—  154 —
Dobro je kupil
a Francoskem, v stolnem mestu Parizu, so prodajali na javni dražbi zapuščino nekega bogatina. Mecl mnog-imi rcčmi so postavili na prodaj tudi star kip Matere božje r božjitn Detetom v naročju, kip, kakih šest palccv visok in z zeleno barvo prcvlečen. Ko brezbožni kupovalci ugledajo kip, za-žen<5 hrup, smejejo se, norčujejo se, in de-lajo neslanc dovtipe o Mariji in njenem božjem Sinu. Nikdo ne ponudi zanj vinarja.
Naenkrat pa pristopi ubožcn krojač ter obljubi nekaj malega hoteč rešiti kip zasmehovanja. Zaničljivo mu vrže prodajalcc kip v roke. Krojač plača zahte-vano svotico in nese podobo vesel domov. Doma jo postavi v omaro. Vsak večer pa jo prenese na mizo in moli pred njo z ženo in otročiči angelsko češčenje in rožni venec. Revščina in pomanjkanje pa ga je čim-dalje bolj stiskalo in ga naposled dovelo do pravcatega beraštva.
Njegova žena mu dL nekoč: ,Zakaj si pa kupil tisto podobo ? Mari bi ne bilo boljSe, da si nam kupil kruha, ki ga stradamo ?"
Mož jo potolaži, vstane, gre k omari, jo odprfe in vzame podobo Matere boije ter jo postavi na mizo. Prižge luč, poklekne in jame nioliti. Konec molilve prisrčno potoži Mariji svojo stisko in revo, predstavi lačne ofročiče in sestradano ženo.
Pa vstane, prime podobo, a zadene ž njo ob mizo in kip pade na tla. Hitro ga pobere — in kaj zapazi? Nekaj barve ji? odpadlo in pod njo se je po-svetilo čisto zlato. S tresočima rokama krojaček od-grne vso barvo in prcd njim zableSči zlati kip Matere božje. Pokaže g"a ženi, potcm pa hajd k zlatarju v mesto, kjer ga proda za veliko svoto denarja.
Umrli bogatin je namreč to podobo pred svojo smrtjo prevlekel z barvo, da jo je tako rešil pred ro-parji in pohlepnimi plemenitaši.
- 155 —
V krojačevi hiši pa je minila revščina, ker je Marija pomagala ubogemu krojaču v njegovi bedi.
,,B'agor človeku, ki čuje pri Njenih vratih vsaki dan in streže pri podbojih Njenih duri. Kdor Njo najde, bo našel  življenje in prejel  zveličanje od Oospoda."
Fr.  Teran.