za delo in zato ne more preživljati drugega zakonca.
POVEČANE DENARNE POMOČI
13.	člen
Pravico do povečane denarne pomoči imajo: — otroci, ki so težje telesno ali duševno prizadeti in — otroci, ki imajo edinega hranilca.
14.	člen
Da je otrok težje telesno ali duševno prizadet se ugotovi na podlagi izvedeniškega mnenja:
—	ali dispanzersko pediatrične službe oziroma ustrezne specialistične klinike
—	ali strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju
—	ali invalidske komisije SPIZ v SRS.
V	spornih primerih daje izvedniško mnenje strokovni kolegij pediatrične klinike v Ljubljani.
15.	člen
Šteje se. da imajo otroci edinega hranilca v primerih:
1.	Ko obstoja zakonska zveza roditeljev, vendar eden izmed njiju ne more izvrševati dolžnosti preživljanja otrok, ker je:
a)	popolnoma nezmožen za delo, kar se dokaže z izvidom in mnenjem invalidske komisije SPIZ v SRS in nima sredstev za preživljanje
b)	na odsluženju obvezne vojaške službe
c)	na rednem šolanju
č) na prestajanju prostostne kazni
2.	Ko zakonska zveza obstoja le formalno in eden izmed roditeljev ne izpolnjuje dolžnosti preživljanja otrok ker:
a)	je zapustil zakonsko skupnost in je neznanega bivališča
b)	s sodbo ali s poravnavo določena preživnina ni izterljiva Izpolnjevanje pogoja iz točke 2. a ugotovi komisija'za ugotavljanje pravic preko organov Krajevne skupnosti.
Izpolnjevanje pogoja iz točke 2. b se ugotovi na podlagi ugotovitve pristojnega Centra za socralno delo.
16.	člen
Šteje se. da imajo otroci edinega hranilca zaradi:
a)	rojstva izven zakonske zveze, če starša ne živita v ži-vljenski skupnosti
b)	razveze zakonske zveze
c)	smrti enega ali obeh roditeljev
V	primerih iz prve a) točke tega člena ima otrok pravico do. povečane denarne pomoči ob pogoju, daje roditelj pri katerem otrok živi oz. h kateremu spada uveljavljal preživnino.
Za ugotovitev pravice do povečane denarne pomoči iz točke a) in b) se predloži ugotovitev Centra za socialno delo v zvezi s preživljanjem otrok.
Pogoj iz drugega odstavka tega člena lahko spregleda komisija za uveljavljanje pravic pri Skupnosti otroškega varstva, če edini hranilec navede upravičene razloge, zakaj ne uveljavlja preživnine.
17.	člen
Določbe 15. in 16. člena se uporabljajo smiselno pod enakimi pogoji tudi v primerih ko:
—- ima otrok očima ali mačeho
— pripada pravica do denarne pomoči za tuje otroke.
UVELJAVLJANJE PRAVICE DO DENARNIH POMOČI
18.	člen
S L majem vsako leto se na podlagi dohodkov družine ali otroka iz preteklega leta in ugotovljenega socialnega položaja družine ugotavlja nadaljna upravičenost do denarne pomoči.
Občani in drugi, ki prejemajo denarno pomoč so dolžni do 15. marca tekočega leta predložiti zahtevek in vsa ustrezna dokazila za ugotovitev nadaljne upravičenosti do denarne pomoči. Če zahtevka z dokazili o dohodku iz preteklega leta in drugih potrebnih listin ne predložijo jim s L majem preneha'
pravica do denarnih pomoči in ustavi izplačevanje brez predhodnega obvestila o tem.
KONČNA DOLOČBA
19.	člen
Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od L maja 1981 dalje.
Datum: 1 L junij 1981
Številka: 72/1981-2
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
Predsednica skupščine: GRETA ŠKERGET Greta Škerget. 1. r.
Tisk ČGP Večer Maribor
STRAN 33 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
—	spodbujali izumiteljstvo, novatorstvo in racionalizacije ter druge oblike kreativnosti kadrov,
—	zagotavljali enotno izvajanje meril in načel pri kadrovanju delovnih ljudi in občanov za najodgovornejše funkcije in naloge v družbeno političnih in samoupravnih skupnostih ter družbeno političnih organizacijah,
—	o odlikovanjih SFRJ, občinskih nagradah in drugih družbenih priznanjih za dela in dejanja, ki naj vzpodbujajo delovne ljudi, občane, organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti za še večji splošni napredek socialistične samoupravne družbe,
—	oblikovali kriterije za opravljanje strokovnih del s področja kadrovske politike.
—	vse naloge iz dogovora z ustreznimi določbami konkretizirali v svojih samoupravnih aktih.
4.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotavljali demokratičnost in javnost v postopkih kadrovske politike in poskrbeli za ustrezno informiranje, ki bo osnova delavcem in delovnim ljudem pri oblikovanju kadrovske politike.
RAZVIDI DEL IN NALOG
5.	člen
Pri izdelavi razvidov del in nalog bomo udeleženci dogovora izhajali iz skupnih metodoloških osnov, katerih izdelave bodo v skladu z družbenim dogovorom v SRS zagotavljali Gospodarska zbornica za področje gospodarstva in samoupravne interesne skupnosti za področje družbenih dejavnosti, za vse druge pa ustrezni republiški organi.
6.	člen
Na osnovi 5. člena bomo udeleženci upoštevali tekoče in razvojne potrebe TOZD, samoupravne organizacije in skupnosti in pri oblikovanju razvida del in nalog zasledovali naslednje cilje:
—	racionalno in smotrno delitev del in nalog ter razmejitev pravic, obveznosti in odgovornosti,
—	združevanje sorodnih in po zahtevnosti enakovrednih del in nalog tako, da bodo najbolje izkoriščena strokovna znanj a in sredstva za delo.
—	določanje pogojev, ki jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje določenih del in nalog, z upoštevanjem zahtevanih psihofizičnih in drugih sposobnosti, smeri strokovne izobrazbe, vrsto odgovornosti, delovnih izkušenj in drugih posebnih zahtev.
—	oblikovanje razpisov in objav del in nalog,
—	programiranje novih profilov kadra in njihovega znanja, — pripravo programov izobraževanja za delo, ob delu in iz dela.
—	zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih in za delo manj . zmožnih oseb.
—	smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu
7	. člen
Razvidi del in nalog morajo obsegati opis del oziroma nalog, temeljne značilnosti, zahtevnosti in odgovornosti ter:
—	zahtevano stopnjo in smer strokovne izobrazbe, oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	psihofizične in druge zmožnosti (dopustna mera invalidnosti),
—	delovne pogoje, v katerih se naloge izvajajo (ekološki pogoji, temperatura, vlaga, ropot, enoličnost gibov itd).
—	vrsta odgovornosti (strokovna, organizacijska, materialna),
—	potrebne delovne izkušnje,
—	posebne pogoje in zahteve glede na predpise o varstvu pri delu,
—	posebne zahteve (n. pr. funkcionalna znanja, družbenopolitična usposobljenost, osebnostne lastnosti).
Pri izdelavi razvidov del in nalog bomo udeleženci zagotavljali objektivno določanje stopnje in smeri strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in drugih pogojev. Praviloma bomo določali eno stopnjo izobrazbe. Izjemno bomo alternativno določili največ dve stopnji izobrazbe za dela in naloge kjer je dan poseben poudarek funkcionalnemu znanju.
8. člen
Za posamezna dela in naloge se smejo od kandidatov zahtevati potrebne delovne izkušnje in poizkusno delo. Delovne izkušnje pa tudi za najodgovornejša dela in naloge ne smejo presegati pet let, razen če ni z zakonom drugače določeno. Zahtevane del. izkušnje naj ne bodo take, da bi preveč zoževale možnosti kandidiranja na razpisana dela in naloge.
9.	člen
Samoupravni splošni akt (razvidi del in nalog) je treba nenehno dopolnjevati glede na organizacijski in tehnološki razvoj podpisnikov dogovora. *
10.	člen
Temeljna organizacija združenega dela lahko delavcu prizna z delom pridobljene delovne zmožnosti, vendar mora imeti v samoupravnem splošnem aktu natančno opredeljen postopek, način in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti.
Temeljna organizacija združenega dela, ki tega nima opredljenega v samoupravnem splošnem aktu, ne more v razpisih ali objavah del in nalog poleg izobrazbe alternativno zahtevati z delom pridobljene delovne zmožnosti.
11.	člen
Udeleženci bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih določili postopek in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti.
Za delovne zmožnosti iz 1. odstavka tega člena se šteje tista pridobljena strokovnost, spretnost in psihofizične sposobnosti, ki sijih delavec pridobi pri opravljanju del in nalog.
12.	člen
Z delom pridobljeno delovno zmožnost ugotavlja strokovna komisija, ki jo imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela. Komisija se imenuje za vsak primer posebej. Člani komisije morajo biti delavci iz istega strokovnega področja in imeti za eno stopnjo višjo izobrazbo, kot jo ima delavec, ki ga ocenjujejo.
Oceno predloži komisija delavskemu svetu, ki na njeni osnovi odloči o pridobitvi delovne zmožnosti.
13.	člen
Delavcu, ki si je z delom prodobil delovne zmožnosti in ki kandidira na dela in naloge v drugi temeljni organizaciji združenega dela, lahko ta prizna delovno zmožnost na osnovi samoupravnega splošnega akta ali njen delavski svet imenuje komisijo po kriterijih iz 12. člena, da delavca preveri.
14.	člen
Udeleženci dogovora bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelili dela oz. naloge, ki se lahko opravljajo na podlagi pogodbe o delu in določili kriterije, ki bodo zagotavljali smotrno in družbeno upravičeno zaposlovanje upokojencev, upoštevaje njihovo delovno zmožnost.
- Pri določanju kriterijev o smotrnosti in družbeni upravičenosti zaposlovanja upokojencev smo udeleženci dogovora dolžni upoštevati možnosti nadomestitve zaposlenih upokojencev s prilivom kadrov in notranjimi premestitvami delavcev.
Če pomembnejših del in nalog delavca, ki seje upokojil, ni mogoče zasesti, bomo zaposlili upokojence le na delih in nalogah, deficitarnih- poklicev, ki jih bomo vnaprej določili in se zanje dogovorili v letnih planskih aktih.
NAČRTOVANJE KADROV IN IZOBRAŽEVANJE
15.	člen
Udeleženci dogovora bomo načrtovanje kadrov in izobraževanja vključevali kot neobhodni del v svoje kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne plane'razvoja.
Kadrovski del planov obsega najmanj:
—	potrebe po kadrih, prikazane po objektivnih strokovnih in poklicnih zahtevah glede na sedanje in razvojne naloge,
—	plan predvidene zagotovitve kadrov (za razvoj, fluktu-acijo in naraven odliv),
—	plan izobraževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov,
—	plan dejavnosti in ukrepov za razvoj inventivne in inovacijske dejavnosti.
soudeležbi sredstev iz solidarnosti na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985.
23.	člen
Skupščina občinske skupnosti otroškega varstva bo vsako leto najpozneje do 1. marca, v skladu z določbo 22. člena tega dogovora in v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 —1985 določila dohodkovni pogoj in višino minimalne denarne pomoči.
24.	člen
Na osnovi tega dogovora z upoštevanjem svojih možnosti in potreb skupnost otroškega varstva po uskladitvi v skupnosti socialnega varstva lahko določi v svojih samoupravnih sporazumih drugačne oblike ali večji obseg denarne pomoči z upoštevanjem možnosti po določilih 22. in 23. člena tega dogovora.
25.	člen
Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic do denarne pomoči in povečane denarne pomoči po tem dogovoru, se izvaja v skladu z zakonom, statutom skupnosti, pravilnikom o postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
26.	člen
- Dogovor je sklenjen, ko ga sprejme Skupščina Skupnosti otroškega varstva Murska-Sobota. .
27.	člen
Dogovor se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Določbe tega dogovora se uporabljajo od 1. maja 1981.
M. Sobota. 11. 6. 1981
Številka: 84/1981-2
Skupnost otroškega varstva Murska Sobota Predsednica skupščine: GRETA ŠKERGET Greta Škerget, 1. r.
4. člen
Upravičenost do denarnih pomoči se ugotavlja na podlagi dejanskega socialnega položaja družine ali otroka pri čemer se upoštevajo vsi dohodki družine ali otroka iz preteklega leta ne glede na vir in predpise po katerih jih je družina ali otrok pridobil.
Če občan pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada v prejšnjem letu ni imel osebnega dohodka ali drugih virov dohodkov se upošteva mesečni znesek osebnega dohodka in vsi drugi dohodki, ki jih občan ali otrok ima v tekočem letu.
Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva katastrski dohodek, kije bil podlaga za odmero prispevkov in davkov v preteklem letu. Katastrski dohodek se spreminja v dohodek s količnikom, ki ga vsako leto za izračun dohodka iz zemljišča, določi skupščina občinske skupnosti otroškega varstva.
5.	člen
V celotni dohodek družine se ne šteje dohodekjz kmetijske dejavnosti, če ima na posestvu, kije last katerega koli družinskega člana, druga oseba zemljiško knjižno zavarovano pravico dosmrtnega uživanja in gospodarjenja, obremenitev pa je nastala po volji prejšnjega lastnika, če na posestvu ne živi in od njega nima koristi.
6.	člen
Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči ob pogoju. daje glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin iz kmetijstva, ki ne presega višine dohodka, ki ga vsako leto določi skupščina skupnosti otroškega varstva ali so brez dohodka.
7.	člen
Občan, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. kolikor ne dokaže nasprotno.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občana, če ne dokaže, da tega dohodka nima.
8.	člen ■<
Kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevkov oziroma davkov.
Občanu, ki opravlja dejavnost po prejšnjem odstavku in mu je določen pavšalni letni znesek prispevka se kot dohodek upošteva znesek, ki ustreza temu prispevku glede na predpisane prispevne stopnje za storitvene obrtne dejavnosti oz. za intelektualne storitve.
9.	člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost imajo vse pravice do denarnih pomoči, če izpolnjujejo v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Murska Sobota določene obveznosti.
10.	člen
Pri ugotavljanju izpolnjevanja dohodkovnih pogojev se pri izračunu dohodka na člana družine mesečno, upošteva dejansko število mesecev v katerih je bil dohodek dosežen.
11.	člen
Spremembe v virih dohodka družine, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev in višino denarne pomoči pa niso posledica spremembe višine osebnega dohodka članov družine, še upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi.
Za spremembo v viru dohodka družine se šteje: pridobitev pravice do starostne, družinske oz. invalidske pokojnine, katerega koli družinskega člana, pridobitev ali zguba štipendije ali nagrade učencev v usmerjenem izobraževanju ter pridobitev ali izguba vseh drugih virov dohodkov družine ali otroka.
12.	člen
Upravičenec do denarne pomoči oziroma otrok, ki sklene zakonsko zvezo in je na rednem šolanju ima pravico do denarne pomoči če je njegov zakonec:
—	plan štipendiranja s predvidenim kadrovanjem nadpovprečnih mladih delavcev za Titov sklad,
—	plan za urejanje stanovanjskih in socialnih razmer ter drugih vprašanj družbenega standarda v skladu s samoupravnim sporazumom o minimalnih standardih za življenje in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev,
—	plan zagotovitve zdravstvenega varstva in varstva pri delu.
16.	člen
Usklajevanje planov potreb po kadrih glede na objektivne možnosti občine opravita Izvršni svet Skupščine občine in Občinska skupnost za zaposlovanje tako, da se izdela dolgoročna kadrovska projekcija, srednjeročni plani in letni plani zaposlovanja kot enotno gradivo družbenega plana občine za določeno obdobje.
17.	člen
Za stalno, organizirano izpopolnjevanje in usposabljanje poslovodnih delavcev, delavcev v zunanji trgovini, tehnično tehnoloških, kadrovskih, in drugih strokovnih delavcev v gospodarstvu je treba zagotoviti preko ustreznih nosilcev izobraževanja možnosti. da se ti delavci izpopolnjujejo najmanj vsak štiri leta.
18.	člen
Udeleženci bomo v skladu s svojimi planskimi dokumenti: — ugotavljali potrebe o stalnem izobraževanju delavcev v smislu samoupravne naravnanosti vzgoje ih izobraževanja za delo in samoupravljanje.
—	oblikovali vzgojno izobraževalno politiko v skladu z odločilno vlogo združenega dela pri oblikovanju razvoja in vsebine vzgoje in izobraževanja.
—	s svobodno menjavo dela zagotavljali možnost uresničevanja vzgoje in izobraževanja za delo in samoupravljanje.
19.	člen
Udeleženci bomo aktivno sodelovali v usmerjenem izobraževanju pri oblikovanju vzgojno izobraževalnih programov in oblik izobraževanja, spodbujali svoje najuspešnejše delavce za neposredno sodelovanje pri vzgojno izobraževalnem delu v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, vključevali učence, ki smo jih usmerili v izobraževanje, v proizvodno delo, samoupravno prakso in družbenopolitično aktivnost.
20.	člen
Udeleženci bomo kot osnovni nosilci poklicnega usmerjanja skupaj s strokovno službo občinske skupnosti in naloge, na katerih bodo lahko najbolj učinkoviti.
—	usmerjali zaposlene delavce v poklicno izobraževanje ob delu in iz dela kot tudi v oblike družbenopolitičnega izobraževanja,
—	spremljali uspešnost delavcev pri delu, samoupravljanju in izobraževanju.
21.	člen	z
Udeleženci bomo enotno usmerjali študij ob delu in iz dela v okviru naših kadrovskih interesov in v skladu z njimi opredelili pogoje in stimulacijo za študij:
—	praviloma se delavci izobražujejo v okviru svojega strokovnega področja,
—	izjemoma se lahko usmerijo v študij izven strokovnega področja, kadar so predvideni za dela in naloge, ki zahtevajo večdisciplinaren pristop, ali pa je interes organizacije v preusmeritvi tehnologije, proizvodne dejavnosti ali spremembi poslovanja,
—	za zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja delavcev bomojavno objavili vsakoletne potrebe po izobraževanju ob delu. '
22.	člen
V mejah načrtovanja potreb po kadrih in izobraževanja bomo udeleženci osnovali koordinacijski odbor za vpis mladine v usmerjeno izobraževanje pri Skupnosti za zaposlovanje v naslednji sestavi:
■	— izvršni svet SO M. Sobota
—	občinska skupnost za zaposlovenje
—	Občinska izobraževalna skupnost
—	delegati združenega dela, ki so delegati v posebnih izobraževalnih skupnostih
Za usklajen vpis mladine v Pomurju bo koordinacijski odbor delegiral iz svojih vrst delegata za vsako posamezno vprašanje v ustrezen medobčinski organ za Pomurje.
NAČELA IN MERILA KADROVANJA ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN FUNKCIJ
23.	člen
: Udeleženci dogovora bomo v medsebojnem sodelovanju skrbeli za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje kadrov za najodgovornejša dela oziroma naloge in funkcije v telesih družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti, temeljnih in drugih samoupravnih organizacij, krajevnih skupnosti. samoupravnih interesnih skupnosti, društev ter drugih organizacij.
24.	člen
■ Udeleženci bomo pri kadrovanju najodgovornejših de-. lavcev dosledno uveljavljali načelo demokratičnosti in javnosti, celovitosti idejnopolitičnih in moralnih kvalitet, ustreznih znanj in ustrezne zastopanosti neposrednih proizvajalcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, vključujoč pripadnike madžarske narodnosti.
25.	člen
Udeleženci bomo pri izbiri kandidatov iz 23. člena dogovora upoštevali zlasti naslednje kvalitete:
—	da kandidati s svojim delom dokazujejo opredeljenost za socialistično samoupravljanje in uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda,
—	da razvijajo socialistično samoupravno demokracijo na osnovi delegatskih odnosov in da v.procesu planiranja dosledno uresničujemo družbeno dogovorjene.naloge,
—	da imajo pozitiven donos do pridobitev NOV in socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, do politike neuvrščenosti, do uresničevanja koncepta SLO in družbene samozaščite,
—	da imajo strokovne, organizacijske in druge potrebne delovne in človeške sposobnosti za upoštevanje in vsklajevanje interesov s širšimi družbenimi interesi.
—	da izvajajo načelo, da samo delo in rezultati dela določajo družbeno enkonomski položaj človeka v družbi.
—	da spoštujejo zakonitost, izpričujejo moralne odgovornost za gospodarjenje s sredstvi v družbeni lasti ter imajo sposobnost za povezovanje pravic in odgovornosti in tako na podlagi svojih prizadevanj in rezultatov dela uživajo ugled in zaupanje v delovnem in v okolju, v katerem žive.
26.	člen
Udeleženci dogovora bodo preko koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL usklajevali kadrovski interes:
—	kadar je širšega ali posebnega družbenega pomena,
—	ko je treba usklajevati neenotna mnenja in stališča pri konkretni kadrovski rešitvi.
—	pri obravnavanju kadrovskih vprašanj za člane razpis-' nih komisij —- predstavnikov družbene skupnosti,
—	pri kadrovanju učiteljev za dopolnilni pouk materinščine otrok delavcev, ki so na začasnem delu v tujini in socialnih delavcev za delo z delavci, zaposlenimi v tujini,
—	pri obravnavanju drugih kadrovskih vprašanj.
Samoupravni organi so dolžni obravnavati mnenja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL in o tem obvestiti ta organ.
27.	člen
Udeleženci bomo v praksi spremljali uspešnost dela poslovodnih organov po kriterijih iz 25. člena in kriterijih iz lastnega samoupravnega akta. Preverjena uspešnost poslovod-. nih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je osnova za ukrepanje:
—	prenehanje funkcije pred potekom mandata
—	eden od kriterijev za ponovno izbiro
—	drugi ukrepi (evidentiranje za odgovornejša dela in naloge, predlogi za družbena priznanja).
28.	člen
Udeleženci bomo uveljavljali načelo, da bo delavec, ki opravlja poslovodno ali javno družbeno funkcijo, ko izpolni
H. POGOJI, MERILA IN KRITERIJI ZA PRAVICO DO DENARNE POMOČI
6.	člen
Pravica do denarne pomoči se ugotavlja na osnovi dejanskega socialnega položaja družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, oziroma na osnovi dej anskega socialnega položaj a otroka.
7.	člen
Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpise po katerih jih družina ali otrok ima.
Med dohodke družine se štejejo: dohodki od dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine ter vse že dodeljene socialne dajatve in drugo.
8.	člen
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic pri skupnosti otroškega varstva lahko upošteva mnenje krajevne skupnosti v kateri družina ali otrok živi in temeljne oziroma enovite organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, v kateri sta roditelja zaposlena.
9.	člen
Osnova za določitev višine denarne pomoči je dejanski socialni položaj družine oziroma otroka v odnosu do ugotovljenih življenskih stroškov za otroka, dogovorjenih v okviru Skupnosti socialnega varstva Slovenije na podlagi podatkov in raziskovalnega projekta »Življenski stroški«.
Pri dodeljevanju oziroma določitvi višine denarne pomoči se upošteva tudi druge oblike družbenih pomoči, ki jih otrok oziroma družina že prejema napr.: predšolska vzgoja in izobraževanje. prehrana v vzgojnovarstvenih organizacijah ter v šoli, bivanje v domu in drugo.
10.	člen
Pri ugotavljanju socialnega stanja družine se za člane družine štejejo občan pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,' otroci in stari starši.
Otroci in stari starši se štejejo za člane družine, če so brez dohodka, oziroma imajo lasten vir dohodka ki ne presega višine dohodka, ki ga po uskladitvi v Skupnosti socialnega varstva določi skupščina občine skupnosti otroškega varstva.
11.	člen
Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno ali duševno prizadet otrok na osnovi izvedeniškega mnenja.
12.	člen
Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok, ki ima edinega hranilca ali je brez roditeljev.
13.	člen
Določbe o pravici do denarne pomoči veljajo smiselno za pravico do povečane denarne pomoči.
IH. PREIZKUS
14.	člen
Skupnost otroškega varstva Murska Sobota vsako leto do 1. maja ugotovi na podlagi socialnega položaja družine oz. otroka upravičenost do denarne pomoči.
Občani, ki prejemajo denarno pomoč, so dolžni do 15. marca tekočega leta predložiti zahtevek in ustrezna dokazila za ugotavljanje nadaljne upravičenosti do denarne pomoči.
Pravica do denarne pomoči preneha brez obvestila, če v roku določenem v prejšnjem odstavku ni predložen zahtevek.
IV. IZPLAČEVANJE DENARNE POMOČI IN POVEČANJE DENARNE POMOČI
15.	člen
Denarna pomoč in povečana deharna pomoč se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je pravica do
denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči nastala, pa do konca meseca v katerem je pravica do denarnfe pomoči oziroma povečane denarne pomoči prenehala.
16.	člen
Otroku, kije zaradi vzgoje in šolanja v zavodu, kjer ima vso oskrbo in zanj občan pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada ne nosi stroškov zavodske oskrbe, se denarna pomoč in povečana denarna pomoč za čas bivanja v zavodu ne izplačuje.
Otrok iz prvega odstavka tega člena se ne šteje za člana družine, dokler je v zavodu.
17.	člen
Denarno pomoč in povečano denarno pomoč izplačujejo:
—	delavcemjemeljne ozirom*a enovite organizacije združenega dela, delovne skupnosti, kjer združuje delo,
—	upokojencem oziroma občanom, ki so uživalci pokojnin Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
—	drugim občanom občinska skupnost otroškega varstva ali od občinske skupnosti otroškega varstva pooblaščena služba.
V. OBVEZNOST IN ODGOVORNOST PREJEMNIKOV IN IZPLAČEVALCEV DENARNE POMOČI TER POVEČANE DENARNE POMOČI
18.	člen
Prejemnik denarne pomoči in povečane denarne pomoči je dolžan sporočiti občinski skupnosti otroškega varstva ali od občinske skupnosti otroškega varstva pooblaščeni službi, vsako spremembo, ki vpliva na pravico do denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči, in sicer v roku 8 dni od dneva, ko je sprememba nastala.
Denarna pomoč se mora uporabljati za potrebe otrok. V kolikor se ugotovi nepravilnost trošenj a denarne pomoči, se le-ta lahko nakazuje drugemu roditelju ali drugi osebi na predlog centra za socialno delo ali skupnosti otroškega varstva.
19.	člen
Občan, ki je prejemal denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč, do katere ni bil upravičen, mora povrniti prejeti znesek:
—	če je prejemanje denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči izposloval na podlagi nepravilnih podatkov, za katere je vedel, da so nepravilni,
—	če je neupravičeno prejemal denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč zato, ker ni prijavil spremembe, ki vpliva na pravico do denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči, čeprav je vedel zanjo.
20.	člen
Izplačevalci denarne pomoči so odškodninsko odgovorni, če izplačujejo:
—	denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč brez pismenega posamičnega akta občinske skupnosti otroškega varstva ali od občinske skupnosti otroškega varstva pooblaščene službe.
—	denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč, za otroka starega nad 15 let brez ustreznega dokazila o nadaljnjem izobraževanju oziroma brez izvida in mnenja ustrezne institucije, daje otrok nezmožen za samostojno življenje in delo,
—	denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč, za katero je dokazano, daje izvršena nepravilno po izključni krivdi izplačevalca.
21.	člen
Občinska skupnost otroškega varstva ima pravico in obveznost da:
—	opravi po lastnem preudarku in po potrebi pregled poslovanja o izplačanih denarnih pomočeh pri izplačevalcih denarnih pomoči,
—	pred dvigom denarnih pomoči opravi pregled pravilnosti dviga ter da dvig denarne pomoči odobri ali zavrne, če ugotovi nepravilnost,
—	vodi ustrezne evidence o dvigih denarnih pomoči.
V	I. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DENARNE POMOČI
22.	člen
Skupnost otroškega varstva bo zagotavljala sredstva za izvajanje minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom ob
STRAN 35 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
pogoje za upokojitev, prenehal opravljati to dolžnost. Izjeme so lahko v primerih, ko to zahteva širši družbeni interes in konkretne možnosti kadrovskih rešitev.
29.	člen
Udeleženci bomo o evidentiranih kandidatih za družbene funkcije in poslovodne organe ter za delavce pri izvajanju najodgovornejših nalog vodili kadrovsko evidenco, jo izpolnjevali in uporabljali ob konkretnih obravnavah kadrovskih vprašanj.
KADROVANJA NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV
30.	člen
Udeleženci dogovora bomo v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v SFRJ in SRS evidentirali v okviru kadrovskih planov tudi kandidate za strokovne delavce, in funkcionarje za delo v republiki, federaciji in na področju mednarodnih odnosov.
31.	člen
Predloge za kandidate iz 30. člena bomo usklajevali v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. ' .
32.	člen
Udeleženci bomo zagotovili, da bo pri delavcih na področ-' ju mednarodnih odnosov spoštovano načelo rotacije in reelekcije ter. da se bodo delavci, ki so sklenili delovno razmerje v republiških in zveznih organih, družbenopolitičnih organizacijah ali mednarodnih organizacijah, po prenehanju delovnega razmerja v teh organih in organizacijah lahko vrnili na delo v TOZD, drugo samoupravno organizacijo ali skupnost, iz katere so odšli na delo na področje mednarodnih odnosov.
DRUŽBENA PRIZNANJA
33.	člen
Udeleženci bomo spremljali delo in aktivnost delovnih' ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenih c organizacij in društev, da bomo lahko pravočasno dajali pobude za družbena priznanja:
—	odlikovanja SFRJ.
—	priznanja in nagrade občine Murska Sobota,
—	druga družbena priznanja (priznanje OF, znaki sindikata. Kraigherjeva nagrada, itd).
V	delovnih organizacijah, društvih, družbenopolitičnih organizacijah in krajevnih skupnostih bomo v ta namen oblikovali stalne komisije, v drugih okoljih pa občasna telesa.
34.	člen
Priznanja'in nagrade občine Murska Sobota se bodo po-deljevala v skladu s statutom in odlokom občine Murska Sobota.
35.	člen
Družbena priznanja so sestavni del kadrovske politike in ne le priznanja za dosežene uspehe, ampak tudi vzpodbuda za maksimalna prizadevanja delavcev, delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij.
Družbena priznanja se podeljujejo ha slovesen način in v ’ ustreznem okolju in se tudi javno objavijo.
DOLOČBE DRUGIH PODROČIJ KADROVSKE POLITIKE
36.	člen
Udeleženci ne bomo medsebojno nelojalno konkurirali pri pridobivanju kadrov:
—	delavcem, ki so med študijem prejemali štipendijo pri drugi OZD. ne bomo v nobenih oblikah izplačali denarnega nadomestila za poravnavo štipendijskih obveznosti, razen če se s prizadeto organizacijo drugače sporazumemo.
—	strokovnih delavcev iz deficitarnih poklicnih področij ne bomo nagovarjali k spremembi zaposlitve in jim zagotavljali višjih osebnih dohodkov ali rešitve stanovanjskih problemov mimo določil splošnih samoupravnih aktov.
37.	člen
Za vzpodbujanje izumiteljstva, novatorstva in racionalizacij, ki vplivajo na boljše rezultate gospodarjenja, bomo udeleženci v svojih samoupravnih aktih s tega področja ovrednotili
posamezno vrsto kreativnosti in zanje uredili stimulativen sistem nagrajevanja.
38.	člen
Udeleženci bomo zagotovili socialno varnost starejšim delavcem in sicerženskam nad 50; moškim pa nad 55 let^tarosti, če ne morejo več povsem uspešno opravljati del in nalog, na katera so bili razporejeni. V samoupravnem splošnem aktu se določijo merila in pogoji za zagotavljanje socialne varnosti teh delavcev.
39.	člen
Za kadre deficitarnih, nujno potrebnih poklicev, brez katerih bi pri osnovni dejavnosti nastale večje motnje, bomo podpisniki zagotavljali kadrovska stanovanja.
V svojih samoupravnih splošnih aktih bomo opredelili, za katere delavce’ se namenjajo kadrovska stanovanja in pod kakšnimi pogoji se lahko stanovanje iz lastnega stanovaanjskega fonda prekvalificira v kadrovsko stanovanje.
STROKOVNO DELO PRI URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE
40.	člen
Za učinkovito in dosledno uresničevanje načel kadrovske politike je potrebno strokovno delo, ki ga naj opravljajo kadrovske ali druge službe v OZD primerno številu zaposlenih in programom razvoja.
Kadrovska funkcija zahteva 'opravljanje naslednjega minimalnega obsega del:
—	načrtovanje kadrov in 'pridobivanje kadrov.
—	programiranje kadrov, programiranje izobraževanja, usposabljanje kadrov za strokovno, samoupravno in politično delo, spremljanje razvoja kadrov.
—	informiranje s področja kadrovske politike.
— delitev osebnih dohodkov.
—	priprava samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo področja kadrovske politike.
—	urejanje življenskih, kulturnih, socialnih in stanovanjskih razmer.
41.	člen
Udeleženci dogovora se bomo z ozirom na zahtevnost in obsežnost dela ter programa razvoja zavzemali za organiziranje in usposabljanje kadrovskih služb in sicer:
—	kadrovska služba naj bo organizirana v vsaki delovni organizaciji z več temeljnih organizacij združenega dela,..
—	kadrovska služba-se organizira v večji temeljni organizaciji združenega dela, ki ima sedež delovne organizacije izven občine.
—	manjše temeljne organizacije združenega dela in enovite delovne organizacije, zagotovijo opravljanje kadrovske funkcije v okviru služb, ki jih imajo ali z ustreznim aktom ustanovijo skupaj z drugimi organizacijami skupno kadrovsko službo ali preverijo opravljanje teh del in nalog organizirani kadrovski službi v drugih organizaciji združenega dela ali strokovni službi skupnosti za zaposlovanje.
■■ 42. člen
Strokovna dela za opravljanje kadrovske funkcije na nivoju občine opravljata kadrovska služba pri izvršnem svetu skupščine občine M. Sobota in občinska skupnost za zaposlovanje.
43.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za poenotenje in širjenje kadrovske evidence v enotni občinski kadrovsko* informacijski sistem, ki bo sestavni del kadrovskega informacijskega sistema v SR Sloveniji.
Kadrovsko informacijski sistem bi naj omogočal stalno spremljanje in analiziranje razvoja in rasti kadrov, kontrolo nad uresničevanjem projekcij in planov kadrov in izobraževanja, nudil naj bi podatke o strokovni usposobljenosti in družbenopolitični angažiranosti posameznih kadrov za potrebe evidentiranja kandidatov za vse pomembnejše funkcije in naloge družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitične skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, kakor tudi za delo na področju mednarodnih odnosov ter dfuge potrebne podatke za vse nosilce kadrovske politike^
44.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo opravljanje del in nalog s področja kadrovske dejavnosti poverili strokovno usposobljenim, moralno in politično neoporečnim delavcem.
IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE
45.	člen
Druženo politične organizacije bodo s svojim delovanjem vplivale na spoštovanje in uresničevanje dogovora, enkrat letno obravnavale v svojih organih kadrovsko politiko in v skladu s spreminjanjem družbenoekonomskih razmer usmerjale dopolnjevanje in spreminjanje družbenega dogovora.
46.	člen
Udeleženci bomo vkladili samoupravne splošne akte z določili dogovora v 6 mesečih od njegove veljavnosti.
47.	člen
Izvajanje dogovora bo spremljal odbor . udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Murska Sobota in najmanj enkrat letno opravil analizo izvajanja.
54.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta družbeni dogovor, neha veljati Družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Murska Sobota. Uradne objave, št. 14/73.
skupščina. Kandidacijski postopek za delegate podpisnikov, ki	
v uvodu niso poimensko navedeni, izvede	občinski svet ZSS
Murska Sobota po naslednjem ključu: — kovinska industrija	1 delegata
— tekstilna industrija	1 delegata
— kmetijstvo	1 delegata
— živilsko-predelovalna industrija	1 delegata
— gradbeništvo — komunalna, cestna in stanovanjska	1 delegata
dejavnost	1 delegata
— grafično založniška in informativna dejavnost	1 delegata
— gostinstvo, in turizem	1 delegata
— obrt	1 delegata
— finančne organizacije in zava-rovalniča	'	.	1 delegata
— državni organi, pravosodje	1 delegata
Vsi drugi udeleženci izvolijo vsak po enega delegata. Mandat delegatov traja 2 leti.
Odbor si iz svoje srede na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL izvoli predsednika, podpredsednika in sekretarja odbora.
48.	člen
Kršitve družbenega dogovora bo spremljal odbor udeležencev. opozoril samoupravne organe kršiteljev in določil rok za ureditev spornega vprašanja.
49.	člen
Sodišče združenega dela naj v okviru zakonitega spremlja-• nja negativnih pojavov obvešča odbor udeležencev o kršitvah družbenega dogovora.
50' člen
Če udeleženec — kršitelj dogovora ne bo upošteval opozoril;! odbora udeležencev, bo le-ta predlagal obravnavo na zboru Združenega dela in družbenopolitičnega zbora skupščine občine M. Sobota.
V zadnji fazi bo družbeni pravobranilec samoupravljanja uporabil sredstva pravnega varstva, da zagotovi potrebno uskladitev.
51.	člen
Organizacijska, tehnična in administrativna opravila za odbor podpisnikov dogovora bo opravljala kadrovska služba pri izvršnem svetu skupščine občine Murska Sobota.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga udeleženci podpišejo. Objavljen bo v Uradnih objavah pomurskih občin in velja 8. dan po objavi.
53.	člen	‘ '
Pobudo za spremembo ali dopolnitev dogovora lahko da vsak udeleženec, spremembe in dopolnitve pa se sprejmejo po istem postopku kot .družbeni dogovor.