j Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Posamezna številka stane 1 Din. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, sa inozemitvo 30 Din letno. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. štev. 3. V Ljubljani, 15. februarja 1927. Leto XLIV. VSEBINA: Jubilejna kmetijska razstava v Ljubljani. — Kmetijski tečaji po deželi. — Ukinitev carine na kmetijske pripomočke. — Našim kmetovalcem. — Ugotovitev potrebnega gnojenja po prof. Neubauerju. — Kako vzrejamo teleta? — Napajalnik za teleta. — Jajca za valjenje. — Preprosti način cepljenja. — Priskrba sadnih cepičev. — Silo - naprave za ohranitev zelene krme. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Dopisi. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Književnost. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo.. — Uradne vesti. — Inserati. Jubilejna kmetijska razstava v Ljubljani. Letošnje leto praznuje naša družba 160 letnico svojega delovanja. Ogromno je delo, ki ga je izvršila v tem času, in velike so zasluge, ki si jih je stekla za povzdigo našega kmetijstva. Ves napredek, ki ga opazujemo danes, stoji v najtesnejših stikih z delovanjem Kmetijske družbe. Povsod vidimo sledove njenega prizadevanja in njenega dela. Zato nas veže dolžnost, da se hvaležno spominjamo tega jubileja in da pomagamo po svojih močeh poveličati to izredno družbeno proslavo. Povodom te obletnice priredi Kmetijska družba v zvezi z upravo Velesejma na jesen meseca septembra jubilejno kmetijsko razstavo. Ta razstava naj bo viden pomnik družbenega jubileja in nov mejnik v zgodovini družbenega delovanja v naši novi državi. Ona naj pokaže, s kakšnim uspehom obdelujemo danes našo rodno zemljo in kako daleč smo prišli z našim napredkom pri raznih panogah našega gospodarstva. Razstava naj bo pa tudi viden dokaz naše stanovske zavednosti in našega neprestanega hotenja po izboljšanju domačega kmetijstva in gospodarstva. Da bo razstava ta namen dosegla, je treba, da jo podpremo z vsemi silami, ne le iz hvaležnega čuta do naše zaslužne jubilantinje, temveč tudi iz prepričanja, da bo ta prireditev pripomogla k nadaljnjemu procvitu našega kmetijstva in našega stanu. Vse družbene podružnice širom Slovenije so poklicane, da se uvrste v to proslavo in da se udeleže razstave ne le s svojim obiskom, temveč tudi s tem, da tekmujejo na razstavi s pridelki in kmetijskimi proizvodi svojega ozemlja, oziroma okoliša, tako da pride vsa naša pokrajina do plemenitega sodelovanja. Vse podružnice, njih odbori in vsi člani so pozvani in vabljeni, da postavijo uspele pridelke svojega truda na ogled in na tekmo. Podrobni načrt za razstavo in razstavne predmete priobčimo prihodnjič. Že danes pa vabimo vse naše podružnice in članstvo, da se zavzamejo za družbeno jubilejno razstavo in da se začnejo že sedaj pripravljati nanjo. Odbor za jubilejno kmetijsko razstavo. Kmetijski tečaji po deželi, O teh tečajih prihajajo v splošnem ugodna poročila na družbo, dasi se dogajajo tudi posamezni slučaji, da se ti tečaji premalo skrbno pripravijo od strani dotičnih podružnic, in sicer najbolj glede udeležencev, ki se pravočasno priglasijo, potem jih pa 111 blizu v napovedanem številu. Bodi še enkrat povedano, da so ti tečaji namenjeni predvsem odrasli kmetski mladini, ki ne more pohajati kmetijskih šol. Dobro došli so seveda povsod tudi gospodarji oziroma gospodinje. Kot jamstvo za zadostno udeležbo zahteva družba od povsod, da pošljejo kmetijske podružnice, ki želijo imeti take tečaje, seznam priglašenih udeležencev, ki mora šteti najmanj 20 oseb, predvsem kmetskih mladeničev. Družba prireja te tečaje načeloma ob delovnikih med tednom, ker se sedaj v zimskem času ne more nihče izgovarjati, da bi ne mogel za tak tečaj dva dni žrtvovati. Pouk v tečaju traja ves dan, se prične ob osmih zjutraj in konča ob štirih popoldne ali pa še pozneje. Nedelje niso primerne za take tečaje, ker se vrste čez dan maše in krščanski nauk in pridejo nazadnje še gostilne na vsto. Tudi je treba ob nedeljah nekaj več prostosti kakor druge dneve. — Dosedaj so se vršili sledeči tečaji, in sicer 1. v ljubljanski oblasti: v Št. Jatižu na Dol., v Skaručni, v Zakotu pri Brežicah, v Horjulu, v Trbovljah, v Dupljah pri Tržiču, na Dovjem, v Št. Vidu pri Stični in v Hotedršici; 2. v mariborski oblasti: pri Mali Nedelji — Radoslavcih, v Veržeju, v Prevaljah, pri Sv. Marku nižje Ptuja, pri Sv. Jurju v Slov. Gor., v Slovenjgradcu, v Križevcih in.Pučoncih v Prekmurju, pri Sv. Marjeti ob Pesnici in pri Sv. Marjeti pri Moškanjcih. Ukinitev carine na kmetijske pripomočke V našem finančnem ministrstvu se je vršila zadnje dni važna konferenca, kjer se je načelno rešilo vprašanje uvoznih carin na predmete, potrebne poljedelstvu. V kratkem naj se ukine carina na poljedelske stroje, umetna gnojila, modro galico in nekatere druge predmete. Tozadevni predlog bo v kratkem stavljen ministrskemu svetu in le želimo, da ti sklepi obveljajo, ker so za pospeševanje našega kmetijstva nujno potrebni. Našim kmetovalcem! Našim poljedelcem! Zadnji čas je, da si priskrbimo potrebna semena. Zlasti velja to za travna in deteljna semena. Kdor bo sejal travne in deteljne mešanice, naj si bo za travna deteljišča ali pa za pomlajevanje ali napravo novih travnikov, naj se sedaj pobriga za semena. Družba je pripravljena sestavljati take semenske zmesi, opozarja pa svoje člane, da se že sedaj priglasijo in da sporoče, kako velik je dotični prostor in kakšna je lega in zemlja. Potrebna domača semena je dalje čistiti in odbirati, da bo uspen setve čim bolj zagotovljen. Pripravimo se tudi za gnojilne in druge poskuse. itasim Z(tinurejc>.m i Skrbite, da ne bo prezgodaj zmanjkalo dobre klaje in kako bi se dalo v bodoče kaj tečnejšega pridelati, da bi bilo več užitka od živinoreje. Tudi zalogo prašičjih krmil je pregledati in presoditi, kako se bo Izhajalo zanaprej. Cim slabša je krma, bolj skrbno jo moramo pripravljati, da bo bolj okusna in prebavna in da bo več zalegla. Rezanje in mešanje krme s korenstvom in otrobi ali drugimi močnejšimi krmili, nadalje sol in klajno apno so važni pripomočki za zboljšanje klaje. Skrbeti je tudi za snaženje in zadostno nastiljanje. Dobra strežba in snaga pol krme odvaga. Našim »adiarjemi V sadovnjaku je izkopati jame za pomladansko saditev. Naročati je še po- Ugotovitev potrebnega gnojenja po prof. Neubaucrju. Preprosti kmetovalec smatra gnojenje za najbolj pereče vprašanje v poljedelstvu. V mnogem oziru je to mnenje tudi upravičeno, vendar so nam pokazale novejše izkušnje, da so za uspeh poljske proizvodnje razen gnojenja nič manj merodajni še drugi činitelji, kakor obdelovanje zemlje, kolobarjenje, čiščenje in odbira semenja i. t. d. Vseeno bo pa prej kakor slej ostalo gnojenje oz. prehrana rastlin še vedno temeljno vprašanje našega poljedelstva. V naši zemlji navadno primanjkuje ene ali druge redilne snovi. Višina pridelka je pa ravno od tega primanjkljaja (zakon „minima") odvisna. Kako naj torej ugotovimo ta toliko važni primanjkljaj? Mogoče kemičnim potom? Žal nas tudi ta pot ne vodi k cilju, ker kemičnim potom sicer zamoremo ugotoviti količino vseh redilnih snovi v zemlji, ne pa tisto količino, ki je rastlinam dostopna in ki je edino važna za nas. Zaraditega delamo gnojilne poizkuse, da ugotovimo, katerih snovi v zemlji manjka. Ti poskusi so v splošnem prav dobri. Končni uspehi takih poskusov so seveda odvisni tudi od vremenskih nezgod, od poškodb vsled ptic in drugih škodljivcev. Ker praktični kmetovalci mnogokrat ne utegnejo izvrševati omenjenih poizkusov s potrebno natančnostjo, so kmet. organizacije v Nemčiji osnovale ta-kozv. poizkusne krožke. Bistvo teh krožkov obstoji v tem, da organizacija ali občina za izvrševanje posameznih poizkusov nastavi zanesljivo osebo, ki proti trebna drevesca. S snaženjem, čiščenjem in beljenjem drevja je treba nadaljevati, dokler ni to delo do konca izvršeno. Sedaj nastopi pravzaprav čas, da drevje temeljito poškropimo z arborinom. Jabolka in hruške škropimo z 10% raztopino, češplje z 8c/o, breskve in marelice pa s 5% raztopino arbo-rina. Škropimo v suhem vremenu in ne v hudem mrazu. Po škropljenju je škropilnice takoj dobro izprati in z oljem namazati. Našim vinogradnikom! čas režnje se bliža. V kolikor nismo porezali še starih šparonov, storimo to sedaj. Skrajšajmo tudi preklaste trte. Pravilna visokost trt bodi okolu 50 cm. Nad 1 m pa nikdar. Ker je treba vzgajati vsako trto pogledom na njene posebne lastnosti, naj to delo po možnosti gospodar sam opravi. Ne pustimo nikdar rezati trt po mladih in neveščih ljudeh. Ne nalagajte trtam preveč! — V vinski kleti je skrajni čas, da pretočimo mlado vino. Pazimo na posodo, da bo čista in brez brez vsakega slabega duha. Za žveplanje vin, zlasti takih, ki nagibajo k rjavenju, uporabljajmo natrijev bisulfit ali kalijev pirosulfit. Na 1 hI vina vzamemo 3—5 gr tega prahu. Držite v ostalem polne sode, da se ne dela kan. Prazno posodo pa dajmo vsake tri mesece dobro zažveplati. i majhni nagradi izvršuje in pregleduje vse različne poizkuse v dotičnem okolišu, in ki zamore sčasoma podati vsemu okolišu najboljše podatke glede najpotrebnejših umetnih gnojil. Potrebna gnojila za te poskuse poskrbi organizacija. Ti poskusi so dobri in se tudi pri nas pripoiočajo. Na njihovi podlagi zamoremo še najbrže ugotoviti vrsto potrebnih gnojil oz. manjkajočih red. snovi. Ravno ta količina pa je za gospodarski uspeh najbolj merodajna. Za rentabilnost umetnih gnojil je mnogokrat ravno to vprašanje odločilno, ali je n. pr. na 1 ha uporabiti 2 ali 3 q superfosfata ali apnenega dušika. Če vzamemo 3 q, je mogoče, da se tako gnojenje več ne izplača, če pa vzamemo samo 2 q, se pa umetno gnojilo mogoče še prav dobro izplača. Zaradi- tega so začeli iskati nova pota, ki bi omogočila rešiti vprašanje tudi glede količine potrebnega umetnega gnoja. In zdi se, da bo to vprašanje rešil še najpovolneje prof. Neubauer v Draždanih. Bistvo Neubauerjeve metode je sledeče: Na določeni njivi ali travniku je vzeti na kakih 20 različnih mestih manjšo količino zemlje oz. prsti. Le-to je temeljito zmešati in poslati na Dunaj v tozadevno preizkusno postajo. Tamkaj od te prsti vzamejo 100 gr in v to količino zemlje vsejejo ravno 100 zrnov rži. Rži nudijo potem naravno vse pogoje za uspešen razvoj: vodo1, svetlobo, zrak in toploto. V teh okol--ščinah raste rž približno 14 dni in ko je v tej dobi izčrpala rž večji del rastlinam dostopnih redilnih snovi v zemlji, začne hirati in veneti, dokler po preteku 18 dni povsem ne usahne. Te usahle rastline s koreninami vzame kemik, ki natančno ugotovi, ko- liko redilnih snovi je bilo v rži, ki je rastla na preizkusni zemlji. Ta količina redilnih snovi nam pove, koliko snovi so mogle rastline vzeti iz zemlje za svojo prehrano, pove nam torej tudi, koliko rastlinam dostopnih snovi je v splošnem v zemlji na razpolago. Ako primerjamo to količino s količino, ki je potrebna gotovemu sadežu za gotovo višino pridelka, dobimo primanjkljaj na redilnih snoveh, katerega moramo dodati zemlji v obliki gnojil, predvsem umetnih gnojil. Množine redilnih snovi, potrebnih za različno višino pridelkov najdemo v vseh boljših nemških kmečkih koledarjih. Kmetovalec pošlje enostavno zemljo preizkusnemu zavodu in ta mu po preteku i meseca sporoči, s kolikimi a superfosfata. kalijeve soli i. t. d. je po-gnojiti dotičnemu zemljišču, k dotičnemu sadežu. Vsekakor bi bilo priporočljivo in v interesu stvari, da bi metodo po prof. Neubauerju preizkusili tudi naši merodajni strokovnjaki, zavodi in oblasti. Fr. Wernig, kmet. ref., Laško. Kako naj vzrejamo teleta? V večini živinorejsko-naprednih krajev ne vzre-jajo več telet potom sesanja, ampak z napajanjem. Napajanje ima velikanske prednosti. Sesanje je sicer naravno, vendar moramo uvaževati, da mlečnost naše kulturne živine vsled stoletnega na mlečnost usmerjenega zboljševanja ni več naravna, da daje večinoma mnogo več mleka, kakor ga tele more zaužiti. Telečji želodec — siriščnik — je sprva zelo majhen, vsebuje lahko samo 1 1 tekočine. Ako dobi to tele večje količino' mleka naenkrat, lahko oboli za drisko in zaostane v razvoju. Ako zaužije naenkrat preveč mleka, se tele spočetkoma pogosto tudi preveč debeli, kar nikakor ni dobro za bodoče rejske namene, ne glede na to, da tako zdebeljeno tele ob prehodu na suho krmo preveč shujša in zopet zaostane v razvoju. Enakomeren razvoj teleta je mogoč edino z napajanjem. Napajanje ima predvsem naslednje prednosti : 1. Izognemo se nevarnosti, da bi tele dobilo naenkrat oreveč mleka in da bi si s tem pokvarilo prebavila in zdravje. 2. Vsa prehrana teleta je enakomernejša, 3. Prve tedne uoorabi tele mnogo manj mleka kot pri sesanju, torej prihranek pri mleku. 4. Odstavljanje se pri napajanju lahko uredi čisto neopaženo in brez vsakega zastanka v razvoju, ki ga on a žaru o redno pri odstavljanju sesajočih telet. 5. Pri napajanju odpade tudi nemir in Dopuščanje mlečnosti, ki se pojavi redno pri kravah, od katerih odstavljamo sesajoča teleta. 6. Razvoj mlečnosti je v splošnem boljši, ako kravo po ot elit v i pravilno molzemo, kakor pa v slučaju, da pustimo tele igrati se ob vimenu, kakor to lepo poudarja tudi g. svetnik Rohrman v svoji knjigi. Svoječasna domneva, da bi sesanje vzbujalo mlečnost bolj kot pravilna molža, se je izkazala kot nepravilna. Napajanje ima edino ta nedostatek ozir. slabo stran, da povzroča več dela in mnogo sitnosti glede toplote mleka in snažnosti posode. Ta nedostatek pa ni velik, ako upoštevamo ogromne prednosti napajanja in ako uvažujemo, da je snažnost posode tudi predpogoj vsakega pravilnega mlekarstva. Na Koroškem so naprednejši posestniki uvajali napajanje že pred 30. leti, vendar ne povsod z zadovoljivim uspehom, in sicer predvsem zaraditega, ker niso skrbeli za zadostno čistost posode in za primerno toploto mleka. Danes pa zopet povsod uveljavljajo in vpeljujejo napajanje. Kako se izvršuje enostavno, praktično napajanje, ki je mogoče vsakemu preprostemu kmetovalcu, bom popisal v prihodnjem članku. Fr. Wernig, Laško. Napajalnik za teleta. Za napajanje telet rabimo posebne napajalnike, ki imajo lahko različno obliko. V zadnjem času so se močno priljubili napajalniki, ki imajo obliko velikega lijaka in ki se obešajo tako visoko na steno, da vleče tele na sesku kakor na vimenu in da teče mleko samo dol (glej pod. 4.) in ga ni treba tako Pod. 4. Lijasti napajalnik za teleta. kviško črpati kakor pri drugih napajalnikih. Napajalnike je treba vpeljavati najprej pri dobrih molznicah, da se hitro prepričamo o njih veliki vrednosti pri odstavljanju telet in pri zboljšanju mlečnosti. Lijasti napajalnik, kakor ga kaže podoba, stane pri Kmetijski družbi 100 Din, posamezni gumijevi seski se pa dobe po 20 in 30 Din. Jajca za valjenje. Kje dobimo jajca čistih pasem za valjenje? To vprašanje se pričetkom spomladi rado ponavlja. Da bo uredništvo lahko dajalo povoljni odgovor, se obrača na vse tiste perutninarje, ki se pečajo z rejo čistih pasem in z oddajo jajc, da mu to sporoče. „Kmetovalec" je pripravljen iti enim in drugim na roko. Kar bo uredništvo v tem pogledu izvedelo, vse to bo tudi „Kmetovalec" prinesel, tako da bodo člani znali, kam se jim je obračati zaradi jajc za valjenje. Preprosti način cepljenja. Pri pomladanskem cepljenju pridemo večkrat v zadrego in ne vemo, kateri način cepljenja bi pravzaprav uporabljali v gotovih slučajih. So namreč nekatere krive podlage v drevesnici, pa tudi v sadovnjaku, ki so nam iz tega ali onega vzroka zaostale v razvoju, bodisi da se krivijo že pri tleh, bodisi višje v deblu. Na noben način jih ne moremo spraviti kvišku, da bi jih pocepili v deblu. Običajno, dokler so ti divjaki še mladi, jih cepimo spomladi tik zemlje na različne načine, ali z jezičkanjem, s sed-lanjem, žlebičkanjem ali pa tudi s cepljenjem za lub. i Mnogokrat se nam pa žalibog tako cepljenje pone- i sreči, ker se cepič poškoduje, polomi med letom itd. Marsikateri kmetovalec bi rad precepil divjaka, ker se mu pa zdi prešibak in kriv, opusti svojo dobro namero. Ravno za take in slične slučaje hočem opisati način cepljenja, kateremu se vsakdo lahko priuči, kdor ima le količkaj spretno roko. Seveda, kake zanikar-neže in ušive krivulje ne bomo precepi javali, ker se to ne izplača. Pač pa lahko cepimo vse one divjake, ki so zdravi in krepki. Omenil bi pri tej priliki še črešnjeve divjake, na katere večkrat naletimo v hosti. Za podlago črešenj naj se namreč vzamejo le oni divjaki, ki imajo gladek, zdrav in belosivkast lub. Ti divjaki izvirajo od divjih rdečih črešenj. Črnice niso dobre podlage. Poznamo jih po tem, ker imajo temnorjav lub; torej se tudi koščic od njih ne priporoča sejati. Pod. 5. Zagozdno cepljenje. Iz pričujoče slike je jasno razvideti, kako izvršujemo to cepljenje. Na divjaku, par prstov od tal, poiščemo gladko mesto, kjer zarežemo.v ravni črti 2.5 do 3 cm dolgo zarezo, katero na koncu zaokrožimo1. Na lahko, s pritiskom noža navzdol privzdignemo potem lub (slično kakor pri cepljenju za lubad). Nato cepič (s tremi dobro razvitimi očesi) gladko in enako klinasto zašilimo. Potem lepo zarinemo cepič od zgoraj dol v zarezo, tako da pride kambij cepiča naravnost na kambij podlage. Cepljenje zavežemo kakor običajno in zamažemo s cepilno smolo. Podlago skrajšamo le nekoliko z namenom, da vleče od-višen sok nase. Pustimo jo rasti toliko časa, dokler se cepič dobro ne okrepi. Šele potem, okoli kresa, skrajšamo podlago na 8—10 cm dolg čep, ki služi še vedno za oporo cepiču. Čep spomladi gladko in nekoliko poševno (s čim manjšo zarezo) odrežemo. Spodnji očesi cepiča tudi skrajšamo. Ta načiu cepljenja imenujemo zagozdno cepljenje. Uporabljamo ga lahko od zgodnje pomladi, ko postanejo divjaki muževni, pa tja do konca aprila, ko so že ozeleneli. V tem ravno obstoji prednost tega načina! Fr. Kafol. Priskrba sadnih cepičev. Sedaj je zadnji čas, da si nabavimo potrebne sadne cepiče, najsibo z domačo priskrbo ali pa z naročevanjem iz zanesljivih rok. Tudi naša družba posreduje to nabavo, zato se obrača do vseh sad-jarjav, ki želijo oddajati sadne cepiče ali pa jih želijo dobiti, da to naznanijo Kmetijski družbi. Silo-naprave za ohranitev zelene krme. Najprej moramo pojasniti kaj je „Silo". „Silo" imenujemo visoko zgradbo, podobno stolpu, ki se je prvotno rabila za spravljanje velikih množin žita. Žitni „Silo" so bili visoki in oskrbljeni s pripravami za prezračevanje žita. Pozneje so začeli bolj nizke uporabljati za spravljanje zelene krme. In o teh hočemo tu razpravljati. V „Silo" spravimo zeleno krmo, ki je nočemo ali ne moremo posušiti, torej še vlažno ali celo mokro, jo dobro steptamo in stisnemo, po vrhu pokrijemo s slamo in jo obtežimo z zemljo ali pa s kakim težkim pokrovom, tako da ne moreta zrak in voda blizu. Vlažna zelena krma se ugreje in v kratkem času tako skisa, kakor se to zgodi pri kisanju zelja ali repe v kadeh. Ta način pretvarjanja navadne zelene v „kon-servirano" zeleno krmo nastopi potom mlečno-kislega kipenja pri taki toplini, ki je najugodnejša za razvijanje mlečno-kislih bakterijev. Ta toplina gre do 50° C, pri kateri se pretvorba izvede hitro in temeljito. V šestih do osmih tednih je krma okisana, nakar se toplota v kupu zopet zniža, tako da jo začnemo lahko pokladati. Lahko pa počakamo s pokladanjem tudi po več mescev, ne da bi se nam klaja pokvarila. Takemu ohranjevanju zelene krme pravimo „ansi-laža". Prednosti take ansilaže so: 1. Zelena trava in vsa druga krmila, ki jih vsled slabega vremena ali povodnji ne moremo osušiti in spraviti, se ohranijo nepokvarjena in v popolni vrednosti, vsled česar pri košnji nismo odvisni od vremena. 2. V taki krmi se očuvajo vse hranilne snovi predvsem pa velevažni „vitamimi", ki jih soince pri sušenju sena uniči. 3. Vse dobre lastnosti zelene krme se ohranijo, razentega se zviša tudi njena prebavnost. 4. Tudi slabša manjvredna krmila, n. pr. iz kislih travnikov, se s takim okisanjem izboljšajo in pripravijo užitnejša. 5. Vsa zelena klaja postane vsled te izpremembe okusnejša, bolj prebavna in redilna, vsled česar pri živini veliko več zaleže ter pospešuje predvsem mlečnost. Številni preizkusi so dokazali, da se je s tako krmo zvišala množina mleka pri kravah za 1 do 3 litre dnevno in tolšča se je pomnožila za nad pol odstotka. 6. S takim spravljanjem krme si kmetovalec prihrani mnogo dela, ker odpade sušenje, ki stane vedno precej truda in stroškov. Tu navedene prednosti ansilirane krme omogočijo, da se take „Silo"-naprave izplačajo že po par letih. ^ , Vendar je pri taki napravi največje važnosti gradbeni material, ki mora biti čim slabejši prevodnik toplote, da se pri kisanju ohrani notranja toplota krme in se vsa pretvorba vrši enakomerno. Od tega je namreč v veliki meri odvisna dobrota in vrednost ansilaže. V tem oziru je dandanes zabeležiti pri „Silo"-napravah važen napredek, ker se je iznašel porozen (luknjičav) material, ki ne prepušča toplote, vsled česar so notranje izpremembe neodvisne od zunanje topline. Pri večini dosedanjih „Silo"-naprav je bilo vsled slabšega gradbenega materiala mogoče samo kisanje navadnim ali mrzlim potom, pri katerem so nastale razne postranske in škodljive kisline, t. j. octova in maslena kislina, kakortudi druge tnanj koristne stranske spojine. Pri novi „Silo"-napravi, ki jo imenujejo „Herba-silo", so odstranjene vse take napake in izključene vse škodljive stranske tvorbe. Zaraditega je v „Herba-silu" okisana zelena krma prvotne vrednosti in učinkuje na prehrano živine čim najugodneje. Okisanje krme je dandanes razširjeno že po vseh naprednejših državah in je n. pr. v Ameriki prišlo že do take veljave, da pokladajo na mnogih farmah, kjer držijo krave zaradi mlekarstva, skozi vse leto samo okisano krmo. Živina jo rajše uživa kakor druga krmila, se bolje redi in je naravno tudi bolj molzna. Tudi v Nemčiji in na Češkem se to konserviranje zelene krme zelo širi. Še bolj potrebno bi pa bilo pri nas, kjer imamo tako vlažno podnebje, da moramo seno večkrat v dežju sušiti, kar ima za posledico, da dobimo namesto redilne krme, ki jo je dež izpral in iz-lužil, samo malovredno slamo. Za dobičkanosnot naše živinoreje bi bilo velike koristi, če bi začele take naprave širiti tudi pri nas. S tem bi izboljšali precejšnje množine slabše klaje ter bi se ohranilo dobro seno pred pokvaro. Sčasoma bi morala tudi oblast spoznati vrednost teh naprav in kakor je svoječasno podpirala zgradbo vzornih hlevov, svinjakov, gnojišč in gnojničnih jam s podelitvijo podpor, tako bi morala določevati tudi podpore za „Silo"-naprave. Na tak način se tudi v drugih državah podpirajo take naprave, ki jih moderno kmetijsko gospodarstvo dandanes ne more več pogrešati. V Sloveniji se je začela s takimi „Silo"-na-pravami pečati tvrdka Karol Jezernik, stavbenik v Celju, ki si je pridobila tudi patent za napravo „Herba-silov". Tudi v Savinjski dolini so se nekateri posestniki odločili, da bodo postavili take naprave za kisanje krme. L. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške. Vprašanje 7. Kako parafiniramo sode in koliko paraiina se vzame v to svrho? (F. V. v B.) Odgovor: če hočete sod parafinirati, mora biti popolnoma suh. Sodu odvzamemo dno ter ga dobro segrejemo nad plamenom odznotraj. Na to vlijemo čisto raztopljen in vroč pa-rafin (brez duha) vani, sod dobro prevaljamo, tako da so vsi znotranji deli enakomerno s parafinom prevlečeni. Odvisen parafin izlijemo iz soda y kako skledo. Dalje še s čopičem namažemo s parafinom tudi sneto dno, ki ga na to | pazljivo vložimo. Končno ponovno vlijemo v zabit sod raztopljen parafin, potem dobro po otoru (frošu ali dnu) prevaljamo in takoj izlijemo odvišen parafin iz njega. Na 1 hI vsebine računamo povprečno 15 do 20 dkg čistega parafina. V para-finiranih sodih razpošiljamo mošte, hranimo žganje, sploh tekočine, pri katerih želimo, da ostanejo dolgo sveže in rezkega okusa ter da ne izgube obenem tudi moči. K. Vprašanje 8. Rad bi zasadil nekaj zemljišča z jeseni. Potreboval bi 200—300 sadik, pa ne vem, kje bi jih dobil. Kam bi se obrnil za dobavo jesenovih sadik? (1. M. Sp. G. pri S.) Odgovor: Vzemite zadnjo številko „Kmetovalca" in berite na str. 15. ,,Oddaja gozdnih sadik" itd. Tam najdete, da jih oddaja mariborska oblast, in sicer 3 letne sadike po 170 Din za 1000. Obrnite se z naročilom nemudoma na oblastni šumarski referat v Mariboru. Vprašanje 9. Kateri otrobi so boljši za prašiče, ječmenovi ali ovseni? (I. K. v P. pri S.) Odgovor: Pri pujskih do 3 mesecev starosti in pri plemenskih prašičih, kjer se ne gre za debelitev, so ovseni otrobi bolj prikladni, pri vseh drugih prašičih od 3 mesecev starosti naprej pa ječmenovi. Ječmen daje najboljši špeh in največ špeha. Vprašanje 10. Kako je klajno apno najbolj pravilno po-kladati med rezanico, suho ali mokro? (I. K. v P. pri S.) Odgovor: Klajno apno kaže pokladati suho skupaj z otrobi; lahko ga potrosite tudi po zrezani pesi ali po rezanici, ki jo malo ovlažite. Vprašanje 11. Je-li kmetijska podružnica dolžna plačati takso od 10 Din v kolkih za vsako oznanilo pred cerkvijo, če obvešča svoje u,de o odborovih sejah, sestankih ali občnih zborih, ali jih poživlja, da plačajo članarino, za prijavo za nabavo kmetijskih potrebščin, itd.? Ali so objave pred cerkvijo kmetijskih podružnic proste taks? (P. v S. M). Odgovor: Na to vprašanje je Kmetijska družba zaprosila finančno delegacijo v Ljubljani za potrebna pojasnila in dobila sledečo izjavo: „Iz besedila tar. post. 75. taksnega zakona in iz njene uvrstitve med takse, ki se plačuje pri političnih, odnosno sodnih oblastih, izhaja po mnenju delegacije, da je' to takso pobirati le v primeru, kjer sodeluje pri objavi kako oblastvo kot tako (politično, sodno ali občinsko), kakor n. pr. pri objavi javnih prodaj in dražb. Na taka ustna naznanila, g katerimi se naznanjajo gospodarska predavanja, prireditve itd., se imenovana tarifna postavka ne nanaša, ker pri tem ne sodeluje nobeno oblastvo in tudi ni poklicano-, da bi pri teh razglasih na kakršenkoli način sodelovala." — Iz tega torej sledi, da so oznanila kmetijskih podružnic pred cerkvijo prosta vseh. taks in da jih nima ne županstvo in ne davčna oblast pravice zahtevati. L. KMETIJSKO - SOLSKI VESTNIK. Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru sprejme 15. marca 1927. praktikante (vajence) za enoletno praktično šolo. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola, telesna sposobnost. Sprejemajo se kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti dobivajo stanovanje in hrano v zavodu brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1927./28. kot redni učenci kakor tudi pri podelitvi brezplačnih mest za redne učence v slučaju ubožnosti. Bivši praktikanti so potem navadio najboljši redni učenci. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnje (kolek 5 + 20 = 25 dinarjev) za sprejem praktikantov je pošiljati direkciji srednje vinarske in sadjarske šele v Mariboru do 1. marca 1927. s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti, v slučaju ubožnosti pa tudi 5. premoženjski izkaz ali spričevalo ubožnosti. Sprejem a ."'i odklonitev se naznani pismena. Še potrebna pojasnila daje direkcija. — Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. — Direktor Andrej Žmavc. Na državni kmetijski šoli v Št. Jurju ob j. ž. se vrši dne 7. in 8. marca dvodnevni praktični in teoretični tečaj za cepljenje in preccpfcvanje sadnega drevja. Tečaj se začne prvi dan ob poldevetih dopoldne, drugi dan ob osmih. Prenočišče je brezplačno, za celodnevno prehrano pa plača vsak 10 Din. Kdor ima, naj prinese cepilni nož s seboj. Želeti je, da se tečaja udeleže poleg kmetskih fantov tudi učitelji. — Dne 14. in 15. marca se vrši mlekarsko-sirarski tečaj pod istimi pogoji. Po želji in potrebi se lahko podaljša potem na tri dni. Namenjen je zlasti kmetskim fantom in dekletom iz živinorejskih krajev spodnje Štajerske, kjer je primerno uporabiti mleko za napravo masla in domačega (trapistovskega) sira. — Dne 11. in 12. aprila bo pa vrtnarski tečaj tudi pod gornjimi pogoji ' za pridelovanje zelenjadnic in ureditev domačega vrta. Primerno bi bilo, da se ga udeleže poleg kmetskih deklet in fantov tudi učiteljice. —• Za vsak tečaj naj se udeležniki prijavijo po dopisnici, da ve uprava razpolagati s prenočišči, na odgovor pa ni potrebno čakati. — Direktor Ing. Petkovšek. Gospodinjska šola v Repnjah. Šolsko vodstvo v Repnjah naznanja, da se bodo za dobo od 1. maja do 30. septembra t. 1. sprejemale učenke, ki imajo veselje priučiti se praktičnega gospodinjstva, kakor: kuhanja, pri čemer se bo polagala važnost na konserviranje sadja in zelenjadi, šivanja, krojnega risanja, pranja, likanja, vrtnarstva in drugih v gospodinjstvo spadajočih del. Dekleta, ki se želijo za poljubno dobo vaditi v omenjenih delih, naj se obrnejo na Šolske sestre v Rep-rtjah, p. Vodice nad Ljubljano, kjer se dobe vsa potrebna pojasnila. Viničarski tečaji. V svrho temeljite praktične izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu se uvedejo zopet, in sicer s t. marcem 1927. devetmesečni viničarski tečaji, in sicer začasno: 1. na drž. trtnici In drevesnici v Pekrah, p. Limbuš pri Mariboru in 2. na drž. trtnici in drevesnici v Kapeli, p. Slatina-Radenci. Na vsakega teh tečajev se sprejme 10 gojencev. Pouk je v prvi vrsti praktičen, in le v toliko tudi teoretičen, kolikor je za boljšo razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, sadonosniku, trtnici ali v drevesnici, v kleteh itd. neobhodno potrebno. — Gojenci vživajo na teh tečajih prosto stanovanje in običajno kmečko hrano in dobe mesečno po 100 Din na roko, da si oskrbe pranje perila ter nabavijo razne majhne potrebščine za telesno nego, kakor tudi za snaženje obleke in obutve. V tečaje se sprejmejo viničarski in kmečki fantje, ki so dovršili najmanj 16 leto in ne prekoračili 24, iz mariborske oblasti ter so dovolj močni opravljati lastnoročno vsa vinogradniška in druga gospodarska opravila. — Prošnje za sprejem v enega teh tečajev morajo biti opremljene I. s krstnim listom. 4. z obvezo staršev, da so voljni udeleženca spričevalom. 4. z obvezo staršev, da so voljni udeleženca pustiti 9 mesecev nepretrgano na zavodu in se morajo po nrošnjiku osebno oddati pri upravniku dotičnega tečaja na,i-kesneje do 20. februarja 1927. po katerem roku dobe obvestilo, če so sprejeti ali ne. Koncem tečaja dobe udeleženci spričevala. DOPISI. Gorje pri Bledu. Živinorejska in konjerejska zadruga v Gorjah prične v kratkem z vodstvom rodovnika in z mlečno kontrolo pri goveji živini svojih članov. Dne 10. jan. t. I. je rodovna komisija (gg. Jakob Kunstelj, Jakob Jan, Jožef Jan, Janez Srna, kmet. ref. Jos. Sustič) ocenjevala in izbirala po hlevih goved, ki se vpiše v rodovnik. Dobrih mlajših molznih krav je bilo sprejetih nad 40. — Zelo je želeti, da zadruga svojo namero izvede, držeč se dosledno vseh načel rodovnika in mlečne kontrole. Poglavitna sta pri tem pač natanko delo in vztrajnost, ki privedeta čez leta tamkajšnjo živinorejo nedvomno do velikih uspehov in do občih živinorejskih koristi. Mlečna kontrola in rodovnik sta prepotrebna zlasti v krajih z razvitim mlekarstvom (sirarstvom), zato upamo, da se najdejo kmalu posnemale! (Bohinj, Dolina!). S. Tomišelj pod Krimom. V tuk. šoti je priredila Kmetijska družba dne 6. februarja t. I. predavanje, na katerem je sreski kmetijski referent g. Kuret podal stvaren in temeljit pouk o gnojenju in umetnih gnojilih. Z zanimanjem smo ga poslušali nad 1K ure, kjer se je lepo slišalo poudarjanje in vrednost domačega gnoja. Da moramo segati tudi po umetnih gnojilih, je danes povsem umljivo. Zato je bil pouk o umetnih gnojilih z ozirom na naše tukajšnje razmere dobrodošel. Gotovo je bil predavatelj zadovoljen z našo radovednostjo, ko smo ga na koncu z različnimi vprašanji zadrževali. Obljubil nam je prirediti v aprilu ali maju celodnevni sadjarski tečaj, za kar mu bomo zelo hvaležni. O zanimanju današnjega predavanja naj priča število udeležencev, ki jih je bilo 86. Vsekakor častno in lepo število. GOSPODARSKE STVARI. Vinarska razstava in sejm v Ljutomeru. Opozarjamo ponovno na to vinsko razstavo in sejm, ki se vrši 3. in 4. marca v Ljutomeru kot prva prireditev v tem vinorodnem kraju. Priprave so v polnem teku in pričakovati je lepo število raz-stavljalcev, prodajalcev in kupcev. Polovična vožnja po vseh progah je zagotovljena. KMETIJSKE NOVICE. Osebna vest. Pri zadnji izpremembi naše vlade je odstopil dosedanji minister za poljedelstvo in vode Ivan Puceti in je bil na njegovo mesto imenovan dr. Fran Kulovec. Upamo, da bo tudi novi kmetijski minister, ki je naš rojak in ki je to ministrstvo že enkrat vodil, tudi sedaj uspešno zastopal naše koristi in da bo kot poznavalec naših domačih razmer in potreb izdatno pripomogel, da bo naše gospodarstvo lažje napredovalo. Vabilo na skupni občni zbor Vinarskega in sadjarskega odseka Kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru in Pokrajinske zveze vinogradnikov za Slovenijo, ki se vrši dne 5. marca t. 1. ob ^ 11. uri na Srednji vin. in sadj. šoli v Mariboru. — Dnevni red: 1. Poročilo predsednikov (odseka, zveze). 2. Poročilo odbora (odseka, zveze). 3. Poročilo preglednikov (odseka, zveze). 4. O grozdnem sukaču ali kiseljaku, ref. dir. A. 2mavc. 5. Likvidacija odseka v prid zveze, volitev likvid. odbora. 6. Reorganizacija zveze.. 7. Volitev novega odbora zveze. 8. Slučajnosti. Za polovično vožnjo za udeležence je zaprosil odbor min. saobračaja ter bo objavljena ugodna rešitev v dnevnem časopisju pravočasno. — Za odbor: Ing. Jos. Zupanič, t. č. tajnik. KNJIŽEVNOST. Knjige Kmetijske matice. Kmetijska matica, ki stoji pod neutrudljivim in smoternim vodstvom oblastnega kmetijskega referenta Štiblerja, je izdala za novo leto 4 knjige, in sicer-' 1. Veliki koledar za 1.1927., ki obsega poleg običajne vsebine razne prav poučne članke priznanih veščakov iz kmetijskega in drugega življenja. 2. Zbirka kmetijskih na- u k o v , II. zvezek. Spisal kmetijski svetnik Rohrman. Knjiga obsega 10 pol in vsebuje 120 krajših in času primernih sestavkov s posebnim ozirom na naše domače razmere in potrebe. Ti nauki se tičejo poljedelstva, travništva, reje goveje živine, prašičereje in sadjarstva ter je snov zajeta iz bogatih praktičnih izkušenj. 3. Sadjarstvo. Spisal adjunkt Kmetijske družbe Fr. Kafol'. Knjižica obsega 4 in pol pole in obdeluje na kratko važna poglavja našega sadjarstva, ki se tičejo sajenja, oskrbovanja in gnojenja sadnega drevja, cepljenja, preceplje-vanja, pomlajenja, varstva pred škodljivci, itd. Poleg raznih slik, ki pojasnjujejo snov, je dodana tudi tabela za sadne vrste. 4. Zdražbarji. Kmetska povest iz predvojne dobe. Spisal spominu svojega očeta R. Dolenca Metod Dolenc. Knjiga obsega 8 pol. Vse te knjige se dobe za letno članarino 30 Din, ki jo bo pa mogoče vzdrževati le v tem primeru, če se naši zavedni kmetovalci in gospodarji v obilnem številu pridružijo Kmetijski matici. V nadrobni prodaji se dobe te knjige pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Poljanski nasip 8, na katero se je obračati z naročili. Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Članarina 1927. Gg. tovariši se naprošajo, da v zmislu društvenih pravil tekom prvih treh mesecev poravnajo članarino, ki znaša v zmislu sklepa občnega zbora 40 Din. V to naj se gg. člani poslužijo poštnih položnic št. 12322, ki jih lahko prejmejo pri društvenem blagajniku inž. Wenku (Mariborska oblast, soba št. 61.) ali pri tajniku inž. Lukmanu (Sred. vinarska šola, Maribor). Zunanji člani naj si nabavijo pri naj-bližnjem poštnem uradu prazne golice, v katere je vpisati poleg številke našega ček. računa (12322) tudi sledeče besedilo: „Društvo kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast, Maribor". — Nekateri člani še niso poravnali svoje članarine za leto 1926. v iznosu 25 Din. Ti gg. tovariši — zamudniki se naprošajo, da to sedaj nemudoma store, sicer se v tek. letu ne bi mogli več smatrati za člane društva. Wenko, blagajnik. Zidanšek, predsednik. URADNE VESTI POROČILO tajništva o delovanju Kmetijske družbe za Slovenijo v 1. 1925., podano na rednem občnem zboru dne 16. decembra 1926. (Dalje.) Da bo pa tudi vodstvo poslovnih knjig pri podružnicah enotno, 'je glavni odbor založil knjigovodstvo za podružnice in je v ta namen izdal 2 knjigi: tajniško in blagajniško. Da pa vpelje načelništva v vodstvo teh knjig, jih je pozval na krajevne sestanke, na katerih je od družbe odposlani strokovnjak podal primerna navodila glede knjigovodstva kakortudi glede celotnega poslovanja podružničnega odbora. Nekatere marljive podružnice so hotele ojačiti svoje delovanje in so zaprosile za podporo, oziroma za brezobrestno posojilo. Glavni odbor pa jim žal ni mogel ustreči, ker tega ni dopuščalo gmotno stanje družbe. Ker so se pri nekaterih podružnicah pojavila nespo-razumljenja in -nerednosti, je družba posredovala, da se je zopet vzpostavilo znosljivo razmerje. Stanje delujočih podružnic in udov je bilo 1. 1925. 363 podružnic in 17.250 udov. Kmetovalec. Družbeno glasilo „Kmetovalec", ki ga urejuje gosp. kmetijski svetnik Rohrman, je najučinkovitejši po- učevalni pripomoček družbe. Žal pa, da ga udje premalo čitajo in upoštevajo. Ta list stane družbo več nego dobiva zanj udnine od članov. S 15 Din ni mogoče izdajati takega lista. Glavni odbor je skušal znižati stroške za njegovo izdajo v tiskarni in je dosegel znaten popust. Navzlic temu je pa morala družba še vedno zanj doplačevati iz drugih svojih sredstev. Glavni odbor še vedno razmišlja o tem, na kakšen način bi se dalo znižati izdatke za list. Na pobudo Sadjarskega in vrtnarskega društva je odbor uvedel akcijo za ustanovitev enotnega strokovnega lista za vsa društva v Sloveniji. Toda ta akcija ni uspela, ker so se skoraj vse korporacije izjavile proti temu. Potrebno bi tudi bilo nadaljevati z izdajanjem strokovnih knjig in gospodarskih navodil, ki so nam tako nujno potrebne. Zal, da to ni mogoče, ker primanjkuje potrebnih sredstev. Kmetijski pouk in kmetijski tečaji. Glavni odbor je v 1. 1925. začel intenzivno pospeševati kmetijski pouk pri podružnicah po deželi s predavanji in z večdnevnimi kmetijskimi tečaji. Ker družba sama ni imela dovolj strokovnjakov, je v ta namen zaprosila za državne strokovne nameščence, ki so se radi odzvali temu vabilu. Kmetijskih predavanj pri podružnicah je bilo 1. 1925. 36, ki so jih imeli trije družbeni in trije državni kmetijski strokovnjaki. Dvo- in trodnevnih kmetijskih tečajev je bilo v tej dobi 33, in sicer 17 v ljubljanski in 16 v mariborski oblasti, na katerih sta sodelovala 2 družbena, 26 državnih in 2 zasebna kmetijska strokovnjaka. Družba se je v 1. 1925. prvikrat udeležila Ljubljanskega velesejma s tem, da je na njem priredila razstavo vseh kmetijskih potrebščin, ki jih ima v zalogi. Ta razstava je v splošnem dobro izpadla in vzbujala občo pozornost. Mnogo je tudi doprinesla k temu, da se je javnost vsaj nekoliko poučila o poslovanju družbe in je veliko pripomogla k pouku kmetovalcev, ki so se udeležili te prireditve. Notranje zadeve. Glavni odbor je ponovno zaprosil ministrstvo pošte in telegrafa za oprostitev poštnine za svoje poslovanje, kakor ga uživa Srpsko Poljeprivredno Društvo v Beogradu, toda brez uspeha. Tudi za oprostitev kolekovanja vlog na oblasti, ki ga danes doseže že vsako društvo, je bilo treba mnogih vlog in posredovanj, preden se je to doseglo šele v 1. 1926. (Dalje prih.) VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pred izidom onega .Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30.. po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Bled, v nedeljo, 6. marca 1927. ob treh popoldne v „Blej-skem domu"; Breznica, v nedeljo, 6. marca 1927. ob treh popoldne v novi šoli; Duplje pri Tržiču, v nedeljo, 6. marca 1927. ob treh popoldne pri načelniku; Ptujska gora, v nedeljo, 13. marca 1927,. ob treh popoldne pri g. Juriju Topolovcu na Ptujski gori; Vrhnika, v nedeljo, 6. marca 1927. ob osmih zju^ traj v gostilni g. Turšiča; za Tuhinjsko dolino, na praznik, 19. marca 1927. ob enajstih dopoldne pri Josipu Hribarju v Zgornjem Tuhinju, 37. Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas-nika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mih. Rožanec. 8 Do sedaj kot najbolj priznano in učinkujoče sred-^ stvo zoper kužno obolenje na spolovilih krav in telic ter vsled te bolezni nastalo jalovost, so po sestavi živinozdravnika SADNIKAR-JA izdelane od I I lekarnarja M. Stanko Hočevar-ja I Bosulin - svečice. ! Bosulin-svečice so oblastveno preizkane in I priznane! ■ Bosulin-svečice so najbolj zdravilno učinkujoče! _ Bosulin-svečice blagruje nebroj zahval, ki so ■ na upogled ! ■ Bosulin-svečic sloves zavaja posnemovalce k ponarejanju. 1 Zato se čuvajte nepristnih svečic druzih imen! J Pristne Bosulin-svečice so v škatljicah po 12 kosov, stanejo 30 Din in se dobe ali naročajo EDINO v lekarni na Vrhniki. | Lekarna pri »Angelju varliu", Vrhnika. — Prva izdelovalniea in zaloga veterinarskih specialitet. KEMIJSKI LABORATORIJ ZA INDUSTRIJO, KMETIJSTVO IN TRGOVINO. Analize zemlje z določi vijo gnojenja. Preiskava in določitev vrednosti umetnih gnojil. — Preiskave modre galice in drugih za pobijanje škodljivcev določenih sredstev. — Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni ter njih ozdravljenje. Bistrenje vsakovrstnih vin. Raznovrstne analize za industrijske potrebe. — Dobava kvasnih glivic za vretje in prevretie vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev v vinogradništvu, sadjarstvu in hmeljarstvu, in sicer „Conchynol-a", „Arbinol-a", in „Hmelin-a". — Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije in sličtie ustanove, kot normalne kisline, normalne lužiue, koncentrirane in razredčene raztopline itd. MARIBOR, TRG SVOBODE ŠTEV. 3. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM reg. zadr. z neom. zav. Račun poštne hranilnice št. 14257 Brzojavke: jmetsKi dom" Telefon 591 b Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. štev. 1, pritličje Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod naj-ugodnejšemi pogoji. Obrestuje v oge nai^o / brez od-knjižice '0 povedi čistih. Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje !er čeke in nakaznice na druga mesta. Uradne ure : vsak delavnik 8.—12.1/6 in od 8.-4.% Brez umetnih gnojil ni najvišjih prideta! Napačno je, uporabljati samo superfosfat. Vsaki kmetovalec mora trositi razven superfosfata na oral še 100 — 150 kg 40%-ne kalilevo soli, in 50 — 100 kg apnenega dušika. Pojasnila in brošure o uporabi vseh vrst umetnih gnojil daje brezplačno Agri - kulturno - kemijski ured, Zagreb. Trg Ni, br. 4 b. 12. DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJM od 13. do 19. marca nag Dunaju (Wien, v Rotundi 13—20 marca). Razstava poljedelskih strojev in orodja kakor tudi vseh kmetijskih potrebščin. Ogled kmetijskih in gozdarskih izdelkov. „Domača žival". Razstava glede oskrbovanja živine. Razstava malih živali. Razstava za jedila in živila. Vinska razstava s poskušnjo. Mednarodna ravstava automobilov in motornih koles. — Znatno znižane vozne cene na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah. Brez vizuma se lahko prekorači mejo, če imate sejmsko vstopnico in in potni list. — Pojasnila in vstopnice po Din 40"— se dobijo pri „WIEIfER MESSE", WIEN VII. in pri avstrijskih konzulatih, kakor tudi pri zastopstvih „Wiener Messe" v vseh večjih krajih. Štev. 3. _Poštnina plačana v gotovini_ V Ljubljani, 15. februarja 1927. Leto XLIV. TOVALEC za Slovenijo. Inserati se računajo po naslednjih cenah t '/8 strani . '/„ strani . Via strani '/84 strani Din 400 — Din 300 — Din 200*— Din 100-- '/, stran .... Din 2400"— '/a strani .... Din 1200 — '/, strani .... Din 800'— '/„ strani .... Din 600 — Priloga listu stane Din 1500-—. — Mala naznanila do 20 besed stane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din. Kmetovalci — udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede Izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krndl, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin. ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine Vse cene so popolnoma neobvezne. Deteljna, travna in druga semena. vreč popust." domača detelja, gorenjska domača detelja, italijanska lucerna, pristna francoska lucerna italijanska . . . hmeljna lucerna .... bela detelja (inkl. švedske) mačji rep....... francoska pahovka angleška ljulika . laška ljulika travniška bilnica travniška latovka mehka stoklasa navadna šopulja pasji rep . . so naseldnje, pri odjemu celih 98% C 90% K 33— Din 98% „ 96% „ 28— „ 97% „ 92% „ 36— „ 97% „ 90% „ 33— „ 94% „ 90% „ 20— „ 97% „ 90% „ 39— „ 98% „ 90% „ 39— „ 99% „ 95% „ 15— „ 93% „ 90% „ 25— „ 90% „ 85% „ 24— „ 97% „ 97% „ 18— „ 97% „ 95% „ 12— „ 98% „ 95% „ 39— „ 85% „ 85% „ 38— „ 75% „ 75% „ 70— „ 85% „ 85% „ 10— „ 93% „ 90% „ 46— „ 97% „ 90% „ 84— „ 77% „ 90% „ 29— „ x ,,.,', V, ., ---"aunaLuia ac puaeuej ra- čuna po lastnih stroških. Zmesi travnega in deteljnega semena. Iz gori imenovanih zajamčeno čistih in kaljivih vrst, sestavljene po strokovnih navodilih stanejo: I. za barski svet kg Din 29.—; II. za peščeno zemljo kg Din 28.—; III. Za srednje težko zemljo kg Din 26.—; IV. za težko zemljo kg Din 25 — Siva semenska ajda po Din 4.50 za kg. Semenska pesa, Mamut in Eckendorfovka po Din 13,— za 1 kg. To seme je jamčeno pristno severonemško, najvišje ka-Ijivosti. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik v pločevinastih posodah pa Din 310,— m 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300kg. Kalijeva sol, 42% po Din 170.— za 100 kg, vreče po 50 ki stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300kg. Kajnit po 95,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400—600 kg. Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 145,— za lOOk* Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg. Mešano umetno gnojilo za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8^% kalija, 5% dušika in 9% fosforove kisline p® Din 180,.— za 100 kg. — Za 1 ha 500kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojlo za vinograde p« Dia 350,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 k«. Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92,— za 100 kg v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri celih vagonih p« 90.— Din 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji. Razklejena kostna moka, 29% fosforove kisline, 2K% do-šika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Surova kostna moka z 21% fosforove kisline ia 5% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 19/20/ž po Din 150—. Za na drobno oddajo r Ljubljani ia Mariboru stane vreča 100 kg 19/20% Din 155.—. Krmila: Lanene tropine z 38/40% beljakovin ia tolšče po Dim 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na drobno Din 5 za kg, najmanj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9 50 za kg na drobno Din 10,— za kg, najmanj 5 kg. Živinska sol po Din 2.25 za 1 kg Ljubljana, z vrečami (po 50 kg) vred. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Antiavit v varstvo posestve koruze in drugega semenj« pred vranami itd., se dobi v zaklopnicah po 100 gr Din 35—, za % kg Din 50.—, ^ kg Din 80.—. Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20, v ročkah po 3 'A kg Din 50.—. Cepllna smola po K kg Din 15.—, % kg po Din 8.— po Din 620.—. Ebulioskope Vldal-Maligand za preizkušanje alkohola v vinu po 500 Din za kompl. aparat. Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg. Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 50 za 1 kg. Fenolftaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po 11 Din za doza. Flora škropilnice, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—. Gnojne vile s 4 roglji po 15.— Din za komad. Grozdni mlin, tvrdke M. Kozinc, Sevnica, po Din 850.—. Grozdni ^nlin tvrdke Weiss, 65 kg teže po 1580.— Din. Grozdni rebljači „Ideal" štev. 8, prenosljiv po 2550.— Din. Grozdni rebljač tvrdke Weiss po 5450,— Din. Gumijeve plošče za trtne škropilnice po 5 Din komad. Gumijeve cevi za škropilnice po 12.— Din meter. Gumijeve krogljice za trtne škropilnice po 50 par komad. ..Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče K kg Din 30, H kg Din 50, 1 kg Din 90,— Karbokrimp, nizozemski fabrikat, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v ročkah po 3% kg po Din 45.—. Modra galica, zajamčeno 98/99% po Din 7.50 za 1 kg. Mostne mere, žepne, mali format po Din 95.—, večji format s termometrom po Din 140.—. Petrollenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg. ! Rafija la Madagaskar Mayungo po Din 18.— za 1 kg. Ročni žveplalniki po Din 65.— komad. Sadni mlin tvrdke Weiss po 4250,— Din. Sadna in vinska stiskalnica z dvema kosama Din 2.500.—. „Sergo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—, patroni po Din 7 za komad. Sulikol (koloidalrio žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg 65 Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek. Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400.—. Škarje za trte št. 37a ali št. 45 po Din 26.— ; št. 16 po Din 18.— za komad. Škropilnice, orig. Vermorel, trtne nahrbtne Torpille No. 1 po Din 620.—, Orangers po Din 590.—. Škropilnice franc. znamke „Automatique" Din 680.—. Škropilnica za sadno drevje In hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechvile" ročno-prevozna z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in Patent razpršilnikoma Din 2900.— Škropilnica za sadno drevje „A—H 20" nahrbtna, s spe-cijalno pripravo za mešanje z bambusovo cevjo z notranjo medeninsko cevko Din 1125.—. Škropilnica " „Austria" Nech-vile 192 c Din 500.—. Škropilnica „Komet" Nechvile D123 Din 500,— Trtne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 500, sistema Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.— za komad. Uspulun —■ za razkuževanje vseh vrst semenja — v škatlicah po 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92.—, 1 kg Din 170.—. Vinaikometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120.—. Vinometri „Weinlaube" od tvrdke Weiss po Din 60.—. Žveplo v obročkih za žveplanje sodov po 15 Din za 1 kg. Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.— za 1 kg, z 3% galico po Din 4.25 za 1 kg. švepleni trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalnik „Vindobona nahrbtni 26" Din 500.— Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Žveplalniki, ročni po 65 Din za 1 komad. Žveplalniki nahrbtni, št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—. * Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde & sin: Cepllnl noži za okulacijo in kopulacijo po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84.—; vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 52.—, 76.—, 117.—, 146.—, 190.—. Žage za drevesa od Kunde, od 30. —do 124.— Din. Živinoreja in mlekarstvo. Brzoparilnik! „Alfa" original B po 120 1 po 1900,— Dui. Gumijevi seski za teleta po Din 20 in 30 komad. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—. Posnemalnik „Titan" za 150 1 po Din 2500.—. „Baltic" posnemalnik za 35 1 Din 620. M : O za 60 1 Din 1260, za 100 1 K : 1 po 1700 Din, za 130 1 K po Din 1900 ali isti stroj s podstavkom Din 2950. Požiralnikove cevi za teleta 160, za goved 350 Din. Reporezni stroj E. W. A. po Din 700. —. Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970,— Din, 420 cm po 1025,— Din, 290/420 po 1120,— Din. Slamorezni klini (noži) po 55 Din komad. Slamoreznica, velika F. V. S. 12, po Din 2190. Telečji napajalniki po Din 100.—. Trokarji za goved po Din 100, za teleta in ovce po Din 70. Razne kmetijske potrebščine: Grablje železne, 10 zobne po Din 9.—, 12 zobne po Din 11.—; 16 zobne po Din 15.— za komad. Higosan, sredstvo proti snežni plesni rži, progavosti ječmena v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din. Kultivatorji (ročni) po 18, 20 in 25 Din komad. Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice po 10 1 po 90 Din, klini za vrvico po 3.— Din, lopate za štihanje po 23 Din komad. Pasti za voluharje po 1Q in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.— in palice za nasatvljanje Din 4.— Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetnjavosti v zav. po 200 gr Din 10.—. Peresa k vrtnim škarjam po 1 Din komad. ..Ptičji strah". Vsebuje 20 strelov, stane Din 20.—. Robkahii stroi za koruzo EMR po Din 950.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 10 Din [ kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din. Trijer. Original Kruger Reform „Einfach" (dva sita-tre-salca in trije cilindrski siti) po Din 2520.—. Žitni čistilniki z 10 sitami po Din 1600.—. Poljedelski stroji: Unlversal plugi: Sackov plug D7 MN po Din 1180.—. Sackov plug D6 MN po Din 1000.—. Sackov plug EFB5 po Din 920,- Sackov plug E9E po Din 1300.—. Dvojni Sackov plug ZH6RU po Din 1650.—. Obračalni plug UW5 po Din 1040.—. Obračalni plug NW5 po Din 1300. —. Plužni lemeži Sack: 7M24 po Din 52,—, 6R24 po Din 48.—. Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožempo Din 175.—. Podzemeljski plug Sack XII po Din 400.—, Sack XV po Din 400—. Sackov kompl. plug z sedmimi izruvači za krompir po Din 1250.—. Izruvač za krompdr Sack (glava) z sedmimi deli Din 420. Okopalniki: H4 po Din 315; XXV SACK (kopačice) po Din 440.— ; „Pfanet" štev. 18 Din 220. Okopalnike Planet-Plantage kompletne po Din 800.—. Osipalniki: z enim prednjim kolesom po Din 850; kompletni po Din 780; HSE po Din 310; HZL po Din 700, manjši po Din 350; M za 7" plug (Sack) po Din 390. Njivska brana: Z3 po Din 700; SE2 po Din 700. Travniška brana A3 po Din 700.—, A4 po Din 710.—. Travniške brane z zvezdnimi členki SA3 po Din 800.—, SB3 po Din 900.—. Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160. Sejalni stroi ..Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000. Kultlvator FZBVR SACK z sedmimi noži po Din 1780. z devetimi (peresnimi noži po Din 1980. _ Prcpojenje krav in izvrženje je največkrat vzrok nalezljivega katarja nožnice. Zdravljenje z „Bissulinom" ima zaželjen uspeh. „BissuIin" Vas ne pusti nikoli na cedilu. Le na živinozdravniško odredbo. — H. Trommsdorff, Chemische Fabrik, Aachen (Nemčija). — V zalogi pri: „Lykos", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. tetivami! Pomnožite in zholjšajte uašo krmo! Haprava (silo) za ohranitev ze ene krme. Najnovejše in najboljše konstrukcije (zaščitni znak) takojšnja pretvorba sveže košene trave v zelo redilne, vrednostno jako okusno lahko prebavlja- jočo (vitamin bogato) konzervo zelene krme. Z krmljenjem te krme se dvigne pri živalih produkcija mesa, mleka in masti. Samo na mleku se zviša donos od 1-3 litrov na dan pri 1 kravi. S to napravo si prihranite veliko dela in Vam je mogoče krmo spravljati pri vsakem vremenu, in postanete na ta način s spravljanjem krme od vremena popolnoma neodvisni. — Zgradba se jahko dovrši v par dnevih z pripravljenimi in izgotovljenimi obličnimi kameni. Zgradba se lahko amortizira v približno 10 mesecih samo pri večjem donosu m>eka. Za plačilo se prevzame tudi lesi— Vsa pojasnila daje in sprejema naročila: - 1AR3L JEZER VIK, STAVBENIK, CELJE (SLOVENIJA). - ■ iniirnTmTr min rmrmni iiin i um—n i min.........................mm m Telefon Slev. 16. PoStnl ček 10.333, Ustanovljena leta 1S89. MESTNA HRANILNICA UUBU0HSK9 Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev. (Gradska Stedionlca) LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Stanje vlože-1 nega denarja nad 1000 milijonov kron. j sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovauju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in bresti tudi tekočega računa je Večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnnga premoženja še mesto Ljublj ina z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo sodišča denar ne ioletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši roiaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hrani niči, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posoj la po nizki obrestni meri na posestva in menice. BT. c ® C M -—V c- k^ O .L, S n C O ^ . - ° *5 I— «« C — >o >N -S >N ? o n a > o - „ O Sin 'm >N S® Sf = ^ JU -r ra . O -o c S O o „ bt 1/3 pN iS® " S " e s* .5 o C •S "5 a> O > r- ; 3. Visoke hruške: (žlahtne): Hardisovka in Avranška; moštnice: Ozimka in Vajlarca I. vrsta po'12'50 Din, II. vrsta po 8 Din, III. vrsta po 4 Din. — (Pritličnih hrušek, marelic in češpelj letos ne bo na prodaj, pač pa prihodnje leto). Naročila, ki se morajo zaarati, sprejema Kmetijska družba že sedaj in je v interesu naročnikov, da se čim-preje prijavijo s svojimi naročili. Družba si pridržuje pravico, poslati ev. kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta že pošla. Pri vsaki naročitvi je navesti železniško postajo. Naročitve se sprejema samo do 2S februarja t. 1. Manj kot 10 dreves se ne bo pošiljalo. Stroški za ekspedicijo za vsak ovoj po 20 Din.