Škodljiv vpliv neugodne zime na ozimno žito
I n g. Zorec Egon
Med najvažnejše činitelje razvoja rastlin je prištevati toploto, katere potrebuje vsaka rastlina primerno ko-ličino, da se lahko v teku svoje rast-ne dobe pravilno razvije in pravo-časno dozori. Vsaka posamezna vrsta rastline, da celo rastline ene in iste vrste, imajo glede množine toplote svoje posebne zahteve. Ker pa more nuditi vsak kraj le tamkajšnjim pod-nebnim razmeram odgovarjajočo ko-ličino toplote, zato lahko v posamez-nih krajih uspevajo le one rastline, ki jim zadostuje v teku vegetacijske dobo razpoložljiva množina toplote. Tako uspeva pšenica le y krajih, kjer je srednja letna toplina +14° C, do-čim koruza le v krajih, kjer je ista +19° C. Isto tako je tudi kalilna to-plina posameznih vrst semen zelo različna. Nadalje je omeniti, 'da se-jemo pšenico in rž lahko že v jeseni, dočim oves in ječmen šele spomladi, ker ne preneseta zimskih mrazov. Iz tega sledi, da je v posameznih kra-jih gojiti le rastline, ki odgovarjajo tamošnjim podnebnim razmeram, si-cer podležejo mrazu ali pa ima isti na njihov razvoj znaten vpliv. V sle-dečem hočen* omeniti vpliv, ki ga ima zima na ozimno žito. Ozimno žito je namreč v teku svojega raz-voja v jesenskem, zimskem in spo-
mladanskem čaau izpostavljeno trem nevarnostim in sicer: zadušitvi, iz-sušenju in zmrznenju. Rastline se lahko zaduse pod predebelo plastjo snega, katero vrhutega pokriva ae zledenela snežna plast. Zivljenje rastline v zimski dobi se kaže pred-vsem v dihanju. Pri slednjem izlo-čuje vodo in ogljikov dvokis, spre-jema pa zrak, oziroma zračni kisik. Ako je zapadla na žitne rastline, ki so se zaradi predčasne setve ali pa pretople jeseni preveč razrasle, de-bela snežna plasCln se je na tej za-radi talenja stvorila pazneje ledena skorja, je dostop zraka k rastlinam pač nemogoo. Ker je dihanje rastlin v tem primeru onemogočeno, se iste zaduše. Najnevarnejši so v tem oziru septemberski in marčevi mrazi, kajti v tem času se snežna plast čez dan tali, dočim ponoči zmrzne, kar po-vzroča, da se tvori na površju snega ledena skorja, ki onemogočuje do-stop zraka k ra3tlinam. V tem pri-miru je edina pomač, razbiti ledeno plast, kar lahko napravimo s težjo brano ali pa z valjarjem ter ns ta način skrbimo za prezračenje. Da se ozimno žito v jeseni premočno ne razrase, se moramo varovati pre-obilnega gnojenja z dušičnatimi gno-jili in predčasne setve.
Rastline iahko poginejo tudi zaradi izsušenja. V brezsnežni zimi, zlasti v februarju in marcu, je čez dan dostikrat sončno in vetrovno, kar povzroča, da rastline izhlapevajo obilo vode. Ker pa koreninice ne morejo dovajati iz zamrzle zemlje dovolj vode, zato se rastlinsko sta-ničevje vedno bolj suši. in njegova napetost (turgescencija1) pada, kar povzroča, da rastline popolnoma ovcne. Isto nastane tudi v brezsnežni zimi radi tega, ker je zemlja izpo-stavljena toplotnim izpremembam. V tem primeru namreč zavzema zemlja pri zamrznjenju večjo prostornino, kar povzroca, da se pretrgajo kore-nir.ice, ki morajo dovajati vlago iz spodnje, nezmrznjene plasti. Rastli-ne so zaradi tega nekako izvlečene iz zemlje Ln zato jih je potrebno k spodnji plasti zopet pritlačiti. V ta-kem primeru je treba 6im prej i'po-rabit valjar. Zaradi izsušenja trpe rastline  največ  na  močvirni  zemlji.
Največ škode pa napravi rastlini mraz. Da so posamezne vrste rastlin, da celo posamezne rastline ene '"n iste vrste napram nizki toplini ali mrazu različno občutljive, o tem nas prepriča pogled na rastline po mrzlih nočeh. Na kakšen način deluje mraz na posamezne rastlinske dele, o tem so bila do nedavna razna mnenja in naziranja, katera so se deloma po-jasnila na podlagi znanstvenih po-skusov. Rastline so sestavljene iz majhnih  raznolikih   mehurčkov«, ki
jih imenujemo celice in ki jih vidimo le pod mikroskopom ali povečevalnim steklom. Celice okiepa celična mre-nica, notranjost pa izpopolnjuje pra-tvorivo (protoplai.na) iu ceiični sok. Prva snov sestoji predvsem iz belja-kovin, tolšč, več ali manj vode in ne-koliko rudninskih soli. Naravnost smrtni vpliv ima na rastline inraz in sicer učinkuje isti predvsem na belja-kovine rastliri3kih celic, torej na v celicab. se nahajajoče pratvorivo (protoplazmo), katero se deloma spremeni. Zaradi ostrega mraza iz-8tcpi iz celičnega soka voda v med-celične prostore, kjer potem zmrzne. V tem primaru prevlada v celicafa prevelika zgoščenost raznih soli, do-čim primanjkuje vode, kar povzroČi, da prestane delovanje pratvoriva, '&: naposled izumrje. Doinneva, da se prj zmrzienju rastlin razpočijo po-Samezne celične mrenice, je danes že ovižena. Če bi bila ta prvotna do-mjieva točna, potem bi morale v zmrzlih rastlinah celice takoj odr mreti. Iz izkustva pa vemo, da raraz ne škodi, zlasti ako ni preoster in ako nastopi otaienje rastlin le po-lagoma. Zmrzlo-celično vodo, ki se podasi zopet otali, staniČevje zopet vsrka in s tem oraogoči delovanje pratvoriva. Druga pa je, ako izne-nada po mrzli noči nastopi toplo vreme. V tem primeru se odvzame 2a otalenje potrebna toplota sosed-nim celicam, katere se potem zaradi tega   uničijo.   Dokazano   je   nadalje
tudi to, da rastlinam celo pri spre-j jenmnju premrzle vode ne morejo zaradi nepravilnega razmerja med hladom v koreninah, in med izhlape-vanjem vlage po istih, tla zaradi to-plotne razlike med zemljo in zrakom, } dopolnjevati izhlapele vode. Naša j domača ozimna žita so večinoma pri-lagodena tudi ostrejšamu mrazu. Zita mraz brez škode prebijejo, škodujejo jim pa seveda nepričakovane toplot-ne izpremembe. To moremo doka-zati, ako se dotakremo s toplim prstom zmrzle rastline, kajti to me-sto ost?.ne pri otalenju rastline rjav-kasto, ker so tam uničene rastlinske celice. Mraz povzroča man.išo odpor-nost rastlin, tako, da postanejo laže dostopne rastlinskim škodijivcem. Na izumrlih in oč mraza osJabelih rastlinah se kaj rada razpase snežna plesnoba — fusarum nivale — kj po-vz?oča veČkrat prav znatne škode.
Da se omejijo škodljivi vplivi, ki jim je v teku zime izpostavljeno ozimno žito — v splošnem priporo-čajo sejat dobro, težko in izpitano seme in sicer na suhi zemlji z ne-| ravnim površjem. Zemljo je gnojiti s fosfatnimi in kalijevirai gnojili ter le z manjšo množino dušičnih gnojil. Slednji je treba vodo iz razorov in mokre zemlje odpeljati, ker sicer rastline na takih zemljah pod škod-J-Jivimi vplivi neugodne zime še bolj trpe.