15. marec 2008
številka 62
2
3
4
Žalna knjiga ob smrti dr. Janeza Drnovška
Županov kotiček
Fazanerija Murska Sobota
7
8
10
Glasbena šola
»Ne« pokrajinam v škodo Sloveniji, predvsem pa Pomurju
Optika v Murski Soboti
21
30
Odgovornost na mladih, da pokažejo, kaj zmorejo
Nagradna križanka
ŽALNA KNJIGA OB SMRTI DR. JANEZA DRNOVŠKA
OB DRNOVŠKOVEM OBISKU V MURSKI SOBOTI, 2007
2
ŽUPANOV KOTIČEK
Servis
za občane
Že ko sem se odločil za kandidaturo za župana, sem vedel, da bodo ob izvolitvi ljudje do mene imeli visoka pričakovanja. Ob tem, ko mi je ponovno potrdila mandat velika večina občanov že v prvem kro-gu, sem si ponovno zadal, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da vas ne bom razočaral, in naredil še več, kot zgolj uresničil obljubljeno. Vsak dan pridejo na občinsko upravo in k meni občani naše občine z različnimi mnenji, težavami in predlogi. S sodelavci občinske uprave se poskušamo kar se da najbolje posvečati posamezniku in v najhitrejšem času rešiti morebitno težavo. Še zmeraj pa opažamo, da mnogi občani preprosto nimajo ustreznih informacij, na koga se obrniti, ko imajo kaj pripomniti ali predlagati. To posameznike celo odvrne od tega, da pridejo v stik z nami. Če bi več predlogov in idej prišlo do mene ali sodelavcev občinske uprave, bi to prispevalo k višji kvaliteti bivanja vseh občanov.
Vse to je privedlo do obljube, da bom naredil občinsko upravo občanom prijaznejšo. Tako bomo v prihodnjih tednih uvedli brezplačno storitev, imenovano SERVIS ZA OBČANE. Gre za spletno stran in brezplačno telefonsko številko, ki bosta noč in dan dostopni brezplačno za občane, da pridejo v stik z občinsko upravo, če imajo težavo na področju, ki sodi v pristojnosti mestne občine. Torej nič več čakanja in vprašanj o tem, kdo je za kaj pristojen. Za vas pripravljamo bližnjico, da nas opozorite, ko recimo ne dela katera izmed luči javne razsvetljave, ko so pri kakšnem bloku težave s parkiranjem, ko se kje nabirajo kupi smeti ali če denimo prometna signalizacija ne deluje, kot bi morala. Tako bo-ste lahko enostavno vnesli svoj predlog, težavo ali opazko v spletno stran ali poklicali na brezplačno telefonsko 080-številko. Naša dolžnost bo, da vašo težavo odpravimo v največ 48 urah ali pa vas v tem času napotimo do ustrezne službe, v kolikor občinska uprava za področje ni zadolžena. Ko bo težava odpravljena ali primer rešen, vas bomo seveda obvestili in vaš primer bo viden tudi drugim občanom, ob tem pa boste v javnosti ostali anonimni. Seveda bomo Servis za občane zelo poenostavili in vam ga ob uvedbi tudi predstavili. Občani, ki uporabljate internet, boste zelo enostavno opozorili na problem, ostalim pa bo 24 ur na dan na voljo brezplačna telefonska številka. Tak način dela bo pripomogel tudi k temu, da bomo znotraj občinske uprave videli, katera so tista področja, ki potrebujejo večjo pozornost. Se zmeraj pa bodo vrata v mestno občino na Kardoševi 2 odprta kot danes. Lahko nas boste obiskali in se z nami pogovorili tudi v živo.
Servis za občane v podobni zasnovi že uporablja Mestna občina Celje, ki nam je bila pripravljena po-magati s svojimi izkušnjami, v večji meri pa tako komunikacijo z občani uporabljajo v ZDA, kjer je komunikacija med občino in občani mnogokrat zelo učinkovita. V mestni upravi si želimo, da skupaj soustvarjamo podobo svoje občine ter učinkovito in hitro komuniciramo. To nam sodobne tehnologije omogočajo. In menim, da je to korak naprej k povečanju vašega zadovoljstva.
Anton Štihec,
župan Mestne občine Murska Sobota
3
AKTUALNO
Turistični in rekreacij sko-športni center Fazanerija Murska Sobota
Nada Török. Sabina Gutalj
Terminološki pregled:
V Mestni občini Murska Sobota smo se že v letu 2006 odločili, da za obnovo kompleksa Fazanerija, predvsem obstoječega kopališča z neposredno okolico, povabimo strateškega partnerja ter dodamo temu območju nove vsebine, ki bi pomenile nov razvojni zagon za našo občino. Tako smo pristopili k projektu »Turistični in rekre-acijsko-športni center Fazanerija Murska Sobota«, ker želimo na ta način v Murski Soboti vzpod-buditi turistično in rekreacijsko-športno dejavnost, kar bo rezul-tiralo v povečanju delovnih mest v neposrednih ter s turizmom in športom povezanih dejavnostih, v povečanem poznavanju in uve-ljavljanju Mestne občine Murska Sobota v Sloveniji in tujini, pove-čanju kvalitete življenja občanov in urejenosti okolja v občini.
Cilj projekta sta razvoj nastanitve-ne turistične ponudbe v primerni obliki, kakovosti in kapaciteti ter valorizacija naravnih danosti iz-vira termalne vode v rekreativnih in wellness turističnih programih s spremljajočimi športnimi pro-grami in dejavnostmi.
Tako je bil v mesecu juniju 2006 v Uradnem listu objavljen javni razpis za izbiro strateškega par-tnerja. Posebna komisija, ime-novana s strani župana mestne občine, je pregledala prispelo ponudbo in podala županu glede predložene ponudbe poročilo s svojimi stališči. Na osnovi razgo-
vora s ponudnikom je bila dana dopolnitev ponudbe, nakar je ko-misija ugotovila, da so bila njena priporočila v glavnem upošteva-na in za naročnika sprejemljiva. Tako je župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec 6. aprila 2007 sklenil z izbranim ponudnikom Intering Holding, d. o. o., Tivolska 30, Ljubljana, pogodbo o poslovnem sodelova-nju pri izvedbi projekta Turistični in rekreacijsko-športni center Fazanerija Murska Sobota. Po tej pogodbi je moral strateški partner izdelati predinvesticijsko študijo projekta Fazanerija. Izdelana ur-banistično-arhitekturna idejna zasnova tega projekta, ki jo je izdelal ponudnik, je bila pred-stavljena tudi javnosti. Na osnovi izdelane predinvesticijske študije in analiziranju stanja predmetne-ga območja ter samega projekta s pravnega, ekonomsko-finančnega in strokovno-tehničnega vidika je bilo ugotovljeno, da bi za uspe-šno izvedbo projekta bilo treba vključiti širše območje športno-rekreacijskega centra Fazanerija. Ozko zastavljen koncept projek-ta, ki bi obravnaval zgolj območje obstoječega kopališča, in vlaganja na področju športno-rekreacijske dejavnosti ne bi nosilcema javno-zasebnega partnerstva zagotavlja-la uspešnosti projekta, zato se je mestna uprava z županom odlo-čila, da mestnemu svetu predlaga, naj se projekt zastavi širše in da naj se vanj vključijo tudi druge
vsebine in dejavnosti, ki jih je že predvidela izdelana urbanistič-no-arhitekturna idejna zasnova s področja turizma, z izgradnjo hotela na drugi strani Kopališke ulice, dokončno ureditvijo stadi-ona, območja teniških igrišč in iz-gradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture. Tako predlagan projekt bi predstavljal zaokrože-no celoto z različnimi vsebinami, ki bi se med seboj dopolnjevale in zagotavljale uspešnost projekta. Mestni svet je predlog sprejel. Vendar se je v času medsebojnega dogovarjanja in priprave na izved-bo javno-zasebnega partnerstva spremenila zakonodaja, začel je veljati nov Zakon o javno-zaseb-nem partnerstvu, ki predvsem opredeljuje javne postopke gle-de izbire zasebnega partnerja na nekoliko drugačen način, kot je veljalo do sedaj. Zato se je Mestna uprava Mestne občine Murska Sobota skupaj z izbranim stra-teškim partnerjem odločila o sporazumni razvezi pogodbe o poslovnem sodelovanju pri izved-bi projekta Turistični in rekrea-cijsko-športni center Fazanerija Murska Sobota.
Postopki po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu
V skladu z novim Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu so za realizacijo projekta »Turističnega in rekreacijsko-športnega centra
Fazanerija Murska Sobota po-trebni sledeči postopki in pravni akti:
1.	Predhodni postopek
Javni partner (občina) začne pred sprejemom odločitve o javno-za-sebnem partnerstvu predhodni postopek, na podlagi katerega se sprejme odločitev o izvedbi pro-jekta. Postopek lahko začne na lastno pobudo ali na podlagi vloge o zainteresiranosti za izvedbo jav-no-zasebnega partnerstva. Namen predhodnega postopka je, da se na podlagi investicijskega elaborata ugotovi, ali so izpolnje-ni ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta in sklenitev razmerja javno-zasebnega partner-stva. Poleg tega se v tem postopku opredelijo temeljni elementi jav-no-zasebnega partnerstva za do-ločitev vsebine odločitve in akta o javno-zasebnem partnerstvu. Zaradi spodbujanja javno-zasebne-ga partnerstva mora javni partner (občina) pri izbiri načina izvajanja projekta (postopka), ki je lahko predmet javno-zasebnega partner-stva, oceniti, ali ga je mogoče izve-sti kot javno zasebno-partnerstvo. Gre torej za oceno o upravičenosti izvedbe projekta javno-zasebne-ga partnerstva po merilih, ki jih izda minister, pristojen za finance. Odločitev o ugotovitvi javnega in-teresa za sklenitev javno-zasebne-ga partnerstva in izvedbi projekta v eni izmed oblik javno-zasebnega
4
AKTUALNO
partnerstva sprejme predstavniški organ samoupravne lokalne sku-pnosti, t. i. mestni svet. Odločitev je predpis v pravni obliki akta o javno-zasebnem partnerstvu.
2.	Akt o javno-zasebnem partnerstvu
Predpis, ki je pravna podlaga za javno-zasebno partnerstvo na ravni občine, se imenuje občinski odlok. Odlok o javno-zasebnem partnerstvu se sprejema v dveh obravnavah in je obvezen, če izva-jalec pridobi posebno ali izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo oz. drugo dejavnost v jav-nem interesu, kjer zakon zaradi varstva javnega interesa zahteva izdajo koncesijskega oziroma drugega splošnega akta. Z aktom o javno-zasebnem partnerstvu se opredelijo predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zaseb-nega partnerja in druge sestavine posameznega razmerja javno-za-sebnega partnerstva.
3.	Javni razpis za izbor zasebnega partnerja
Izvajalec javno-zasebnega par-tnerstva se izbere (razen če zakon
določa drugače) na podlagi javne-ga razpisa. Oseba, ki poda vlogo o zainteresiranosti za sklenitev javno-zasebnega partnerstva, ima v nadaljnjem postopku sklepanja enake pravice kot drugi kandidati. S podajo vloge o zainteresiranosti se šteje, da je vlagatelj tudi kandi-dat v nadaljnjem postopku izbire izvajalca. Če so v vlogi o zainte-resiranosti priloženi dokumenti, ki celovito predstavljajo pravne, ekonomske, tehnične, okoljevar-stvene in druge pogoje za izved-bo postopka ali pomenijo kakšno drugo izvirno idejno rešitev, lahko javni partner, skladno s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, odloči o njihovem odkupu; in to ne glede nato, ali nadaljuje posto-pek za sklenitev javno-zasebnega partnerstva.
4.	Odločba o izbiri zasebne-ga partnerja
Če je predmet javno-zasebnega partnerstva koncesija za izvajanje gospodarske javne službe ali dru-ge dejavnosti, kjer zakon zaradi varovanja interesa izrecno pred-pisuje izdajo upravne odločbe, je akt izbire posamični upravni akt (odločba o izbiri), na podlagi
katerega se z izbranim zasebnim partnerjem sklene pogodba o jav-no-zasebnem partnerstvu. Odločitev o izbiri zasebnega par-tnerja mora temeljiti na Pravilniku o vsebini upravičenosti izvedbe pro-jekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Ur.l. RS 32/2007), za kar pa mora biti pripravljen Investicijski program skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS 60/2006) Dokumentacija, ki jo predloži zainteresirana oseba, mora to-rej v skladu z zgoraj navedenim pravilnikom vsebovati sledeče elemente:
-	idejne rešitve,
-	analizo razvojnih možnosti in sposobnosti investitorja,
-	prikaz ocenjene vrednosti inve-sticije ter finančno konstrukcijo, iz katere bodo razvidna tveganja,
-	ekonomsko oceno tveganja,
-	časovni načrt izvedbe,
-	oceno prihodkov in stroškov v času življenjske dobe projekta.
5.	Pogodbena dokumentacija:
a)	Potem ko je javni razpis zaklju-čen, je treba z izbranim zasebnim partnerjem skleniti pogodbo o obremenitvi nepremičnin po Zakonu o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Na objektih in napravah, ki so pred-met javno-zasebnega partnerstva, je (če s posebnim zakonom ni določeno drugače), mogoče usta-noviti stavbno ali pridobiti drugo stvarnopravno oziroma obligacij-skopravno pravico.
b)	Na podlagi predhodnega po-stopka, sprejetega odloka o javno-zasebnem partnerstvu ter odločbe o izbiri zasebnega partnerja, je tre-ba pripraviti pogodbo o javno-za-sebnem partnerstvu. Za sklenitev pogodbe se smiselno uporabljajo določbe o koncesijski pogodbi, skladno z zakonom, ki ureja go-spodarske javne službe, oziroma se uporabljajo pravila o statusnem partnerstvu, skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, če
bo šlo za statusno partnerstvo z na-ravo javnega naročila.
Modeli javno-zasebnega partnerstva
Modeli so lahko zelo raznovrstni in so odvisni od poslovnih inte-resov obeh strani in od potreb in poslovnih pristopov občine (mo-dela lastninske pravice na objek-tu). Podrobna opredelitev modela bo možna na podlagi poprejšnjega razgovora med občino in izbranim partnerjem glede področij, dejav-nosti in poslovnih projektov, ki jih ima občina namen izpeljati prek javno-zasebnega partnerstva. Opredelitev modela lastninske pravice na objektih in napravah je posebna sestavina pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. V pogodbi je treba opredeliti, kdaj objekti in naprave postanejo la-stnina javnega partnerja. ZJZP določa naslednje možnosti:
bodisi takoj: izgradi, prenesi v last, upravljaj: BTO - build, transfer, operate; bodisi po preteku določenega obdobja: zgradi, upravljaj, pre-nesi v last: BOT - build, opera-te, transfer;
izjemoma objekti ne postane-jo lastnina javnega partnerja,
če to ni mogoče ali ekonomsko upravičeno (izgradi, upravljaj, ohrani v lasti: BOO - build, operate, own).
V	primeru, da objekti ne postane-jo lastnina javnega partnerja, ne gre za koncesijo gradenj, temveč za koncesijo storitve.
Projekte je možno izvesti na kon-cesijski ali javnonaročniški način. Če bo občina prevzela tveganje, da se z dejavnostjo, ki se izvaja, ustvarijo dovolj veliki prihodki, da se z njimi poplačajo krediti in povrnejo stroški, je to javnonaroč-niško in ne koncesijsko razmerje.
V	tem primeru bi bila občina v vlogi investitorja ter najemnika kreditov.
Za občino je praviloma ugodnejši
5
AKTUALNO
način , tako z vidika tveganja kot tudi z vidika zadolževanja), pri katerem je investitor in gospodar posla zasebni partner, ki v okviru projekta pridobi koncesijo ali dru-go izključnh pravico za izvajanje dejavnosti, seveda pod pogoji, ki so partnersko dogovorjeni in ki omogočajo prihodke, ki zadoščajo za poplačilo kreditov, ki jih naja-me zasebni partner, in seveda za stroške obratovanja.
To pomeni, da bi investitor pri-dobil pravni položaj (so)lastnika, seveda za časovno omejeno dobo, hkrati pa bi v okviru javno-za-sebnega partnerstva pridobil koncesijo oz. izključno pravico izvajanja dejavnosti, povezane z objekti. Čas, za katerega bi zasebni partner sklenil pogodbo z javnim partnerjem, je seveda odvisen od tega, kdaj se ob načrtovanih pri-hodkih vrne vložek.
Z drugimi besedami, zasebni partner, investitor v gradnjo ali prenovo, objekt upravlja in go-spodarsko izkorišča, po izteku
tega obdobja pa bi se (solastni-štvo preneslo nazaj na občino. Gre torej za model gradi, upravljaj, prenesi (BTO).
Seveda je za občino sprejemljiv tudi model izgradi, prenesi upra-vljaj (BTO), ki pomeni, da zasebni investitor takoj po zaključku gra-dnje lastnino na objektu prenese na občino, ta pa mu v zameno za to podeli izključno pravico upra-vljanja z objektom po vnaprej do-ločenih pogojih za obdobje, ki je potrebno, da se mu povrne vložek oz. stroški in dogovorjeni donos. Vprašanje pa je, ali bo imel zasebni partner dovolj poslovnega interesa za takšno partnerstvo.
Modeli statusne-ga javno-zasebnega partnerstva
Statusno javno-zasebno partner-stvo je takšno razmerje med jav-nim in zasebnim partnerjem, pri katerem ne gre zgolj za pogodbe-no sodelovanje partnerjev, temveč
za spremembe v pravnem statusu ali lastninski strukturi enega od partnerjev.
Statusno partnerstvo torej lahko nastane ali z vlaganjem javnega partnerja (npr. občine) v obsto-ječe ali v novo ustanovljene osebe zasebnega prava ali z nakupom oz. dokapitalizacijo deležev v njih. Statusno partnerstvo torej obči-na in njen(i) zasebni partner(ji) vzpostavijo s soustanovitvijo no-vih oseb zasebnega prava (npr. go-spodarskih družb, zavodov itd.). Lahko pa statusno partnerstvo nastane tudi na druge načine, npr. združevanje, preoblikovanje. Statusno partnerstvo lahko obči-na torej izvaja zlasti na naslednje načine:
z ustanovitvijo pravne osebe
(npr. zavoda ali d. o. o.), katere ustanovitelji so občina in oseba zasebnega prava, s prodajo dela deleža (ustano-viteljskih pravic) občine v jav-nem zavodu ali javnem podjetju neki osebi zasebnega prava,
z nakupom deleža s strani ob-čine v osebi zasebnega prava ah pa z dokapitalizacijo.
V vseh primerih je potreben pre-nos izvajanja pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva izhajajo, na to osebo (na pri-mer izvajanje gospodarske javne službe).
Primer: Če bosta občina in za-sebni partner ustanovila d. o. o. ali zavod za določene dejavnosti, bo novoustanovljena pravna oseba postala investitor izgradnje in pre-nove objektov, s tem da bo občina vložila v novoustanovljeno pravno osebo kot svoj ustanovni vložek zgolj zemljišče ali ovrednoteno stavbno pravico na teh zemljiščih, zasebni partner pa denarna sred-stva za izvedbo investicije.
6
AKTUALNO
Glasbena šola
pred zaključkom gradnje
Geza Grabar
Gradnja sodobnega ovalnega objekta, ki se je kot skupni pro-jekt vseh 12 občin murskosobo-ške upravne enote začela že konec leta 2006, kljub kar nekaj težavam
- največja je finančna, poteka po začrtani dinamiki. Konec marca naj bi se tako v celoti zaključila gradbeno-obrtniška dela, sledilo pa bo opremljanje. Predvidoma
z novim šolskim letom naj bi se mladi glasbeniki iz dotrajanih, de-nacionaliziranih in pretesnih pro-storov z Ulice Staneta Rozmana preselili na Cvetkovo ulico.
Pri gradnji šole na mestu nekdanje trgovine Jeklotehna se je najbolj zalomilo pri vrednosti investici-je, saj je ta po idejnem projektu znašala 1,5 milijona evrov, dejan-sko pa bo zaradi podražitev na gradbenem trgu in konjunkture v gradbeništvu in kljub kar 26 poslanim zahtevkom za ponudbe prejete le s strani SGP Pomgrad presežen znesek dveh milijonov evrov. In to kljub občutni racio-nalizaciji gradnje. Na dobrih 344 tisoč evrov je ocenjena še vrednost
opreme.
Kot je znano, je 43 % prvotno predvidene vrednosti investici-je že zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport, ki pa povečanja zneska zaradi dražje gradnje ne bo priznalo. Med že omenjenimi občinami bo 65-odstotni delež pokrila mestna občina, razliko pa predvideno preostalih enajst ob-čin. Pri (so)financiranju gradnje glasbene šole naj se ne bi ponovile slabe izkušnje s sofinanciranjem gradnje knjižnice, za katero nekaj pomurskih občin še do danes ni plačalo svojih obveznosti do mur-skosoboške občine.
Kino bo preurejen
v večnamensko dvorano
Tudi Murska Sobota, ki sku-paj s še nekaterimi mesti seve-rovzhodne Slovenije kandidira za Evropsko prestolnico kulture 2012, se v tej smeri intenzivno pripravlja. Vendar pa načrt pre-ureditve obstoječe kinodvorane ni vezan samo na ta mejnik, pač pa na dejstvo, da bo mesto že čez nekaj mesecev ob nakupovalnem središču Maximus dobilo mul-timedijsko središče s kar tremi kinodvoranami, dotrajana obsto-ječa kinodvorana v Ulici Stefana Kovača s 478 sedeži pa že nekaj let kliče po temeljiti prenovi. Mestna občina kot lastnica ki-nodvorane, zgrajene daljnjega leta 1955, se je odločila za preno-vo v prepotrebno večnamensko dvorano z osnovnim poudarkom na gledališču. Mesto namreč v gradu premore le gledališko dvo-rano z vsega 150 sedeži, ki pa zaradi omejene infrastrukture ne omogoča izvedbo kakovostnega gledališkega programa.
Kot pravijo na mestni občini, Kino Park že od leta 2002 zaradi
visokih materialnih stroškov in manjšega obiska posluje z izgubo, izgubo pa pokriva iz lastnih prora-čunskih sredstev. V petih letih se je tako nabralo že skoraj 95 tisoč evrov primanjkljaja.
Mestna občina je že konec leta sklenila pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije, ki naj bi bila izdelana do letošnjega maja, začetek del temeljite prenove pa je predviden že v drugi polovici letošnjega leta. Vrednost gradbe-no-obrtniških del je ocenjen na skoraj 1,5 milijona evrov, od tega je 200 tisoč zagotovljenih že v le-tošnjem proračunu, preostanek pa v letu 2009, ko je načrtovan tudi nakup opreme v vrednosti 835 tisoč evrov.
7
AKTUALNO
»NE« pokrajinam v škodo Sloveniji,
predvsem pa Pomurju
Anton Štihec
Kdor pozna primerjalne podatke o občinah in o statističnih regijah, bi vsekakor moral razumeti stališča ti-stih, ki se jim zdi druga stopnja lokalne samouprave nujna. Že podatki o bruto domačem proizvodu na prebivalca kažejo, da je bita leta 1995 najmoč-nejša ljubljanska statistična regija z 10.834 evri na prebivalca. Najmanj razvita pa je bila pomurska statistič-na regija z 6.138 evri na prebivalca. Do leta 2005je pomurska statistična regija napredovala na 9.399 evrov, ljubljanska pa na 20.364 evrov. Kdo se torej hitreje razvija in kdo venomer bolj zaostaja?
Zgovoren je tudi podatek o števi-lu delovnih mest. Medtem ko je to število v pomurski regiji padlo, je v ljubljanski naraslo kar za 25.954 delovnih mest. Ce bi se razvoj Ljubljane v smislu bruto domačega proizvoda ustavil na tej ravni - kar seveda ni mogoče - bi Pomurje Ljubljano dohitelo čez 34 let. Da o razlikah v plačah sploh ne govorimo. Ker se razvoj Ljubljane ne bo ustavil, je jasno, da bodo ostali predeli Slovenije še bolj zaostajali kot doslej. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, komu je še hitrejši razvoj Ljubljane dejansko v interesu. So razlogi po-
litični? Verjetno ni niti v interesu prebivalcev Ljubljane, saj smo na dobri poti, da bo čez nekaj desetletij v Ljubljani živela vsaj polovica pre-bivalcev, kar bo povzročilo veliko problemov, ostali predeli države pa bodo še bolj prazni. Komu torej to koristi? Večini prebivalcev že ne. Očitno pa tako ne mislita poslanca iz Prekmurja, Mitja Slavinec in Geza Džuban, ki sta na novinar-ski konferenci podala svoja stališča, s katerimi sta upravičevala svoj vzdržani glas (praktični ne) spre-jetju pokrajinske zakonodaje. G. Džuban je med drugim povedal, da je zakon pripravljen tako, »da bi vodje pokrajin postali nekakšni kralji na Betajnovi«. Ta trditev s pravno-strokovnega stališča ne vzdrži, saj predlog zakona jasno določa, da je najvišji organ odlo-čanja v pokrajini pokrajinski svet (predstavniški organ), ki ga bodo izvoliliprebivalci pokrajine. Poleg tega je predsednik pokrajine (ki je izvršilni organ) za izvrševanje odločitev sveta le-temu tudi odgo-voren. Tudi trditev g. Slavinca, ki je povedal, da je bila za Pomurje po predlogu zakona »predvidena primerna poraba v višini 61 mili-jonov evrov«, kar je po njegovem »dvakratpremalo«, in da naj ne bi bila upoštevana tudi »specifika manj razvitih regij«, ne vzdrži. Predlog zakona o financiranju po-krajin namreč vsebuje merila za
zagotavljanje enakih možnosti za financiranje nalog pokrajin ne le v okviru primerne porabe, temveč tudi v delu, s katerim so določeni prihodki pokrajin za financiranje razvojnih programov. Približno 50 odstotkov regiji namenjenih sredstev je torej namenjenih za financiranje vseh obveznih nalog pokrajin, ostalih 50 odstotkov pa za razvojnoinvesticijske projekte.
S prepočasnim razvojem občin in regij se ukvarjajo v največji meri župani in občinski sveti, zato kar 87 odstotkov občinskih svetov, 186 županov in skoraj dve tretjini sve-tnikov državnega sveta ustanovitev pokrajin podpirajo. Le-tipri svojem delu dejansko občutijo, da je razko-rak med razvitimi in manj razviti-mi občinami in pokrajinami vedno večji. V ustanovitvi pokrajin zato vidijo eno redkih priložnosti (če ne edino) za izboljšanje trenutne-ga stanja. Vsak poslanec in vsaka
stranka lahko za govornico suve-reno in tudi uspešno utemeljujeta svoje odločitve, težave na terenu pa ostajajo županom in občinskim sve-tom, ki bodo lahko, kot vse kaže, še naprej hodili v center po denar, pri-jaznost, razumevanje in po navodi-la, kaj lahko in česa ne morejo na razpisih različnih ministrstev. Ali kot je v enem od časopisov na trdi-tve prej navedenih dveh pomurskih poslancev odgovorilo Ministrstvo za skladen regionalni razvoj: » Če katero območje potrebuje pokraji-ne, je to gotovo Pomurje.« Zato res ni jasno, čigave interese zastopata izvoljena poslanca v državnem zboru.
8
AKTUALNO
Kdo bo plačeval
razliko?
Karlo Vrataric
Za zdaj še edinemu že delujočemu visoko-šolskemu študiju v Pomurju managementu v agroživilstvu in razvoju podeželja država ne nameni dovolj sredstev za normalno delovanje. Razlika se je do zdaj pokrivala prek razpisov in z denarjem Mestne občine Murska Sobota, želja pa ostaja uvesti pravičnejše regionalno sofinanciranje.
Prvi pomurski visokošolski program mana-gement v agroživilstvu in razvoj podeželja se v Dvorcu Rakičan odvija od študijskega leta 2006/07. Ker pa gre za dislocirano enoto ma-riborske Fakultete za kmetijstvo, dodeljena sredstva ne zadostujejo za nemoteno delovanje. »Program je delno financiran iz državnega pro-računa, skladno z uredbo financiranja visokega šolstva, ki pa ne pokrije vseh stroškov predvsem zaradi dislociranosti enote, a tudi programe, ki jih izvajamo v Mariboru, z dodeljenimi sredstvi
komaj pokrivamo,« pravi predstojnik dislo-cirane enote dr. Črtomir Rozman. Program predstavlja novost na državnem nivoju, saj gre za prvi program s področja agrarne ekonomike in razvoja podeželja, ker pa gre za prvi pomur-ski visokošolski program, ima po Rozmanovem mnenju tudi narodnozavedni pomen.
Iz državnega proračuna Fakulteta za kmetij-stvo dobi za izvajanje programa okoli 160 tisoč evrov, in to za leto nazaj, za normalno delo-vanje enega študijskega leta pa je potrebnih 210 tisoč evrov. Za letošnje študijsko leto se je del sredstev zagotovil prek posebnega raz-pisa Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v višini 38 tisoč evrov, preostalih 22 tisoč evrov pa je prispevala murskosobo-ška mestna občina, ki je v svojem proračunu za leto 2008 za potrebe študija predvidela 60 tisoč evrov.
Želja fakultete je, da se poišče dolgoročna re-šitev v okviru regionalnega financiranja. Idejo podpira tudi Mestna občina Murska Sobota, kar je njen župan Anton Stihec ostalim župa-nom na zadnji seji sveta pomurske razvojne regije tudi predstavil. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se pripravi predlog o sofinanciranju, Stihec pa je poudaril, da bo - ne glede na vse - murskosoboška mestna občina še naprej tudi
sama, če bo treba, zagotavljala manjkajoča sred-stva, saj ne želi, da bi Fakulteta za kmetijstvo program preselila v Maribor. »Napačno bi bilo, če bi dodatna finančna sredstva zagota-vljala samo Mestna občina Murska Sobota. Dolgoročno se bo Pomurje v celoti moralo zavedati, da s tem visokošolskim programom pridobiva. Od programa bodo imele korist tudi druge občine in bodo morale prispevati k temu, da bo ta študij ostal. Dejstvo je, da fakulteta sama tega denarja, da bi lahko vzdrževala ta štu-dij, nima in ga ne bo imela niti v prihodnje,« pravi izredni profesor dr. Jože Nemec.
V prvem in drugem letniku je skupno vpisa-nih 71 študentov, kar 18 ali petindvajset od-stotkov jih prihaja iz drugih slovenskih regij. Preostalih 53 študentov prihaja iz šestnajstih pomurskih občin, največ iz Mestne občine Murska Sobota, devet (16,98 %). Sledi Občina Ljutomer s sedmimi študenti (13,21 %),po šest študentov (11,32 %) je iz Občine Sveti Jurij ob Ščavnici in Občine Dobrovnik. Več kot dva študenta imajo še Beltinci, Crenšovci, Gornji Petrovci, Moravske Toplice, Puconci, Salovci in Tišina, po en študent pa je iz Apač, Cankove, Gornje Radgone, Križevcev pri Ljutomeru in Rogašovcev.
Regijsko zavetišče za živali
Geza Grabar
Že nekaj let za zavržene in izgubljene male živali - zlasti pse in mačke, v Pomurju v okvi-ru začasnih zavetišč skrbi šest veterinarskih ambulant na terenu, med njimi tudi mursko-soboška Veterinaria. Prav na njeno pobudo že od leta 2003 potekajo aktivnosti za skupno regijsko zavetišče za živali. Pozno jeseni pred dobrim letom so izbrali tudi najprimernejšo lokacijo, tako da se bo gradnja zavetišča po najsodobnejših standardih pri čistilni napravi v Lukačevcih in ob Martjanskem potoku, neda-leč od Murske Sobote, lahko kmalu pričela. “Po terminskem načrtu naj bi bilo zavetišče s
36 boksi ali mesti nared že do poletja letos,” pravi direktor Veterinarie in gonilna sila pro-jekta Marjan Kerčmar in doda, da naj bi okrog 500 m2 veliko zavetišče vključevalo tudi t. i. hotel za živali. V njem naj bi se znašle živali, ko bodo njihovi gospodarji za daljši čas odsotni in zanje ne bi imel kdo skrbeti.
Skupna vrednost investicije je od 550 do 600 tisoč evrov. Trije družbeniki - Veterinaria, ki ima dvetretjinski lastniški delež, preostalega pa v razmerju 2:1 Občina Moravske Toplice in Javno komunalno podjetje Čista narava, naj bi v okviru že ustanovljene družbe Mala hiša - Zavetišče za živali, d. o. o., bili tudi glavni nosilci investicije. Pohvalno je, da je soglas-je za sodelovanje v omenjenem projektu od 27 pomurskih občin dalo 25. Ti bodo glede na število živali (za 800 registriranih psov je potrebno eno mesto) imeli najetega enega ali dva boksa, zanj pa bodo plačevali tudi stroške oskrbe živeli, najdene na svojem območju. Andrej Čimer, ki je vodja zavetišča v gradnji,
zatem pa tudi v praksi in si je za tovrstno nalo-go že zagotovil potrebno nacionalno licenco, je prepričan, da se malim živalim v celotnem Pomurju obetajo boljši časi. “Če najdemo za-vrženo ali izgubljeno žival, je o tem najprej treba sedaj še obvestiti najbližjo veterinarsko ambulanto in pa pristojni občinski organ, kjer je bila žival najdena. Ta tudi izda naročilnico za prevoz živali v zavetišče ter krije stroške oskrbe za določeno časovno obdobje. Če lastnika ne najdejo, se taka žival podari v rejo.“
Začasno zavetišče za pse in mačke od oktobra 2002 s sedmimi boksi deluje tudi pod okriljem Veterinarie. Čez leto sprejmejo dobrih 230 živali oziroma so jih v petih letih krepko čez tisoč; 90 odstotkov teh je psov. V Veterinarii so veseli, da le-ti tam izjemoma na novega go-spodarja čakajo nekaj mesecev. Čeprav so za živali v zavetišču po zakonu dolžni skrbeti 30 dni, jih na stroške ambulante brez zadržkov zadržijo tudi dalj časa.
9
AKTUALNO
Optika v Murski Soboti
Pred dobrim letom dni je podjetje Gratel začelo v Murski Soboti iz-vajati gradbena dela, v okviru ka-terih so v mestu zgradili kabelsko kanalizacijo, po kateri so kasneje napeljali telekomunikacijske op-tične kable. Povezava v optično omrežje ne zagotavlja zgolj hitre-ga dostopa do interneta, temveč se optično omrežje uporablja tudi za prenos televizijskega programa in telefonije. Storitev FTTH ali »optika do doma« predstavlja sodobno telekomunikacijsko sto-ritev, ne le v slovenskem merilu, temveč tudi v svetovnem. Kljub temu, da je Gratel prvo fazo iz-gradnje optičnega omrežja končal
že pred časom, ponudnik interne-tnih storitev T-2, ki bo prek no-vozgrajenega optičnega omrežja nudil svoje storitve, nanj ni pri-klopil še nobenega uporabnika. Zapletlo naj bi se pri izgradnji vo-zliščne točke. Ta je bila sprva načr-tovana pri murskosoboški tržnici, kasneje pa so jo zaradi zapletov morali prestaviti na Lendavsko ulico, kar pa je za seboj potegnilo dodatna gradbena dela, prido-bivanja dovoljenj in pa seveda zamude. V podjetju T-2 pravijo, da zima sicer ni najbolj primeren letni čas za tovrstna dela, vendar jim je letošnja mila zima vsekakor šla na roko. Zato lahko prvi upo-
rabniki v Murski Soboti priklope pričakujejo že v prihodnjem me-secu. Pri priklapljanju na optično omrežje ponudnika T-2 bodo imeli prednost tisti uporabniki, pri katerih ima T-2 zaradi slabe-ga stanja obstoječe infrastruktu-re težave z zagotavljanjem nivoja kakovosti storitev. Najpogostejše težave se pojavljajo pri sprejemu televizijskega programa, kjer pri-haja do raznih motenj v sami sliki in pogostega nedelovanja.
Precej lažjo nalogo pa je pri izgra-dnji optičnega omrežja v Murski Soboti in nekaterih okoliških krajih imel Telekom Slovenije. Uporabili so že obstoječo ka-belsko kanalizacijo, zaradi česar zamudna gradbena dela niso bila potrebna. Tako je Rakičan bil prvi kraj v Sloveniji, kjer je bil možen priklop na Telekomovo optično omrežje, ravno tako pa so priklopi možni tudi že v Murski Soboti. Na vprašanje, zakaj v nekaterih ulicah
posamezne hišne številke nimajo možnosti priklopa, med tem ko njihovi sosedje to možnost imajo, so nam odgovorili, da do teh hiš v preteklosti, najpogosteje zaradi nedovoljenja lastnikov, niso bile položene cevi. Trenutno še uresni-čujejo gradbene projekte minule-ga leta, in sicer predele med Ulico ob kanalu, Miklošičevo ulico in Prešernovo ulico. Prav tako po-teka gradnja v predelu južno od Cankarjeve ulice proti Bakovski ulici. V letu 2008 imajo predvi-dena finančna sredstva za nadalje-vanje gradnje optičnega omrežja v Murski Soboti in v naselju Černelavci, do konca leta pa naj bi pokrili približno 70 odstotkov ob-močja mesta. Vseh gospodinjstev v tej fazi še ne bodo priklapljali, saj ponekod obstoječi bakreni vodi ne nudijo dovolj zmogljivo-sti za zagotavljanje visokega nivoja storitev, ki jih ponujajo.
Med počitnicami
je bilo pestro
Geza Grabar
Čeprav so bile letošnje šolske po-čitnice zaradi neobičajno tople-ga vremena vse prej kot zimske, mladim v mestni občini in tudi od drugod ni bilo dolgčas. Kljub omejenim finančnim zmožnostim je za široko paleto različnih aktiv-nosti - od različnih delavnic, po-slušanja pravljic, gledanja risanih filmov in drsanja, kot koordinator pestre ponudbe tudi letos poskr-belo Društvo prijateljev mladine Murska Sobota, v pripravo in iz-vedbo programa pa so se aktivno vključili tudi MIKK, PISK in z drsanjem podjetje Komunala ter mestna občina.
V prostorih MIKK-a v gradu so se mladi lahko udeležili delav-nice barvanja pirhov in izdelave origamijev, vrteli pa so tudi ri-sanko. Tam je bilo tudi tekmo-vanje improvizacijskih gledališč iz Maribora in Murske Sobote, katerega ogled je bil za mlade brezplačen. Zlasti najmlajši so prišli na svoj račun na urah pra-vljic in v ustvarjalnih delavnicah v knjižnici, risanke so predvajali v Kinu Park, drsati po znižani ceni pa je bilo mogoče na novoposta-vljenem drsališču v BTC. Zaradi pretoplega vremena so ga morali zelo omejiti.
10
AKTUALNO
Turistično društvo Goska Satahovci
Poroka nekdaj
Geza Grabar
Pred tremi leti ustanovljeno tu-ristično društvo je že takoj ob ustanovitvi presenetilo z razstavo ročnih del v večnamenskem pro-storu domačega vaško-kulturnega in gasilskega doma. Odziv obisko-valcev na razstavo je bil izjemen, kar je več kot 40 članov društva opogumilo, da so podobno pri-reditev v začetku marca pripravili lani, enako pa tudi letos.
Kot pravi predsednica Irena Gomboši, se v društvu, kjer se od novembra do aprila redno dobi-vajo ob petkih, trudijo, da je dvo-dnevna razstava ročnih del vselej tematsko obarvana. Cvetličnim aranžmajem iz krep papirja in gobelinom prvo leto so lani do-
dali različne poslikave kamnov iz bližnje gramoznice v Krogu in dekoracije posušenih štorov, letos pa so se odločili, da z zgo-dovinsko razstavo pod naslovom Poroka nekdaj posežejo 50 in več let v preteklost. Poleg 55 let stare poročne obleke, ki jo je na svoji poroki nosila domačinka Irma Mesarič, ta je bila ob moškem na maketi žene - in sta ponazarjala mladoporočenca, so izložili na desetine originalnih poročnih fotografij starih satahovskih po-ročnih parov, enako pa tudi takrat nepogrešljive cvetlične aranžmaje iz krep papirja, bosmane, naglavne venčke, svečane namizne prte, je-dilni probor in še kaj. Najstarejša
fotografija je iz leta 1931, na njej pa sta novoporočenca Matilda in Jože Serec. Z 99 leti je omenjna tudi najstarejša članica društva. Seveda pa vrle Satahovčarke in Satahovčarji na razstavi letos niso pozabili na svojo etnološko posebnost kraja - goske in žabe v potoku Mokoš. Čeprav je struga potoka v glavnem brez vode, in tudi gosk več ni, je spomin nanje še vedno živ. Z razstavo izdelkov
na poročno tematiko je letos pr-vič sodelovalo tudi TD Martin iz Martjancev, s katerim društvo dobro sodeluje.
Satahovsko društvo je letos pr-vič pripravilo veseli večer, konec aprila pa naj bi bil na sporedu še rekreativni pohod po bližnji oko-lici. Za njimi je tudi ciklus štirih strokovnih predavanj s področja zdravstva.
Želijo si večjo vključenost v družbo
in uradno priznanje jezika
Karlo Vratarič
Konec februarja je v Murski Soboti potekal tri-dnevni plenum Svetovne romske organizacije, kjer so se zbrali predstavniki številnih držav. Plenum parlamenta Svetovne romske orga-
nizacije je potekal z namenom pogovorov o romski problematiki v Evropi in iskanju re-šitev. Udeležili so se ga predstavniki iz okrog dvajsetih držav od skupno 35, ki so vključene v organizacijo. Le-ti od Slovenije kot predsedu-joče države Evropske unije pričakujejo, da bo prenesla resolucijo, ki so jo predali slovenske-mu ministru za šolstvo in šport Milanu Zveru in v kateri so na kratko opisane težave Romov v Evropi in možne smeri njihovega reševanja. Ključna problema Romov, ki jih v Evropi živi okrog 12 milijonov, sta integracija in izobra-ževanje, prizadevajo pa si za uradno priznanje romskega jezika.
Minister Zver je povedal, da prav skozi šolstvo Rome lahko uspešno vključimo v družbo, prav zato Slovenija in Evropska unija temu namenja-ta veliko pozornosti. Po ministrovih besedah je bilo v zadnjih letih narejenega veliko na po-dročju sistema vzgoje in izobraževanja Romov, pred tem pa veliko zamujenega. Prav tako se Slovenija lahko pohvali, da je kot prva članica EU sprejela poseben zakon, ki ureja položaj romske skupnosti. Direktor Urada za naro-dnosti Stane Baluh je mnenja, da je Slovenija pri urejanju romske problematike lahko zgled mnogim državam, plenum pa vidi kot prilo-žnost za izmenjavo dobrih in slabih izkušenj.
11
KULTURA
Likovna sekcija Mozaik
Razstava slik v knjižnici
Geza Grabar
Likovna sekcija Mozaik, ki pod okriljem sek-cije za kulturo Društva upokojencev Murska
Sobota povezuje 16 ljubiteljskih slikarjev, je v murskosoboški knjižnici 4. februarja pripravila svojo prvo likovno razstavo v letošnjem letu. Tokrat je 13 članov sekcije izložilo 20 svojih del, nastalih v okviru vsakoletne likovne ko-lonije v Termah Lendava. Da se slikarji iz vrst upokojencev radi vračajo v Lendavo, dokazuje različna tematika iz vseh štirih letnih časov. Tokrat se na razstavi s svojimi deli predsta-vljajo Darinka Horvat, Ivanka Lehner, Marija Makovecki, Marija Pavlič, Nada Ritlop, Marija Skledar, Zora Sonaja, Elizabeta Tibaut, Arpad Banfi, Anton Bertalanič, Ernest Bransberger, Drago Fiala in Lojze Stefanec.
Ob tej priložnosti je bila iz prve roke predsta-
vljena tudi vsebina drugih (kulturnih) podro-čij delovanja društva, ki letos stopa v 61. leto delovanja in šteje čez tisoč članov: Mešanega pevskega zbora Vladimirja Močana ter litera-tinj Suzane Lebar in Marije Farkaš. Sicer pa so poleg kulturnega področja člani v okviru društva aktivni še na socialnem, športnem in izletniškem področju.
Ob tej priložnosti je društvo iz rok predse-dnika Janeza Kovača podelilo zahvalno listino za dobro sodelovanje in vsestransko pomoč direktorici PlSK-a Suzani Szabo Pahič, raz-stavo pa je odprl direktor Term Lendava Franc Huber.
Nekoga moraš imeti rad
S tradicionalnim literarno-glasbe-nim večerom je Soboško društvo upokojencev tudi letos počasti-lo 8. marec - mednarodni dan žensk.
Predsednik društva Janez Kovač je v nagovoru sicer ugotavljal, da so glede pomena praznika, ki se sicer časti že 97 let, mnenja delje-na, kljub vsemu pa njegova teža oziroma smiselnost praznovanja zaradi še vedno neenakosti med spoloma ostaja. In bo nemara tako ostalo še lep čas.
Kovač je priznal, da bi bilo brez sodelovanja žensk delo v društvu zelo osiromašeno. To potrjuje tudi dejstvo, da se v program po-moči na domu vključujejo izključ-no ženske, ki so lani opravile čez 1.400 hišnih obiskov pri svojih
članih oziroma članicah.
Ob tej priložnosti se je v Hotelu Diana zbralo veliko članov dru-štva, še več pa članic, ki jim je bila prireditev z najlepšimi željami tudi namenjena. Neumorne čla-nice, aktivne na kulturnem po-dročju, so pri nastopu Mešanega pevskega zbora Vladimir Močan kakor predstavitvi 3. številke dru-štvene edicije Shojene poti odi-grale nenadomestljivo vlogo tudi ta večer. To samo potrjuje njihovo poslanstvo v okviru društva ozi-roma v okviru njene kulturne de-javnosti. Ob kar šestih pesmih in nadrobni predstavitvi omenjene edicije - opravil jo je njen urednik Jože Ternar, ki je opravil tudi iz-bor del, so se nekateri literati tudi predstavili. Lojze Števanec je bil ob Mariji Farkaš, Marti Režonja, Olgi Gutman, Suzani Lebar, Silvi Kološa, Elizabeti Rožman ter Idi Žalik edini moški.
Sicer pa je med 32 avtorji, ki so objavili v zadnji številki edicije, kar 24 žensk.
Gost večera na ponovno dobro obiskani in prisrčni prireditvi, ki se je pozno v večerne ure nada-ljevala z družabnim delom, je bil pisec aforizmov Rudi Ringbauer, Sobočanec, živeč na Ptuju.
Ob tej priložnosti je murskoso-
boška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) dol-goletni članici društva Rozaliji Hartman za dolgoletno delo na področju kulture podelila poseb-
no priznanje. Tudi program na tej prireditvi je doživeto povezovala neumorna predsednica kulturne sekcije Elizabeta Rožman.
12
KULTURA
Slavko Šuklar
z zgoščenko
Aleksandra Grah
Že več kot tri desetletja je Slavko Suklar mednarodno uveljavljen
skladatelj, rojen v Gančanih. Potem ko se je leta 1997 iz Novega Sada v Srbiji vrnil v Slovenijo in se z družino nastanil v Velenju, kjer poučuje glasbo na tamkajšnji srednji glasbeni šoli, se je tudi v slovenskem prostoru dokazal z organizacijo niza koncertov resne glasbe. Čez 170 so jih že našteli. Poučuje glasbo na velenjski sre-dnji glasbeni šoli, je član program-skih odborov številnih znameni-tih festivalov resne glasbe doma in v tujini, je pa tudi predsednik ekspertne skupine za ustanovitev
Akademije za glasbeno umetnost pri Univerzi v Mariboru.
Je tudi med najbolj zaslužnimi, da se v okviru Kluba Pac vsako leto v mesecu maju na obeh bregovih Mure pod naslovom Pacevglasbeni maj v Pomurju podobni koncerti zvrstijo tudi v naši soseščini.
Pred kratkim se je Suklar prav v Klubu Pac domači javnosti pred-stavil s svojo prvo zgoščenko, ki je pod naslovom v latinščini Lux In Tenebris (Luč v temi) izšla pri Edicijah Slovenskih skladateljev. Omenjeno delo je njegova prva
samostojna plošča, čeprav njegov opus obsega množino del (čez 70), napisanih za simfonične orkestre, komorne ansamble, solistično glasbo, multimedialne projekte, zborovsko glasbo, filme, radijske igre, lutkovne predstave. Na do-bro obiskanem srečanju s prizna-nim prekmurskim skladateljem, ki se je predstavil v svojem slogu - inteligentno in duhovito, so raz-lični glasbeni umetniki interpreti-rali nekatera njegova dela.
Robert Inhof: Galerija je za vse ljudi
Pogovarjali smo se z umetno-stnim zgodovinarjem in likovnim kritikom Robertom Inhofom, ki je z novim letom prevzel direk-torsko mesto v Galeriji Murska Sobota. Poleg dela v Galeriji mu kar nekaj časa vzamejo pri-prave dispozicije za doktorsko disertacijo z delovnim naslovom Podobe v madežih in oblakih; si-cer pa pravi, da se je po nastopu na novem delovnem mestu zanj spremenila le funkcija.
Likovno galerijska dejavnost se je v Murski Soboti začela leta 1965 z odprtjem Razstavnega paviljona arhitekta Franca Novaka. Danes spada Galerija Murska Sobota med deset najpomembnejših ga-lerij v Sloveniji. Organizira in po-sreduje razstave sodobne slovenske in tuje likovne umetnosti. Letno pripravi povprečno 12 razstav, od katerih ima vsaka okrog 1000 obiskovalcev.
Z novim letom ste zasedli di-rektorski stol Galerije Murska Sobota, kjer je tudi sicer že od leta 1996 vaša stalna zaposlitev. Kaj se je za vas ob menjavi delov-nega mesta najbolj spremenilo? »Ja, v dobesednem smislu sem ta direktorski stol zamenjal z našo prijazno kustodinjo, tako daje zdaj v moji pisarni moj stari stol. Tako
se počutim dosti bolje. V prenese-nem pomenu pa ni nič ni tako bi-stveno novega. Se vedno prenašam skulpture, slike, plezam po lestvi, skratka opravljam vsa tista dela, ki jih v tako majhnem kolektivu mora opravljati tudi direktor, če hoče, da bo delovni program realiziran. Prav tako pa se mi zdi fino, da lahko na ta način ohranjam tisti neposredni stik z umetninami, se pravi s tistim, česar sam ne znam narediti, a se po naravi posla s tem zelo intenzivno ukvarjam. Novo je le, da bom se-daj lahko v celoti realiziral svoj program in vabil na razstave tiste umetnike in tiste kustose, za katere menim, da bodo bistveno pripo-mogli k ugledu Galerije Murska Sobota.«
Ko ste se predstavljali mestne-mu svetu, ki potrjuje mesto di-rektorja, ste brezkompromisno zavrnili idejo o ljubiteljski kul-turi v Galeriji. Torej niste prav nič politično kalkulirali o svoji kandidaturi ?
»Ne vem, kaj je to „politično“, ne vem, kaj je to „kalkuliranje“, ne vem, kaj je to ..politično kalku-liranje". Predstavil sem se kot to, kar sem, umetnostni zgodovinar in likovni kritik.«
Katere galerije ste obiskali v tujini in katera je na vas pustila
najmočnejši vtis?
»Tate Modern v Londonu. Iz stare viktorijanske elektrarne na-rediti čudovito galerijo moderne umetnostni se mi zdi naravnost fascinantno.«
Katera vaša načela in principe, ki jih uveljavljate pri svojem delu, bi izpostavili?
»Predvsem načelnost in dosle-dnost. Ravno tako pa si želim, da bi bila naša galerija stvar mestne-ga ponosa, kar z nekim lahkomi-selnim in podpovprečnim pro-gramom prav gotovo ne bo. Od lanskega leta imamo tudi ustanovi-tvene akte. Naši ustanoviteljici sta Mestna občina Murska Sobota in Občina Moravske toplice. Samo po sebi je umevno, da mislimo z usta-noviteljicama tesno sodelovati in
da je strokovni kader vedno pripra-vljen svetovati in pomagati, tako obema občinama kakor tudi vsem občanom, ki nas bodo za pomoč zaprosili. Galerija je za ljudi in jaz nočem, da bi kdo pred to instituci-jo občutil strah in nelagodje.«
Se vam zdi, da je Galerija Murska Sobota v pomurskem prostoru že dovolj močno prepoznavna in obiskana?
»Nikoli ni tako, da ne bi moglo biti bolje. Nas je v Galeriji samo pet, od tega dva kustosa. Poznam svoje sodelavce in vem, kako vestni in zanesljivi so, tako da nekih ve-čjih problemov v prihodnosti ne vidim. Samo narediti racionalen načrt je treba.«
13
KULTURA
Aprila bo izšla nova zgoščenka
Aleksandra Grah
Pesniška zbirka Ferija Lainščka -Ne bodi kot drugi - je zaživela kot zvočnica.
Nad novico bodo gotovo navdu-šeni vsi ljubitelji poezije, ki dajejo prednost slušni podobi pesniške-ga jezika. Poezija Ferija Lainščka je odslej dostopna tudi na zvočni-ci. Izdala jo je Cankarjeva založba, izbrane pesmi iz pesniške zbirke Ne bodi kot drugi na njej poleg
avtorja bereta igralca Polona Juh in Vlado Novak, z glasbo pa jo je opremil Lado Jakša. Pesniška zbirka Ne bodi kot drugi je sicer v knjižni obliki zdaj že tretjič po-natisnjena in je medtem postala velika knjižna uspešnica. Nekatere pesmi iz knjige Ne bodi kot drugi so vključene tudi v novi glasbeni projekt jazzistke Mie Žnidarič, nekaj pa jih je avtor
napisal posebej za to priložnost. Uglasbil jih je ameriški glasbenik, komponist in pianist Steve Klink, na snemanju v Kolnu in Ljubljani pa so sodelovali bobnar Marcus Rieck, basist Volker Heinze, ki-tarist Primož Grašič, tenor sakso-
fonist Tadej Tomšič, trobentač David Jarh in še nekatera druga zveneča imena. Zgoščenka, ki nosi naslov Kam pojde ljubezen, bo predvidoma izšla aprila letos pri založbi Sanje.
Literarni večer s Klariso Jovanovič
V Klubu PAC se je na literarnem večeru s prav posebno pesnitvijo predstavila vsestranska ustvarjalka Klarisa Jovanovič.
Klarisa Jovanovič je v slovenskem prostoru že dokaj prepoznavno ime, na kulturnem področju se je doslej najopazneje predstavljala kot odlična pevka in prevajalka. S poezijo, ki jo je pisala ves čas svoje ustvarjalne poti, je doslej opozar-jala nase z revialnimi objavami. V Klubu PAC je predstavila svoj pe-sniški prvenec - erotično pesnitev z naslovom Zgiban prek Mure. Pesnitev se v vsakem spevu posta-vlja nasproti erosu, ki simbolizira ljubezen, ter thanatosu, torej sili uničenja in smrti. V svoji temi o ljubezni je pesnitev univerzalna, v govoru in metaforah pa črpa iz predmetnega in duhovnega sve-ta Prekmurja. Tako se pojavlja motiv Mure in njenih mrtvic, v njenem motivnem svetu se pre-pletajo najopaznejše značilnosti prekmurske pokrajine. Klarisina erotična pesnitev je navdihnila tudi znano publicistko Manco Košir, ki je v eni svojih kolumn zapisala: »Gre za pesniški in upo-
vedovanjski fenomen, kakršnega lahko proizvede samo čarovnica, besedna alkimistka, arhetipska ženska. Zenska, ki v trebuhu nosi strahotno moč vode, v svo-jem spominu pradavne podobe na žensko, na moškega, in v svojem peresu težo nekdanjega sveta, ki ne izgine nikoli. Začarala me je takoj, ko sem posamezne speve njene pesnitve prebrala v reviji Sodobnost. Nisva se poznali, a sva se prepoznali. Nisva govorili, a sva spregovorili. Živiva v različnih krajih, a sva se ujeli v eno. Kajti ko sem brala njene strašne pesmi, sem ravno pisala spremno besedo za kasneje s kresnikom nagrajeni roman Muriša Ferija Lainščka in sem bila zavita v skrivnosti reke Mure, Mure, More ... Reka nas je povezala, Ferija, Klariso in mene, ki sem spremno besedo zaključi-la z Njo, ki upodablja skrivnost duše, z Njo, ki povezuje nevidni in vidni svet, ki teče skozi čas in prostor in bruha zgodbe in rojeva pesnitve tistim, ki se upajo poto-piti v njeno globino. Z Muro, ki nagovarja Lainščkove ženske in je zavdala Klarisi Jovanovič.«
14
JAVNE OBJAVE
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04,34/04 in 62/06), Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP UPB 2, Uradni list RS, št. 24/06), Zakona o socialnem varstvu (UPB, Uradni list RS, št. 3/07, (popravek 23/07 in 41/07)), Splošnih pogojev poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/04) in Prednostnih kategorij za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, ki jih je sprejela Uprava Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota dne 23.05.2005, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
1.	PREDMET RAZPISA
1.1.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota razpisuje oddajo v najem okvirno 30 stanovanj, ki bodo uspelim upravičencem dodeljena na podlagi predno-stne liste. Stanovanja bodo oddana v najem postopoma, kakor se bodo sproščala, predvidoma v letih 2008 in 2009.
Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi:
Lista A (za najmanj 20 stanovanj) predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 01.01.2007 do 31.12.2007 ne presegalo določenih odstotkov v točki 2.2.
Lista B (najmanj 10 stanovanj) predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 01.01.2007 do 31.12.2007 ne presegajo določenih odstotkov v točki 2.2.
1.2.
Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o me-todologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131 /03 in 142/04), sklepa Uprave Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem.
Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do subvencionirane naje-mnine v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stano-vanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03 in 142/04), oziroma predpisom, veljavnim v času najema stanovanja. Najemnina, izračunana na podlagi veljavnih predpisov za neprofitno stanovanje znaša:
Primer:
Lista A - za stanovanje v izmeri 61,28 m2, točkovano s 317 točkami, znaša najemni-na v mesecu februarju 2008, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 104,73 EUR.
Lista B - za stanovanje v izmeri 61,14 m2, točkovano s 350 točkami, znaša najemni-na v mesecu februarju 2008, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 203,07 EUR.
Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in po-stopku določenim s pravilnikom.
2.	RAZPISNI POGOJI
2.1.
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota najmanj en mesec pred objavljenim javnim razpisom.
2.2.
Lista A - Prosilec je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če je prosilec v času razpisa v delovnem razmerju za nedoločen čas (velja tudi za preje-mnike pokojnine) ali da je v delovnem razmerju (ali ima pogodbeno delo) najmanj tri leta ali ima zagotovljeno trajno socialno denarno pomoč in če dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 01.01.2007 do 31.12.2007 ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v tem obdobju znašala 834,17 EUR.
Lista B - Prosilec je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če je prosilec v času razpisa v delovnem razmerju (velja tudi za prejemnike pokojnine)
in če dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 01.01.2007 do 31.12.2007 ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je vtem obdobju znašala 834,17 EUR.
LISTA A
LISTA B
Velikost Meja dohodka gospo- % (neto dohodek) dinjstva v EUR			Meja dohodka % (neto dohodek) v EUR	
1 - člansko	90	do 750,75	od 90 do 200	od 750,75 do 1.668,34
2-člansko	135	do 1.126,13	od 135 do 250	od 1.126,13 do 2.085,43
3-člansko	165	do 1.376,38	od 165 do 315	od 1.376,38 do 2.627,64
4-člansko	195	do 1.626,63	od 195 do 370	od 1.626,63 do 3.086,43
5-člansko	225	do 1.876,88	od 225 do 425	od 1.876,88 do 3.545,22
6-člansko	255	do 2.127,13	od 255 do 470	od 2.127,13 do 3.920,60
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo.
2.3.
2.3.1.
Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:
da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki pre-sega 40% vrednosti primernega stanovanja.
2.3.2.
Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvze-tih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku.
2.4.
Na razpisu ne morejo sodelovati:
-	tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dode-ljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili,
-	tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov,
-	tisti, ki imajo na dan zaključka razpisa neporavnane zapadle obveznosti do razpisnika.
3.	KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV
3.1.
Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem imajo prednost prosilci, ki imajo slabše stanovanjske razmere, prosilci, ki živijo v slabših socialno zdravstvenih razmerah, mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družina z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, osebe in osebe z otroki, žrtve družinskega nasilja in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3.
15
JAVNE OBJAVE
V primeru, da več prosilcev doseže enako število točk tega razpisa, imajo prednost kategorije prosilcev z večjim številom družinskih članov, kot nadaljnji kriterij se upo-števa večji dohodek na družinskega člana.
3.2.
Poieg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev:
-	prosilci, ki imajo daljšo dobo stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota;
-	prosilci, ki imajo daljšo delovno dobo;
-	prosilci z doseženo srednjo, višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo.
3.3.
^ednostne kategorije opredeljene v točki 3.1. in 3.2. se za listo prosilcev točkujejo z naslednjo višino točk:
PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV	LISTA
Mlade družine, mladi: starost družine do 35 let starost prosilca do 30 let	100 50
Družina z večjim številom otrok: najmanj trije otroci za vsakega nadaljnjega otroka	100 50
Invalidi in družine z invalidnim članom:	50
invalidnost	
Družina z manjšim številom zaposlenih:	50
zaposlenost v družini	
Državljani z daljšo delovno dobo:	50
brez stanovanja ali podnajemniki	
Osebe in osebe z otroki, žrtve družinskega nasilja	80
Osebe s statusom žrtve vojnega nasilja	50
PREDNOSTNE KATEGORIJE V SKLADU S	
6. ČLENOM PRAVILNIKA	
Stalno bivanje prosilca na območju MOMS	
za bivanje nad 5 do 10 let	10
za bivanje nad 10 do 15 let	20
za bivanje nad 15 do 20 let	30
za bivanje nad 20 let	40
Delovna doba:	
nad 3 do 5 let	10
nad 5 do 10 let	20
nad 10 let	30
Stopnja izobrazbe:	
srednja izobrazba	5
višja izobrazba	10
univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba	15
doktorat, magisterij	20
3.4.
Prednostna lista upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo sesta-vljena na podlagi kriterijev, ki jih določa pravilnik ter dodatnih pogojev, določenih s tem javnim razpisom.
4.	RAZPISNI POSTOPEK
Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis od 10.03.2008 do vključno 11.04.2008 v vložišču Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota ali na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 1, M. Sobota, ob uradnih urah (ponedeljek od 7.30 do 14.30, sredo od 7.30 do 15.30, petek od 7.30 do 13.30) ali na internetni strani Mestne občine Murska Sobota (www.murska-sobota.si).
Vloge bo sprejemalo vložišče Mestne občine Murska Sobota do vključno 11.04.2008 in sicer vsak delovni dan (ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 16. ure in v petek od 7. do 14. ure).
Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane
po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene.
K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine navedene pod tč. 1., 2., 3., 4. in 5., druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke:
•	opis stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer,
•	izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero pro-silec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljalcih zbirk podatkov,
•	odločbo o odmeri dohodnine za leto 2006 in potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva od 01.01.2007 do 31.12.2007 (osebni dohodek, pokojnina, preživ-nina, dohodek iz naslova študentskega dela, invalidnina, itd.). Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče, itd.),
•	potrdilo o zaposlitvi (izda delodajalec) oziroma nezaposlenosti prosilca oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje) ter potrdilo o skupni delovni dobi prosilca,
•	veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena, kupoprodajna pogodba, ze-mljiškoknjižni izpisek, ipd.,
•	dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (toč-kovalni zapisnik),
•	obojestransko podpisano izjavo o obstoju izvenzakonske skupnosti,
•	potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let,
•	zdravniško potrdilo o nosečnosti,
•	odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere),
•	dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada,
•	potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane),
•	potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe,
•	dokazilo o invalidnosti I. kategorije (odločba Centra za socialno delo, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdra-vstveno zavarovanje RS),
•	potrdilo osebnega zdravnika, s katerim se dokazuje trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, prosilca ali družinskih članov,
•	odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje speci-alistične pediatrične službe,
•	strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (ma-terinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo psihosocialno pomoč ob nasilju,
•	potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja,
•	izjavo o dobi stalnega bivanja v mestni občini Murska Sobota.
Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa.
Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinj-stva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa.
Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.
SPLOŠNE DOLOČBE
Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo po-
16
AVNE OBJAVE
polnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev.
Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih.
Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda.
Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo in sicer po številu zbranih točk.
Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na pred-nostno listo upravičencev v roku 6 mesecev po zaključku razpisa.
Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z nepro-fitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki enkrat zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev.
Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpi-sa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev.
Vse informacije zainteresirani dobijo na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 1, M. Sobota, v času uradnih ur:
•	ponedeljek 7.30-14.30
•	sreda 7.30 -15.30
•	petek 7.30-13.30
•	ter na naslednji telefonski številki: 02/525-16-26 ali 02/525-16-27 ali 02/525-16-37.
Številka: 430-0020/2008-200 Datum : 27.02.2008
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota
ŽUPAN
Na podlagi 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007) in 31. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/2007 - uradno prečiščeno besedilo) objavlja Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota
javni razpis
za sofinanciranje pospeševanja društvene dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota v letu 2008
Predmet javnega razpisa
pospeševanje društvene dejavnosti.
Okvirna višina sredstev
Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 4.000 EUR.
Upravičenci
Društva in njihove zveze s področja kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejav-nostmi, ki imajo sedež na območju Mestne občine Murska Sobota.
Osnovni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
•	registracija pravne osebe v skladu s predpisi, ki urejajo društva;
•	delovanje na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi;
•	realno izvedljiv program dela za leto 2008;
•	pisni zahtevek z utemeljitvijo zahteve (obrazca 1 in 2) in zahtevane priloge nave-dene v razpisni dokumentaciji.
Osnovna merila
•	pomen društva oziroma zveze za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva,
•	aktivnost delovanja društva oziroma zveze,
•	zagotavljanje čim širše predstavitve kmetijskim uporabnikom in javnosti,
•	aktivno članstvo, s poudarkom na članstvu iz Mestne občine Murska Sobota,
•	povezovanje in sodelovanje s sorodnimi organizacijami,
•	vsebina, kvaliteta in realnost predloženega programa.
Upravičeni stroški
•	stroški izvedbe planiranih aktivnosti v tekočem letu,
•	drugi stroški povezani z delovanjem društva oziroma zveze.
Višina sofinanciranja
do 50% upravičenih stroškov izkazanih na podlagi priznane vrednosti programa dru-štva oziroma zveze.
Priznavajo se računi, zahtevki za izplačilo in dokazila o plačilu, izstavljeni od vključno 1.1.2008. Dodeljena sredstva se morajo porabiti v letu 2008.
«
Vsebina vloge
Vlagatelj mora vložiti izpolnjena predpisana obrazca in priložiti zahtevane priloge, ki so navedene v razpisni dokumentaciji.
Razpisna dokumentacija je od začetka javnega razpisa na voljo med uradnimi urami na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota, soba št. 8 (Silvija Kouter) in na spletni strani www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi.
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom se dobijo na Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, ali na tel. 02/525-16-63, kontaktna oseba je Silvija Kouter.
Rok in način vložitve vloge
Rok za vložitev vloge je 14.4.2008 do 12.ure.
Vloga se pošlje s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, oziroma se vloži neposredno v sprejemni pisarni mestne občine. Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na hrbtni strani opremljen z nazivom in naslovom vlagatelja, in na sprednji strani označen z oznako »Ne odpiraj - vloga« s pripisom »Pospeševanje društvene dejavnosti - kmetijstvo«.
Obravnava vlog
Odpiranje vlog vodi komisija in bo 14.4.2008 ob 12.30 uri.
Komisija po vrstnem redu oddaje popolnih vlog opravi strokovni pregled vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v javnem razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev.
0 odločitvi bo vlagatelj obveščen v roku petnajst dni po odločitvi in prejemnik pozvan k podpisu pogodbe. Če se v roku osem dni od prejema poziva nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.
Prepozno prispela vloga se zavrže, neutemeljena pa zavrne. Vlagatelja nepopolne vloge komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je sedem dni od dneva prejema poziva za dopolnitev. Nepopolno vlogo, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže.
Zoper odločitev lahko vlagatelj vloži pritožbo za preveritev utemeljenosti sklepa o do-delitvi sredstev na naslov Mestne občine Murska Sobota v roku osem dni od prejema sklepa. Prepozno vložena pritožba se zavrže.
Nenamenska poraba sredstev
V primeru nenamenske porabe sredstev mora prejemnik vsa pridobljena sredstva vr-niti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva uveljavitve sofinanciranja do dneva vračila sredstev, in sicer: če so bila sredstva nenamensko uporabljena,
če se ugotovi, da je prejemnik za pridobitev sredstev navajal neresnične podatke.
Številka: 430-0018/2008
Murska Sobota, dne 27.februarja 2008
Anton ŠTIHEC, univ.dipl.inž.grad. Župan Mestne občine Murska Sobota
17
JAVNE OBJAVE
ŽUPAN
Na podlagi 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007), 10. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči na področju kmetijstva in podeželja v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 59/2007) in 31. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/2007 - uradno prečiščeno besedilo) objavlja Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota
javni razpis
za sofinanciranje plačila zavarovalnih premij v letu 2008
Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev kot državne pomoči za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov v letu 2008.
Okvirna višina sredstev
Okvirna višina razpisanih sredstev je: 9.500 EUR.
Upravičenci in osnovni pogoji
•	Upravičenci oziroma končni koristniki učinka dodeljene pomoči so zavarovan-ci - nosilci kmetijskih gospodarstev s stalnim prebivališčem oziroma pravne osebe s sedežem v občini, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter z zavarovalnico sklenejo zavarovalno polico s področja upravičenih stroškov v letu 2008.
•	Upravičenci, ki so deležni sofinanciranja so mikropodjetja. Mikropodjetje pomeni podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2 milijona EUR letnega prometa. Pomoč so dodeli le upravičencu, ki ni podjetje v težavah.
•	V imenu upravičencev sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v dotični zavarovalni vrsti.
Upravičeni stroški
Sofinancira se zavarovalna premija za zavarovanje posevkov in plodov pred naravnimi 'esrečami, skladno z Uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje Kmetijske proizvodnje in ribištva za leto 2008.
Višina sofinanciranja
. sina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, znaša 10 % obračunane zavarovalne premije. Dodeljena sredstva se morajo porabiti v letu 2008.
Splošni pogoji
Podpis pogodbe o poslovnem sodelovanju med Mestno občino Murska Sobota in zavarovalnico, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v dotični zava-rovalni vrsti.
Državna pomoč se lahko dodeli pod pogojem, da vlagatelj zahtevka pisno izjavi, ko-iko sredstev so upravičenci za sofinanciranje zavarovalne premije pridobili iz drugih javnih virov.
Vsebina vloge
. agatelj, ki s podpisom pogodbe o poslovnem sodelovanju pristopi k sodelovanju, mora v roku vložiti zahtevek in priložiti zahtevane priloge, ki so navedene v razpisni dokumentaciji.
Razpisna dokumentacija je od začetka javnega razpisa na voljo med uradnimi urami na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota, soba št. 8 (Silvija Kouter) in na spletni strani www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi.
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom se med uradnimi urami dobijo na Mestni ob-čini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, ali na tel. 02/525-16-63, kontaktna oseba je Silvija Kouter.
Rok in način vložitve vloge
Rok za vložitev vloge je 10.9.2008 do 12. ure.
Vloga se pošlje s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, oziroma se vloži neposredno v sprejemni pisarni mestne občine. Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na sprednji strani označen z oznako »Ne odpiraj - vloga« s pripisom »Državne pomoči - sofinanciranje plačila zavarovalnih premij«.
Obravnava vloge
Odpiranje vlog vodi komisija in bo 10.9.2008 ob 12.30 uri.
Komisija po vrstnem redu oddaje popolnih vlog opravi strokovni pregled vlog. Na podlagi ocene vlog pripravi predlog prejema finančnih sredstev.
O odločitvi bo vlagatelj obveščen v roku petnajst dni po odločitvi.
Prepozno prispela vloga se zavrže, neutemeljena pa zavrne. Vlagatelja nepopolne vloge komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je sedem dni od dneva prejema poziva za dopolnitev. Nepopolno vlogo, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže.
Zoper odločitev lahko vlagatelj vloži pritožbo za preveritev utemeljenosti sklepa o do-delitvi sredstev na naslov Mestne občine Murska Sobota v roku osem dni od prejema sklepa. Prepozno vložena pritožba se zavrže.
Nenamenska poraba sredstev
V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je preje-mnik prekršil druga določila pogodbe, je občina na predlog pristojnega občinskega upravnega organa upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje.
Številka: 430-0019/2008
Murska Sobota, dne 27. februarja 2008
Anton ŠTIHEC, univ.dipl.inž.grad. Župan Mestne občine Murska Sobota
18
AKTUALNO
BTC otvoril
zabaviščni center
V nakupovalnem središču BTC City Murska Sobota je zaživelo prvo športno-zabaviščno sredi-šče v Pomurju, vredno je skoraj pet milijonov evrov. Ob obstoje-čem trgovskem središču na 4700 kvadratnih metrih površin novo središče ponuja paleto možnosti za rekreacijo, zabavo, nakupe in sprostitev. Nakupovalni center
je bogatejši za nov center za bo-wling, ki so ga poimenovali Kegl City Planet, z dvanajstimi steza-mi, biljardnico z devetimi mi-zami, posebno sobo z igralnimi avtomati in prireditvenim pro-storom za pestro večerno dogaja-nje z bogato gostinsko ponudbo. Murskosoboški center se je tako pridružil že sedmim delujočim
Tanja Zrinski
bowlingom v Sloveniji. »V Kegl City Planetu v Murski Soboti bo dovolj priložnosti za sprostitev in zabavo tudi za tiste, ki jih bowling ne privlači, saj lahko izberejo bi-ljard ali igralne avtomate, ob veče-rih pa se lahko preprosto prepusti-jo glasbi, atraktivni zabavi in pestri gostinski ponudbi. Pozimi je mo-žno drsanje na drsališču pred vho-dom v novo športno-zabaviščno
središče, za najmlajše obiskovalce pa bo urejena otroška igralnica. Kegl City Planet bo odprt vse dni v tednu,« je povedal Janez Stoti, direktor PE Murska Sobota. Nove pridobitve za nakupovalni center so tudi samopostrežna restavraci-ja, 1060 m2 novih trgovskih po-vršin in preostali prostori, ki so namenjeni skupni rabi.
19
AKTUALNO
Z zdravo prehrano in gibanjem
do boljšega zdravja
Tanja Zrinski
Mestna četrt Partizan je s pomočjo Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota izve-dla program delavnic s skupnim naslovom »Živimo zdravo«. Delavnice, rekreacijske aktivnosti in predavanja so bili poučne na-
rave za izboljšanje zdravja ter preprečevanje ali upočasnitev pojava dejavnikov tveganja in kroničnih bolezni (bolezni srca in ožilja, rakave bolezni, sladkorna bolezen, debelost, bolezni gibal...) prek promocije zdravega ži-vljenjskega sloga s poudarkom na sodelovanju ljudi pri izboljšanju lastnega zdravja. Občani mestnih četrti so se srečevali v prostorih četrte
osnovne šole skupaj s Pomurskim društvom za boj proti raku in Zavodom za zdravstveno varstvo iz Murske Sobote. Idejo je podala pred-sednica Mestne četrti Partizan Marija Bačič. Delavnic z različnimi tematikami o zdravem načinu življenja se je aktivno udeleževalo okoli 70 občanov.
20
ŠPORT
Odgovornost na mladih,
da pokažejo, kaj zmorejo
Karlo Vrataric
Po štirimesečnem premoru se nada-ljuje spomladanski del druge nogome-tne lige, v kateri nastopa Mura 05, za katero je že tekma z Aluminijem. Ta konec tedna se bodo prvič pomerili tudi na domačem terenu, vendar za-radi prestajanja kazni pred praznimi tribunami.
Po zimskem premoru bodo no-gometni navdušenci znova prišli na svoj račun. Moštvo Mure 05 je s pripravami na spomladanski del prvenstva pričelo 15. janu-arja, zaključile so se v soboto, 8. marca, razdeljene pa so bile na tri faze. Klub so zapustili Marko Kramberger, Luka Ivanič in Mihael Ivanič, priprave je klub začel s 26 igralci - 16 člani, ki so končali jesenski del prvenstva, po poškodbi sta se vrnila Jernej Janža in Miran Bencik, priključili pa so se še perspektivni igralci iz mla-dinske in kadetske selekcije Matic Maruško, Domen Vršič, Nino Bernjak, Darko Atanasov, Filip Gačevski, Damjan Bohar, Luka Pejnovič terjani Sajko, nazadnje igralec Krškega, ki pa je po treh tednih priprav zapustil Mursko Soboto.
»Kar se odnosa do dela v pripra-vljalnem obdobju tiče, sta bila motiviranost in želja po dokazo-vanju vidna pri vseh fantih, delo pa je potekalo mirno in brez iz-padov,« je povedal trener Edin Osmanovič, ki je pripravil tudi
temeljito analizo priprav. V 52 dnevih so bili aktivni 43 dni, de-vet dni pa so bili prosti ali imeli le regeneracijski trening, v tem času pa so opravili 50 treningov in od-igrali 10 tekem. Zmagali so na šti-rih tekmah, trikrat so igrali neod-ločeno in trikrat izgubili. »Proti močnejšim nasprotnikom in v popolni postavi smo delovali pre-pričljiveje, vsem trem prvoligašem smo nudili dober odpor, najboljšo tekmo v pripravljalnem obdobju pa smo odigrali proti moštvu Domžal,« pravi Osmanovič. V času priprav so se pojavile tudi te-žave s poškodbami, ki so jih imeli Plošnik, Balažič, Slavic, Marič in Kljajič, vsi razen slednjega pa so že nared. »Menim, da je moštvo solidno pripravljeno, je pa res, da nam izpad enega ali več igral-cev bo povzročal kar precejšnje težave. Takrat bodo priložnost dobili mlajši igralci, članskemu moštvu pa sta se najbolj približa-la Vršič in Bernjak,« je zaključil Osmanovič.
Tako kot pa je to že v navadi, je Mura 05 pred začetkom spomla-danskega dela prvenstva predsta-vila poslovne rezultate za preteklo leto. V letu 2007 so ustvarili 604 tisoč evrov prihodkov in imeli 577 tisoč evrov odhodkov, kar pomeni, da so imeli presežek 27 tisoč evrov. »Poslovanje je sta-bilno, finančna situacija je dobra, obveznosti do dobaviteljev so se plačevale pravočasno. Proračun
za leto 2008 je enak kot za pre-teklo leto, torej okrog 650 tisoč evrov, od česar za sekcijo nogo-meta odpade 500 tisoč evrov, za sekcijo odbojke pa preostalih 150 tisoč evrov,« je povedal predse-dnik kluba Dejan Kološa. Prišlo je tudi do določenih organizacij-skih sprememb na področju dela z mladimi, nov strokovni koordi-nator je Nenad Dolgov, ki še na-prej ostaja tudi trener mladincev, poslovni sekretar mlajših selekcij pa je Dušan Benko.
Prvi dve domači tekme bo Mura 05 zaradi kazni morala odigrati brez gledalcev, cilje kluba pa je predstavil direktor Goran Gutalj: »Težko je nekaj pričakovati, ker v tem prestopnem roku nismo iskali novih igralcev, priložnost pa smo dali perspektivnim igralcem iz lastnega kadra. Zanima nas, česa so ti naši fantje sposobni. Kar se tiče organizacijskih in podobnih zadev, lahko povem, da so preskr-bljeni z vsem, kar je potrebno za optimalno delo in njihov napre-dek. Odgovornost je na igralcih, ki bodo dobili priložnost in naj pokažejo, kaj vedo.«
21
ŠPORT
Dvakrat premagali slovaške vrstnike v nogometu
Karlo Vratarič
Mladi slovenski reprezentanti do 17 let so se po vrnitvi s priprav v Turčiji konec februarja za dva dni ustavili tudi v Murski Soboti, od koder so se opravili na Slovaško, kjer so odigrali dve prijateljski tekmi.
Po uspešnih nastopih reprezen-tance do 17 let septembra lani, ko so v peti skupini v konkurenci Irske, Danske in Ukrajine osvoji-li tretje mesto, čaka mlade fante marca drugi krog kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu. Za pripravo si je selektor Damir Rob zamislil štiri cikle, tretja faza pa je potekala v Murski Soboti,
kjer so opravili tudi en trening. Drugi krog kvalifikacij bo na sporedu od 17. do 22. marca, na-sprotniki naših pa bodo 17. mar-ca Wales, dva dni kasneje Severna Irska, 22. marca pa še Škotska. Čeprav je Slovenija na lestvici šele na 44. mestu, medtem ko je Severna Irska na 19., Wales 25. in mesto nižje Škotska, se nogo-
metni trener iz Lendave na to ne ozira in meni, da je to le statistika, kar je potrdil tudi prvi krog kvali-fikacij, ko se prav iz naše skupine naprej niso uvrstili Ukrajinci, ki so rangirani na visokem 10. me-stu. »V drugi krog kvalifikacij ne gremo brez ambicij, nismo pa pod pritiskom, da moramo biti prvi. Naredili bomo vse, da poskuša-mo presenetiti. Če bi se odločalo le na podlagi moštvenega duha, bi bili na evropsko prvenstvo že uvrščeni. Fantje vedo, kaj pomeni igrati za reprezentanco, omeniti pa je treba še odlične sodelavce in omogočene priprave v Turčiji, kjer smo imeli vse pogoje, da se kva-litetno pripravimo,« pravi Rob. Prijateljski tekmi na Slovaškem sta se končali z zmago naših mladih fantov s 5:3 in 4:2.
Z možnostmi za polfinale
Odbojkarji Galex-Mira so po re-dnem delu prvenstva prve držav-ne lige osvojili peto mesto in se bodo v četrtfinalu pomerili proti mariborskemu Stavbarju IGM, v času izida Soboških novin bo zmagovalec dvoboja že znan.
»V letošnji sezoni smo v igri zelo nihali, premagovali smo najbolj-še, zgubljali pa proti najslabšim. Nismo mogli najti konstantne igre, ki bi nas lahko pripeljala viš-je, za kar obstajajo tudi določeni razlogi, najpomembnejši pa je, da smo imeli prekratko klop,« je po-vedal igralec in trener Dejan Fujs, ki pravi, da so se na odločilne boje dobro pripravljali in so zelo mo-tivirani, tako da gredo na tekme četrtfinala maksimalno pripra-vljeni. »V končnici bomo igrali proti Mariboru, kjer vidim dolo-čene možnosti za uvrstitev v polfi-nale državnega prvenstva, vendar bomo morali to dokazati z igro in
dvakrat premagati Mariborčane,« pravi Fujs.
Klub nadaljuje tudi z intenzivnim delom na področju mlajših selek-cij, s katerim so pričeli predlani in od katerega si v prihodnosti tudi veliko obeta. »Morem povedati, da je bil letos zelo dober odziv mlajših selekcij, kajti pridobili smo dosti novih članov, predvsem naj-mlajših. Zdaj že imamo določeno število mladih igralcev, s katerimi lahko delamo in računamo v pri-hodnje. Kar se tega tiče, ni boja-zni, ampak prihodnje leto bomo skušali še izboljšati delo, gledali bomo tudi na kvaliteto, ne samo na kvantiteto. Tudi organizacijsko bomo pri delu z mlajšimi selekci-jami naredili korak naprej,« pravi Fujs.
22
ŠPORT
KK Pomurje Skiny
Na poti stare slave
Geza Grabar
Med kolektivnimi ženskimi športni v naši občini v zadnjem času vidno zstopajo uspehi ženske košarke. V manj kot treh letih v okviru kluba na-mreč na novo in uspešno delujejo tri selekcije: mlajše pionirke, pionirke in kadetinje. Vse tekmujejo v ustreznih prvih državnih ligah.
Spomnimo: tekmovalno se žen-ska košarka v Pomurju oziroma Murski Soboti igra že od leta 1966. Leta 1970 se članska ekipa uvrsti v slovensko, v sezoni 1980/81 pa v drugo ligo takratne Jugoslavije, kar je tudi največji uspeh kluba. Še pred nekaj leti je bil Košarkarski klub Pomurje Skiny v globoki krizi, saj so leta 2005 iz različnih vzrokov prenehali s tekmovanji v kar treh selekcijah: članski, kadet-ski in mladinski.
zanesenjaki že naslednjo sezono začeli z načrtnim delom v mlajših selekcijah, je kriza pustila v klu-bu globoke rane, te pa se k sreči počasi celijo. Že drugo leto naj bi selekcija kadetinj že začela tekmo-vati v prvi slovenski košarkarski ligi v mladinski selekciji, v sezo-ni 2010/2011 pa naj bi Pomurje Skiny imelo tudi člansko ekipo oziroma naj bi ta zrasla iz kadet-skih (sedanjih mladinskih) vrst. Kot pravijo trije trenerji v klubu
trener za delo v vseh selekcijah), Davorin Pok (pionirke) in Olena Gabor (mlajše pionirke) se iz leta v leto vse bolj krepi tudi njihova košarkarska šola, v katero je trenu-tno že na šestih osnovnih šolah po Pomurju (OŠ I, OŠ II in OŠ III Murska Sobota, OŠ Tišina, OŠ Radenci in OŠ Gornja Radgona) brezplačno vključenih čez sto de-klic, ki pod vodstvom petih izku-šenih trenerjev pridno trenirajo. Ker je košarkarska šola baza za nji-hove tekmovalne selekcije, zlasti mlajše pionirke in pionirke, imajo najbolj nadarjene priložnost, da se priključijo tudi matičnim tek-movalnim ekipam in tako še bolj napredujejo.
Predsednik Darko Kerčmar, ki klub vodi od sredine lanskega leta, ko je bil izvoljen tudi nov upravni odbor, pravi, da so v klu-bu v zadnjih letih dosegli nekaj odmevnih rezultatov, zlasti s se-danjo kadetsko vrsto, ki veliko obeta. »Tedaj še pionirke so v I. SKL dosegle drugo mesto, v se-zoni 2004/2005 pa so tedaj že mladinke pripravile veliko pre-senečenje z uvrstitvijo na finalni turnir, kjer so v konkurenci klu-bov Ježica, Merkur Celje in Panter Ilirija zasedle četrto mesto. Dokaz kvalitetnega dela z najmlajšimi je
23
ŠPORT
nekaj naših igralk v raznih držav-nih selekcijah. Tudi letos smo jih imeli pet, od katerih sta se dve tudi uvrstili v državno selekcijo v svoji starostni kategoriji.«
Kot pravi, je naloga trenerjev in vodstva kluba, da bi se mlada de-kleta v čim večjem številu ukvar-jala s košarko, učila timskega dela, se skozi šport oblikovala v odrasle
zavest ter postala ponos staršev, kluba in širše lokalne skupnosti. Dokaz, da v klubu dobro in načr-tno delajo, sta tudi dve državni re-prezentantki v letnikih 1993 (Alja Samec) in 1994 (Tina Kerčmar), kar nekaj pa jih je še na širšem spi-sku državnih selekcij: letnika 1991 (Žana Kukanja in Maja Smodiš) ter letnika 1994 (Klara Živko,
Kakor je že znana praksa v sloven-skem športu, tudi KK Pomurje Skiny dela v težkih finančnih razmerah. Ta in pa odhod neka-terih igralk na študij sta razloga, da dajejo v klubu poudarek delu z najmlajšimi, a se kljub temu niso odrekli ambicioznemu cilju, da bi z leti začeli ponovno tekmovati v vseh selekcijah, torej tudi s člansko
ligi.
Kerčmar posebej poudarja, da nobena igralka in nihče v vodstvu kluba ne dobiva nikakršnih nado-mestil, celo nasprotno: igralke, nji-hovi starši in člani kluba aktivno pomagajo pri delu in vodenju klu-ba, torej tudi pri zbiranju sredstev. Klub glavnega sponzorja trenutno nima, imajo pa veliko manjših. Pri tem je posebej poudaril pomoč Mestne občine Murska Sobota oziroma v okviru le-te delujo-če športne zveze, ki po njegovih navedbah klubu zagotavlja okrog 15 odstotkov letnega proračuna. Velika želja vseh, ki imajo radi šport in žensko košarko, je, da bi tudi v tem klubu dobili glavnega sponzorja, s čimer se bo verjetno spremenilo ime kluba, nadalje pa se bodo nizali uspehi, na katere so lahko v KK Pomurje Skiny upra-vičeno ponosni že danes.
24
ŠPORT
Delavske športne igre
Geza Grabar
Športna zveza Murska Sobota je bila ponovno nosilec in koordina-tor Delavskih športnih iger na ni-voju mestne občine za leto 2007. V osmih različnih panogah je iz 16 podjetij in ustanov skupaj sodelo-valo 58 ekip, od tega 42 moških in 16 ženskih ali skupaj 280 udeležen-cev. Zelo razveseljivo je, da se zlasti povečuje zanimanje za t. i. delavski šport med ženskami, saj se je število ženskih ekip z 12 povečalo na 16, pri moških pa je viden rahel padec (s 53 ekip na 42). Kot je bilo sliša-
ti na zaključni slovesnosti v domu Partizan, so se vsi, ki so bili zadol-ženi za izvedbo delavskih športnih iger po posameznih panogah, maksimalno potrudili in uspešno izvedli vse dejavnosti, razen teni-sa, ki naj bi ga izvedli letos. Med novostmi v tekočem tekmovanju bo sprotna podelitev priznanj naj-boljšim na tekmovališčih samih. Tudi ob zaključku tokratnih iger je Športna zveza Murska Sobota izdala priložnostni bilten, ki ga je pripra-vil sekretar Ludvik Zelko, priznanja
najboljšim pa je podelil predsednik zveze Stanko Kerčmar.
V	skupnem seštevku je bila s pre-cejšnjim naskokom tudi letos naj-boljša Območna obrtna zbornica Murska Sobota, sledita ji tovar-na Mura ter Območni policijski sindikat Murska Sobota, tem pa Telekom Murska Sobota, društvo upokojencev, medobčinsko dru-štvo invalidov, Blisk Montaža, carina, sindikat vzgoje in izobra-ževanja, društvo vojnih invalidov, Dom starejših Rakičan, Vestnik Radio Murska Sobota, Nova LB, bolnišnica, Pomurka MI in podje-tje Komunala. V moški razvrstitvi si sledijo OOZ, Mura in Telekom, v ženski pa Mura, medobčinsko društvo invalidov in območni po-licijski sindikat.
V	streljanju z zračno puško so bili pri moških najboljši OOZ, društvo upokojencev in Telekom, posamič-no pa Igor Makari, Vlado Horvat in Jože Lebar, pri ženskah pa Dom starejših Rakičan, posamično pa
Dragica Vogrinčič, Tončka Iskra in Marjana Huber. Kegljanje mo-ški: Mura, območni policijski sin-dikat, Telekom, posamično pa Ivo Borovič, Robert Drvarič in Dušan Pohovnikar; kegljanje ženske: Mura, medobčinsko društvo invali-dov in območni policijski sindikat, posamično pa: Jelka Orban, Sonja Rojnik in Tanja Zorko. Pikado moški: OOZ, Mura, Dom starej-ših Rakičan, ženske: OOZ, med-občinsko društvo invalidov, Mura; nogomet: Blisk Montaža, območni policijski sindikat, Mura; namizni tenis: OOZ, carina; odbojka mo-ški: območni policijski sindikat, Telekom, Mura, odbojka ženske: območni policijski sindikat, bolni-šnica, Mura; ribolov: OOZ, Blisk Montaža, društvo upokojencev, po-samično pa: Štefan Gjergjek, Peter Prosenjak, Franc Zrim; šah: OOZ, sindikat vzgoje in izobraževanja, carina, posamično: Boris Kovač, Igor Kos, Lea Števanec.
25
GASILCI
PGD Markišavci
Od letos tudi veteranke
Geza Grabar
V PGD Markišavci, kjer se lahko po-hvalijo v več kot 110-letno tradicijo gasilstva, bodo tudi v letošnjem letu nadaljevali z začrtanimi aktivnostmi na področju požarne varnosti ter zaščite in reševanje.
Med prednostne naloge v leto-šnjem letu si je društvo, ki ga bo tudi v prihodnjem petletnem mandatu vodil Boris Gumilar, poveljnik društva pa je ostal Karel Rituper, zadalo ureditev sejne sobe ter nabavo in ureditev hidrantov pri položitvi novega vodovodnega omrežja, 14. junija bodo gostitelji
občinskega gasilskega tekmovanja, načrtujejo pa še enodnevni izlet na Koroško.
Stari (novi) poveljnik društva pa je med operativne aktivnosti v tekočem letu poleg uspešnega nastopanja enot članov in čla-nic na različnih tekmovanjih in usposabljanjih omenil tudi usta-novitev enote veterank. Z vsemi omenjenimi naj bi nastopili tako na pregledu društva kakor občin-skem tekmovanju. Nabava opreme se izvaja prek posebne komisije v okviru GZ MO Murska Sobota ter naj bi ob izobraževanju ostala ena najpomembnejših nalog. Sicer pa je v minulem letu društvo kupilo in namestilo nova garažna in vzhodna vrata ter na zadnji
strani doma zgradilo nadstrešek, bogatejše je tudi za motorno žago za potrebe intervencij ter nekaj za-ščitne opreme.
Društvo je opravilo vse aktivnosti na področju operative. Poveljnik se je dotaknil tudi aktivnosti v minulem petletnem obdobju. Ob 110. obletnici so v tem obdo-bju nabavili tudi novo motorno brizgalno.
Lani je društvo na operativem po-dročju delovalo s kar tremi enota-mi: mladinsko ter člansko moško in žensko. Vse omenjene enote so se udeležile regijskih tekmovanj v Križevcih oziroma Bistrici. Gasilci pa so v domačem kraju interveni-rali pri kar dveh požarih.
PGD Nemčavci
Stavijo na dobro sodelovanje
Tudi gasilstvo v primestnih Nemčavcih, ko naj bi se vsa dru-štva v skladu z merili Gasilske zveze Slovenije opremila po predpisani tipizaciji, je pred novimi izzivi. Pravzaprav pred njimi ni le vodstvo društva z novim predsednikom Jožefom Šrajnerjem in poveljnikom Karlom Fujsom na čelu, pač pa vsi člani društva. Po zadnjih podatkih je teh blizu 50. Ker je član društva tudi Stefan Barbarič, predsednik GZ MO Murska Sobota, obenem pa je tudi predsednik domače kra-jevne skupnosti, si želijo, da bodo marsikatero akcijo lažje speljali. Minulo leto so bili v Nemčavcih vzorni gostitelji občinskega gasil-skega tekmovanja, članska enota pa
je nastopila še na nekaterih drugih tekmovanjih. Uspešni so bili tudi na področju opremljanja.
Na letnem zboru, ki se gaje udele-žil poveljnik GZ Franc Olaj, ki jim je predstavil trenutne razmere na področju gasilstva v mestni občini ter jim predstavil načrte zveze v pri-hodnje, so sprejeli tudi novi statut društva. Ta  je usklajen z zakonom o društvih in statutom GZS. Stefan Barbarič je v dvojni vlogi predsednika povedal, da je sodelo-vanje z gasilskim društvom vzorno in da se vedno o vseh problemih dogovarjajo in jih rešujejo s sku-pnimi močmi. Želi si, da bi tako ostalo tudi v prihodnje.
Odgovor na objavljeno vsebino
V 61. številki mesečnika Soboške novineje bil na strani 41 objavljen članek z naslovom Varno delo z motorno žago, v katerem so navedena dejstva, ki ne držijo.
Našepodjetje EKOVIZ -podjetje za ekologijo, varnost in zdravje, d. o. o, ki sije od Ministrstva za delo družino in socialne zadeve pridobilo pooblastilo št. 02039-5/2004 (povezave 102-02-019/02), vpisano v register izvajalcev št. 25, na podlagi katerega lahko opravlja storitve po zakonu o varnosti in zdravju pri delu, kamor spadata pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo in kamor spada tudi usposabljanje za varno delo z motorno žago. Storitve izvajamo na podlagi zakonov in predpisov ter veljavnih republiških standardov, skladno z direktivami in uredbami EU in konvencijami MOD-a s področja varnosti in zdravja pri delu, varstva okolja, požarnega varstva.
Tako Srednja gozdarska in lesarska šola navedenega pooblastila s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve nima. Torej ne more biti edina v Sloveniji, ki bi imela koncesijo za tovrstna usposabljanja za varno delo. Usposabljanje za varno delo, kije natančno opredeljeno v 5. alineji 1. odstavka 15. čl. zakona o varnosti in zdravju pri delu, nikakor ni poklicne narave niti kvalifikacijske, ki bi ga morale izvajati šolske institucije in univerze.
Zavajajoče informacije oz. dejstva, ki ne držijo, niso primerne vašemu časopisu, posebej pa ne nam, ki smo usposobljeni in pooblaščeni za tovrstno delo, dezinformacije nekomu vedno prinesejo škodo, v našem primeru podjetju EKOVIZ, d. o. o., ter drugim izvajalcem, ki so si takšna pooblastila pridobili.
26
GASILCI
PGD Rakičan
Zgledno delo z mladimi
Gasilci iz Rakičana so tako lansko leto kakor v minulem petletnem obdobju upravičili vlogo enega osredjih primestnih prostovoljnih gasilskih društev v Mestni občini Murska Sobota. Društvo s kar štirimi desetinami se v zadnjem obdobju lahko pohvali z nizom organizacijskih in tekmovalnih uspehov. Tako na najboljši način potrjuje dobro strukturo v organi-zacijskem in operativnem smislu. Predsednik Matjaž Durič ugota-vlja, da si je društvo z okrog 70 člani z izdatnejšimi investicijami v zadnjem obdobju - najdrago-cenejša je vsekakor v lanskem letu svečano predana namenu in v ce-loti opremljena nova gasilska av-tocisternaGVC 16/25, zagotovilo vso prepotrebno opremo, ki jo po kategorizaciji GZS kot društvo II. kategorije potrebuje.
Pri teh investicijah ni pozabil omeniti pomoči GZ MO Murska Sobota, nekaterih drugih sponzor-jev ter seveda krajanov Rakičana, ki imajo za gasilstvo veliko razumevanje.
Kot je dejal, sta predsednik GZ Stefan Barbarič kakor tudi po-veljnik zveze Franc Olaj v zadnjih nekaj letih pripeljala zvezo in tudi društva na dokaj visoko organiza-cijsko in tehnično raven. Želi si, da bi društvo ostalo pomemben partner zveze tudi v prihodnje. Napovedal je, da so sedaj na vr-sti kakovostno izobraževanje in
usposabljanje vseh članovi pri ro-kovanju z opremo novega vozila ter seveda ohranjanje te opreme v dobri kondiciji.
Predsednik ni pozabil omeni-ti tudi že nekaj let zelo vestnega dela z mladimi, ki se odraža z vrsto tekmovalnih uspehov. Pri tem je posebej pohvalil delo mentorjev mladih Srečka Černelo in Milana Bagarija.
Poveljnik društva Branko Pertoci je ugotavljal, da jim kljub velikim pretresom v družbenem življenju uspeva ohraniti društvo v dokaj dobri delovni kondiciji, čeprav bi si tudi v Rakičanu želeli, da bi se delovna vnema razširila na celo-tno članstvo in ne le na nekatere posameznike.
Na občinskem tekmovanju so se vse tri enote - članska, mladinska in pionirska, uvrstile na regijsko tekmovanje.
Niti na usposabljanja - od tečaja radijskih zvez in za varno delo z motorno žago za starejše, za mlade pa so organizirali tečaj za izprašane gasilce, niso pozabili. Za vse ope-rativne člane so pripravili prikaz praktičnega delovanja z novo avto-cisterno in pripadajočo opremo. Tudi njihovo društvo je lani v okvi-ru skupne nabave zveze dobilo mo-torno žago, ki je opremljena tudi za rezanje pločevine.
Med aktivnostmi v oktobru, mese-cu varstva pred požari, je poveljnik ob rednem letnem obisku in pred-
stavitvijo gasilske tehnike mladim v bližnjem vrtcu izpostavil tudi sodelovanja na skupni vaji v orga-nizaciji štaba Civilne zaščite in GZ MO Murska Sobota z nalogo gaše-nja objekta in evakuacije ranjencev po predhodni najdbi s strani re-ševalnih psov ter intervencijo na vaji pri Budinskem mlinu. Na dveh dejanskih požarih v domačem kra-ju so tudi intervenirali.
V poročilu o delu z mladimi je Katja Forjan dejala, da se mladi gasilci, ki delujejo v društvu, dobro zavedajo svojega poslanstva. Veseli jih, da se v njihove vrste kljub vse večjim obveznostim v šoli vsako leto vključijo novi mladi člani, ki najdejo čas za delo v gasilstvu. Mladi, združeni v dve mladinski ter eno pionirsko enoto, so bili minulo leto zelo aktivni. Na ob-činskem tekmovanju sta mladin-ska in pionirska enota osvojili
prvi mesti, z drugim mestom za mladince in tretjim za pionirke na regijskem tekmovanju na Bistrici pa so se oboji uvrstili na državno tekmovanje.
Odlične uspehe pa mladi iz Rakičana beležijo na kvizih znanja. Na regijskem kvizu v Černelavcih so sodelovali s kar petimi tričlan-skimi ekipami: po dvema pionir-skima v mlajši in starejši konku-renci ter eno mladinsko. Enota mlajših pionirjev in mladincev je nastopila celo na državnem kvizu v Črnomlju. Ob poletnem taboru gasilske mladine na nivoju zveze so najmlajši sodelovali na vseslo-venskem srečanju mladih gasilcev v Novi Gorici.
Tudi v novem mandatu bo nalo-ge predsednika opravljal Matjaž Durič, Branko Pertoci ostajapovelj-nik, Srečko Čemela podpoveljnik ter Franc Olaj podpredsednik.
27
CIVILNA ZAŠČITA
Priznanji tudi za Franca Olaja
in ekipo prve pomoči CZ Nemčavci
Geza Grabar
Ob 1. marcu - svetovnem dnevu civilne zaščite, ki ga od leta 1992 obeležujemo tudi v Sloveniji, je potekal niz prireditev. Osrednja regijska za Pomurje je bila letos v grajski dvorani v Murski Soboti, ki jo je pomurski štab CZ pripra-vil v sodelovanju z murskosobo-ško  izpostavo Uprave RS za zašči-to in reševanje.
Na slovesnosti, na kateri je bil slav-nostni govornik Janko Petrovič, direktor Urada za izobraževanje m usposabljanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, zbrane pa sta nagovorila in dobi-tnikom priznanj čestitala tudi žu-pan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec in vodja izpostave URSZR Martin Smodiš, so bila za območje Pomurja za leto 2008 po-deljena priznanja in nagrade najbolj zaslužnim pripadnikom Civilne zaščite ter drugim posameznikom, skupinam, občinam ter gospodar-skim družbam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge in prispe-vek pri razvijanju in krepitvi pripra-
vljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Iz naše občine sta bila med dobitniki viso-kih priznanj tudi poveljnik GZ MO Murska Sobota Franc Olaj in ekipa prve pomoči CZ Mestne občine Murska Sobota-Nemčavci.
Olaj je prejel bronasti znak kot priznanje za dolgoletno požrtvo-valno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoč. Kot je bilo navedeno v obrazložitvi, Franc Olaj poleg dolžnosti povelj-nika murskosoboške gasilske zveze uspešno opravlja tudi naloge člana občinskega štaba Civilne zaščite za področje protipožarne zaščite. »S svojim požrtvovalnim delom in čutom za nujnost sodelovanja vseh struktur sistema zaščite, reševanja in pomoči je zagotovil uspešno delo-vanje gasilstva znotraj omenjenega sistema, s čimer je vzpostavil teme-lje za uspešno zagotavljanje pomoči vsem ogroženim in prizadetim ter nemoteno usklajeno delovanje sis-tema ZRP v MO Murska Sobota. Z
delom v komisijah in odborih GZ MO Murska Sobota in same MO Murska Sobota je pripomogel, da je opremljenost in usposobljenost gasilcev v mestni občini urejena v skladu s programom, ki ga je zastavi-la Gasilska zveza Slovenije,« je bilo rečeno ob podelitvi.
Ekipa prve pomoči CZ Nemčavci pa je za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organizirano-sti, usposobljenosti in pripravljeno-sti prejela zlati znak. V obrazloži-tvi je bilo med drugim zapisano, da je ekipa prve pomoči CZ MO Murska sobota-Nemčavci v sesta-vi Majda Molek, Verica Kučan, Marjeta Žilavec, Slavica Gostanj, Irena Šrajner in Slava Horvat za-čela s svojim delovanjem že leta 1996. »V tem letu so članice eki-pe opravile temeljno usposabljanje prve pomoči. To je bila podlaga za njihovo prizadevno in uspešno na-daljnje delovanje, ki so ga izvajale na usposabljanjih in vajah, s prenaša-njem znanja na druge in nudenjem nesebične pomoči poškodovanim. Ekipa se je skozi vsa leta, poleg ob-veznega programa, usposabljala sa-mostojno. S tem svojim pristopom je predstavljala gonilno silo v sesta-vih, ki so opravljali naloge nudenja prve pomoči. Že v letu 1998 je eki-pa v tej sestavi zasedla drugo mesto na preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK. Po tem letu je sodelovala na vseh regijskih pre-verjanjih ekip prve pomoči CZ in RK ter konstantno zasedala visoke
uvrstitve. Leta 2004 je osvojila prvo mesto na regijskem preverjanju. To uvrstitev je ponavljala vse do leta 2007. Z zmago na regijskem pre-verjanju ekip prve pomoči CZ in RK si je vedno izborila pravico so-delovanja na državnih preverjanjih. Na državnem preverjanju ekip prve pomoči CZ je sodelovala štirikrat ter vedno dosegala zadovoljive re-zultate. Vsi dosežki so posledica vloženega dela, ekipnega delovanja in sodelovanja z vsemi, ki so zagota-vljali napredek v njihovi aktivnosti. Članice ekipe pa so bile cenjene tudi v domači sredini, kjer so pomagale vsem, ki so njihovo pomoč potre-bovali. Visoka strokovnost v njiho-vem delovanju se je stalno odražala v njihovih rezultatih in pristnem sodelovanju, polnem entuziazma in nesebičnosti.«
Omenjeno priznanje jim je povelj-nik CZ RS Miran Bogataj podelil že na osrednji državni slovesni po-delitvi nagrad in priznanj 29. febru-arja letos v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Predlagatelja obeh priznanj sta ob županu Antonu Stihcu in poveljniku CZ Mestne občine Murska Sobota Stanislavu Wolfu bila tudi predse-dnik gasilske zveze Stefan Barbarič in predsednica Območnega združe-nja Rdečega križa. Predlagateljem se je s svojima predlogoma pridružil tudi poveljnik Civilne zaščite za Pomurje Martin Smodiš. Slovesnost so s pevskim nastopom popestrili člani Mešanega pevske-ga zbora Vladimir Močan, DU Murska Sobota ter kitarist Jernej Hanc iz Murske Sobote.
28
CIVILNA ZAŠČITA
Obveščanje in evakuacija
temelj zaščite, reševanja in pomoči
Stanislav WOLF
Vsaka stiska človeka, ogroženost in nesreča zahtevajo dva nujna ele-menta. Prvi in najpomembnejši je zanesljivo obveščanje. Vendar ne vsakršno obveščanje. Lepo je obveščati prijatelje o veselih do-godkih, vendar se nam tudi pri obveščanju prijateljev ob večjem številu že začne zatikati. Če pogle-damo drugače, lahko ugotovimo, da k povečanju zmede prispeva nevarnost, ki ogroža zdravje in življenje nas ali naših bližnjih, ta zmedenost pa se povečuje z obse-gom nesreče. Več ljudi je v nesre-čo vključenih, težje se znajdemo, težje najdemo pot do pomoči. Nemalokrat se je dogodilo, da so se mnogim ob nesreči tri številke 112 pomešale v 122,211 in dru-ge. Če pa so številko zadeli, se je zataknilo ob podajanju podatkov o nesreči. Zato priporočamo, da se ob vsako telefonsko slušalko prilepi naslednji znak:
Da bo sporočilo centru za ob-veščanje čim bolj uporabno za vključevanje potrebnih reševal-cev, poskušajte povedati naslednje podatke:
Kdo kliče ?
Kaj se je zgodilo ?
Kje se je zgodilo ?
Kdaj seje zgodilo?
Koliko je ponesrečencev ?
Kakšne so poškodbe ?
Kakšne so okoliščine ?
Kakšno pomoč potrebujete?
In nikar vas naj teh osem vpra-šanj ne zmede. Vprašanja naj vam bodo v oporo, da boste čim bolje pomagali ogroženim in ponesre-čenim. Ko boste to storili, boste udeleženim v nesreči povečali možnost preživetja. Zato brez oklevanja kličite 112. To storite za isto nesrečo samo enkrat, da bo številka nato sproščena za druge. Pomembno je tudi, da za infor-macije o nesreči ne kličete na 112, ker s tem zmanjšujete možnost hi-trega interveniranja reševalcev, ki rabijo podatke s centra za zagoto-vitev ustrezne pomoči.
Ponovimo!
-	Ob nesreči brez oklevanja kli-čimo 112.
-	Sporočimo potrebne podatke o nesreči. Pri tem se skušajmo čim bolj držati gornjega vprašalnika.
-	Zelo pomembno pa je: Ne kliči-mo 112 po nepotrebnem ali samo zaradi informacij, ker bomo s tem ovirali organiziranje pomoči. V ta namen prižgimo radio ali TV, ki bosta poročala o vsaki večji nesreči.
Za zaščito ljudi pred različnimi nesrečami je pomembno organizi-rano delovanje vseh, ki se znajdejo v nesreči. Ko se nesreča zgodi, je že prepozno, če se nanjo nismo predhodno ustrezno pripravlja-li. Treba je ponovno ugotoviti, da moramo o nastali nesreči ob-veščati 112. Zelo pomembna je tudi evakuacija vseh, ki se znaj-dejo v ogroženem objektu ali na ogroženem območju. Evakuacija mora biti vnaprej pripravljena. Tako morajo biti ustrezno z zele-nimi puščicami in bežečo figuro označene evakuacijske poti, ki jim ob nesreči moramo slediti, da v dimu ali zatemnjenih prostorih ne zaidemo. Neoznačene poti ve-dno povzročajo težave pri umiku ljudi, zato bodimo toliko zavedni, da bomo opozarjali na nujnost na-mestitve teh oznak. Pomembno je tudi, da so označene smeri vedno proste in počiščene. Zgodilo bi se lahko, da bi nam ovire onemogo-čale umik ali nas celo stale življe-nja, kot se je to tudi že nemalokrat pripetilo.
Za evakuacijo iz objektov je po-membno, da so vsi, ki so v evaku-acijo vključeni, vnaprej seznanjeni s postopki in svojimi nalogami. Določena morata biti posto-pek in način obveščanja znotraj ustanove, objekta, v katerem se nesreča lahko zgodi. Načini so lahko različni: od klasičnega alar-ma sirene, z alarmom varovanja objekta, z določenimi klici posa-meznika itd. Zelo pomembno je, da se določijo odgovorne osebe, ki usmerjajo in spremljajo eva-kuacijo. Obrazloženi morajo biti postopki umika iz objekta. Zelo pomembno je tudi, da odgovor-ne osebe spremljajo evakuacijo in vodijo sezname evakuiranih na evakuacijskih zbirališčih.
Za hitro izvajanje evakuacije tre-ba vse postopke preveriti vsaj en-krat letno. Pri tem se mora, poleg pregleda načrtov, pred izvedbo evakuacije preveriti različne po-
stopke: od alarmiranja, zapustitve objekta, obveščanja na 112 do so-delovanja gasilskih enot, vodenja seznamov in evidentiranja vseh negativnih ugotovitev za uspešen potek evakuacije. Po zaključenih aktivnostih se mora, v sodelova-nju s podjetjem, ki je zadolženo za izdelavo načrta evakuacije in požarnega načrta, izdelati anali-za izvedene evakuacije in določiti postopke za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Ker gre za varnost vseh, ki se znajdemo v določenem okolju, je nujno, da vsi sodelujoči k nalogi pristopimo organizirano in resno. Živimo samo enkrat - varujmo zdravje.
Za varnost vseh nas skrbijo tudi posamezniki in skupine, ki s svo-jim prostovoljnim delom pomaga-jo ob vseh nesrečah, ki nas lahko doletijo. Da bi se vsaj malo oddol-žili tem, ki s svojim entuziazmom zagotavljajo našo varnost, je ob dnevu civilne zaščite 1. marcu bil podeljen zlati znak CZ ekipi prve pomoči Civilna zaščita Nemčavci za dolgoletno nesebično delova-nje na področju nudenje prve pomoči. Bronasti znak je prejel poveljnik Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota g. Franc OLAJ, ki s svojim delom daje po-dročju gasilstva in širše področju zaščite in reševanja neizbrisen pe-čat organizirane pomoči vsem, ki se v nesreči znajdejo.
29
KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 5. aprila 2008 na naslov:
Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko
Nagrado poklanja turistična agencija Sonček.
Nagrajenec križanke iz prejšnje številke:
OLGA KAUFMAN, Cankarjeva ul. 21, M. Sobota Nagrada, ki jo prejme od agencije SONČEK, je: izlet za dve osebi v Salzburg dne 10. 05. 2008
Žrebanje prispelih dopisnic nagradne križanke Soboških novin je v studiu TV Idea-Kanal 10 potekalo 7. februarja ob 17.30.
glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,
9000 Murska Sobota člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, 
GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER ŠOOŠ, 
DANIJELA ŽITEK
naslovnica: TANJA ZRINSKI odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ 
oblikovanje: INQUA, d. o. o., grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. 
naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu brezplačno.
30
PRIHAJA POMLAD
31
Privoščite si 4000 minut pogovora
za 11,99 € v slovenska mobilna in stacionarna omrežja *
Vsak dan od 19.00 do 7.00 ter vse vikende in praznike