immmmasmemtmmtsi
AMERICAN NEWSPAPER PRINTED IN SLOVENIAN LANGUAGE
. Wiimnuamnmttmnnammam
ISSUED MONDAY WEDNESDAY FitlDAY
AMERICAN iN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLf	"AtttfcttnUt HfmtfF'	NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
NO. 45.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY APRIL 18th, 1927.
LETO XXIX.—VOL. XXIX.
Novi državljani.
PRETEKLI PETEK JE 35 ROJAKOV BILO NATURA-LIZIRANIH
Pretekli petek je bil velik dan za clevelandske Slovence na zve.zini sodniji. Nič manj kot 35 naših rojakov je dobilo državljanske papirje na zve-zini sodniji. Človek, ki je prišel v sodnjo dvorano je mislil, da razven Slovenca ni nikogar druzega pred sodnijo. Naša moč vedno bolj narašča, in tekom enega leta lahko računamo v Clevelandu na 12,000 do 15,000 državljanov slovenske narodnosti. "Ameriška domovina" je ponosna na to dejstvo, ker si prizadeva že zadnjih 15 let, da svetuje, pi-ucuje in vodi naše rojake k državljanstvu. Kljub precejšnim težavam v današnjih dneh, ki so združene s pridobitvijo državljanskega papirja, pa premagajo naši rojaki vse ovire in z uspehom končajo svoje državljansko delo. Lansko leto so bili Slovenci prvi v Clevelandu glede najboljših odgovorov v državljanstvu pred sodnijo. To je, da so najboljše pripravljeni za preskušnjo. Tudi to je narodu v čast in ponos. Pretekli petek so dobili sledeči rojaki državljanske papirje: Janko Banič, PauJinjt Ariel. John Bradač, Martin Alič, Andrej Blatnik, August Česen, John Kern, Marija Česen, Frank Dacar, Jos. Hren, Rud. IKozan, Peter Curčič, •Fr. Bogovič, Louis Intihar, L. Kal inič, Jennie Levstik, John Mišic, Fr. Malovašič, Fr. Pa-pež, Mary Lustik, Al. Mari-nič, John Saurič, Pauline Ži-vič, jos. Šega, Anton Vahčič, Marija Hočevar, Frances Barvan, Flor. Močilnikar, Feliks Strumbel Louis Oswald, Louis Bežek, L. Goricar, E. Baučer, Zvonko Mohorič, John Sluga, skupaj 35 Slo-vencev in Hrvatov novih ameriških državljanov. Zad-njič smo omenili, da je No-^ega leta sem postalo 219 na-ljudi ameriških državlja-n°v, danes priobčujemo ime-'la 35 nadaljnih novih državljanov, skupaj od Novega le-la 254. In pazite, koliko jih Se bo! Nič manj kot 379 učen Cev» ogromna večina Slovencev in Hrvatov, je obiskova-'o državljansko šolo od oktobra meseca lanskega leta Pa do 1. marca letos. Ta šola J(e pod vodstvom urednika Ameriške Domovine". Kon-pa: vsem novim ameriškim državljanom naše iskre-ne častitke!
24,000 oseb prizadetih od silne povodnji na jugu
Cairo, 111., 17. aprila. Ogromna reka Mississippi je prestopila svoje bregove in, poplavila okolico. Več kot 24,000 oseb se nahaja brez strehe. Nasipi so porušeni, ill voda je preplavila tisoče akrov rodovitne far-marske zemlje. Sanitarne razmere med begunci so strašne Pomanjkanje hrane preti. Ameriški Rdeči Križ je mrzlično na delu, da prinese pomoč.
S? bilijonov ljudi
nasvetu.
Chicago, 16. aprila. Tekom I 0 let od danes se bo nahaja-JJ na svetu najmanj 60,000, jWOOO ljudi, pravi profesor J5°ss iz Wisconsin univerze. vJanes imamo na svetu pribli-*n.o 1,800,000,000 in bi se to-'°J prebivalstvo v 100 letih P°množilo dvaintridesetkrat.
Najslavnejši elevelandski pravnik dr. George W. Crile, J* je pravkar vrnil iz Afrike, Jier se je pečal z lovom na "■vje zveri. Ubil je več levov, ^onov, itd. V kratkem dospe v Cleveland.
—	Poslanska zbornica državne postavodaje je z 91 glasovi proti 13 sprejela predlog, ki naklada davek na vse cigarete prodane v državi Ohio. Davek znaša 10 procentov vrednosti cigaret, in se računa, da bo prinesel državni blagajnika leto ogromno svoto $4,750,000. Toda računa se, da senatska zbornica državne postavodaje tega predloga ne bo sprejela, in bo torej ostal samo na papirju. Vseeno pa ima predlog zelo dobre zagovornike.
—	Pobratimija med bivšimi ameriškimi in nemškimi ter avstrijskimi vojaki iz svetovne vojne se je vršila pretekli torek zvečer v Grays Armory. American Legion, organizacija bivših ameriških vojakov je povabila Nemce in Avstrijca,na skupen banket in družabno slavnost. Glavni govor je imel župan John D. Marshall, ki je dejal, da si šteje v čast, da more v imenu American Legion pozdraviti bivše si nasprotnike. Zanimanje je vzbudil govor nemškega konzula dr. Borchers, ki je med drugim dejal: "16 let je tega, odkar sem prišel prvič v Zjedinjene države. Misel tedaj, da bi kdaj prišlo do vojne med Ameriko in Nemčijo je bila tedaj preveč bedasta, da bi jo kdo gojil. Živel sem z Amerikanci v najlepšem sporazumu in v odkritem prijateljstvu. Šest let potem je vojna furija razpali-la medsebojne strasti, in vsega sporazuma je bilo konec. Vzelo je deset let, da smo se lahko zopet sešli in si prijateljsko sežemo v roke. Dal Bog, da bi se to prijateljstvo nikdar več ne skalilo." Za njim je govoril ogrski konzul, dočim je bil avstrijski konzul radi bolezni zadržan. Večer je skrajno ugodno upljival na vse navzoče.
—	Dne 1. maja poteče pogodba med cestno železnico in med unijo uslužbencev železnice. Kot se čuje, bodo uslužbenci zahtevali višjo plačo. 60 novih članov je unija sprejela pri zadnji seji. Dvomljivo je pa, da bi kom-panija dovolila večjo plačo uslužbencem.
—	Prihodnji četrtek pride v Cleveland Eamon de Valera, znani irski patriot, ki zagovarja ustanovitev irske republike. Mesto Cleveland mu priredi velik sprejem s parado in banketom.
—	Dečki, ki so se zadnjo soboto igrali na Mervin ave. in Columbus Rd. so našli 39 palic dinamita, katerega je pozneje policija zaplenila. Sumijo, da je dinamit last vlomilcev v Clevelandu.
SO ZGUBILI SVOJ UPLIV PRI DRŽAVNIH POSTA-VODAJALCIH
Columbus, Ohio, l5. aprila. Prvič v zgodovini državne postavodaje v Ohio, odkar je upeljana prohibicija, so bili pristaši Anti-saloon lige poraženi v državni postavodaji. Kot znano so imeli suhači zadnjih sedem let absolutno kontrolo nad državno posta-vodajo. Ne ono, kar se je v državni zbornici sklenilo, pač pa kar so suhači potom Anti-saloon lige odobrili, to je obveljalo. Sicer imajo še danes večino, toda dvetretinska večina, katere so bili vajeni doslej, ni več. Šlo se je radi mirovnih sodnikov in vaških županov. Le malo je manjkalo, pa bi zopet dobili to državno nadlego in svojat na naše rame. Kot znano, je najvišja sodnija v Washingtonu prepovedala vaškim županom in mirovnim sodnikom soditi kršilce prohibicije, ako sodniki in župani take kršilce kaznujejo in od te kazni sami dobijo svoje odstotke ali plačo. S tem je bil zadan smrten udarec tem nepridipravim. Toda državna postavodaja je naredila drug predlog, glasom katerega se vaškim sodnikom plaČLjc redna plača, tako da jim ni treba zanašati se na procente kazni, katero naložijo kršilcem prohibicije. Ker pa je poslovna doba državne postavodaje že blizu konca, obstoji pravilo v državni postavodaji, da če kdo hoče sedaj vložiti kak nov predlog, mora*biti slždnji podpiran z dvetretinsko večino, Dvetretinska večina v senatu je 25 članov. Toda suhači so dobili za svoj predlog samo 21 glasov, in predlog je propadel Predlog ostane sedaj na splošnem dnevnem redu, in more priti na vrsto le, ako poseben odbor senata to dovoli, ker so pa v tem posebnem odboru le mestni senatorji, to je, sena torji, izvoljeni v velikih mestih, je gotovo, da vaških sodnikov ne bodo vsaj za dve leti ne več poklicali v življenje. Bolje bo za vse tako.
SVETOVNI REKORD AMERIŠKIH ZRAKO- , PLOVCEV
Mineola, L. I., 15. aprila. Bert Acosta in- Clarence Chamberlain, dva ameriška zrakoplovca sta dosegla svetovni rekord v tem, da sta naj-dalje zdržala v zraku s svojim zrakoplovom. V zraku sta se nahajala 51 ur in nekaj minut, česar se pred njim še nikomur ni posrečilo. 385 ga-lon gasolina sta imela zrakoplovca s seboj. Naredila sta tako dolgo pot, da bi lahko prišla iz New Yorka v Pariz in nazaj.
Šesto predavanje S. N. Čitalnice v Clevelandu.
— Nadaljnih 20 častnikov ohioske narodne garde bo aretiranih te dni od zvezinih oblasti. Dosedaj so zaprli že 9 kapitanov in majorjev narodne garde, katerim se očita, da so vlado sleparili za denar. Nadaljne preiskave so pa dognale, da je skoro sleherni častnik narodne garde zapleten v te sleparije. Vlada 'je trpela skoro $60,000 škode.
V četrtek večer, 21. aprila, ob pol deveti uri priredi Slovenska Narodna Čitalnica v sokolski dvorani S. N. Doma v Clevelandu svoje šesto predavanje. Predavatelj bo to pot dobra poznana osebnost med ameriški Slovenci. Povsod ga poznajo in ga imajo radi, bodisi radi zdravega in originalnega humorja, ki je tako dobro doše! našim slovenskim časopisom, bodisi radi njegovega smeha in možate prijaznosti. Kot večletni potnik in dopisovalec, poleg tega pa še vrtnai in prijatelj rastlinstva, je zelo dober poznavalec cvetlic, katerih ne manjka pri naši slovenski hiši. Ta večer bo namreč predaval g. A. J. Terbovec, urednik "Nove Dobe" o naravnem sorodstvu, ki obstaja med rastlinami, o plodenju in negovanju vrtnih cvetlic, kakor tudi o domačem vrtnarstvu. Predavanje mora zanimati vsako Slovenko, ki želi imeti lep vrtič, kakor tudi vsakega Slovenca, aKo hoče biti poučen o skrivnosti naravnega razvoja, ki obstoja v rastlinstvu.
Pri zadnjem predavanju, ko sta govorila g. Frank Ker-že, urednik "Časa" in naš umetnik g. H. G.- Perušek, je bilo navzočih do 300 oseb. To kaže, da je zanimanje za predavanje veliko, da ljudje hočejo imeti vedno večje obzorje na vseh poljih vede in razuma. Vstopnina je prosta, vsak je vabljen, da obogati svoje znanje v svoje lastno korist. Pripeljite svoje prijateljice in prijatelje, dajte jim priliko, da se učijo in veselijo znanstva, ki je tako potrebno, da se počutimo srečnejše in bolj zadovoljne v svojem življenju. — Janko N. Rogelj, predsednik.
-o-—
KARLOVO SRCE GRE NA OGRSKO.
Budimpešta, 15. aprila. Ogri baje želijo, da se prenese srce zadnjega avstro-ogr-skega cesarja na Ogrsko. Župan mesta Stuhlweissenburg je naprosil bivšo cesarico Žito, ako dovoli, da se Karlovo srce prenese na Ogrsko. Do-tično srce je bilo svoje čase od zdravnikov odstranjeno i? telesa. Srce bi potem v kakem muzeju ali drugem kraju imeli spravljeno. So pač velike skrbi, ki nadlegujejo Mažare!
Spor med Kitajci
ZMAGONOSNA ARMADA KANTOVCEV JE MEDSE-BOJ RAZDELJENA
—	V četrtek, 21. aprila se začne zopet z rednim poukom v državljanski šoli na 55. cesti in St. Clair ave. v dvorani javne knjižnice. V četrtkih in petkih se vrši pouk za one, ki so se na novo vpisali v šolo, dočim bo pouk tudi v sredah za one, ki niso dokončali prejšnjega razreda. V četrtek in petek 21. in 22. aprila se lahko vpišejo tudi novinci, a pozneje se ne bo več sprejemalo novih.
—	Statična elektrika je bila kriva razstrelbe v tovarni za barve, Patterson-Sargent Co. o kateri razstrelbi smo poročali v zadnji števliki. Raz-strelba je zahtevala smrt dveh moških in ranila nadaljna dva.
Šangaj, Kitajska, 16. aprila. Kitajski general Čiang Kaj Šek, vrhovni poveljnik kan-tonske armade, je danes nastopil proti svojim lastnim ljudem. Kantonska vlada je razdeljena v dva elementa: boljševiški in nacionalistični. Vrhovni poveljnik Kaj Šek je narodnega mišljenja in sovraži boljševike. Boljševiški del kantonske vlade ima svoj sedež v Hankowu, dočim ima general Kaj Šek svoj sedež v Šangaju. Kaj Šek je zahteval, da kantonska vlada odstrani Mihaela Borodina, boljševiškega svetovalca in 18 drugih boljševikov. Ker kantonska vlada ni hotela tega storiti, je začel general Kaj Šek na lastno pest vojno proti svojim lastnim dosedajnim pristašem. Sedem drugih poveljnikov kantonske armade se je pridružilo Kaj Šeku in napovedalo boj boljševikom. Medtem pa grozi Rusija z nekako vojno. Jasno je, da je Rusija, oziroma boljševiška stranka v Rusiji povzročila sedajni razkol v kantonski armadi. Rusija očita velesilam, da so podkupile generala Kaj Šekii v svoje imperialistične namene. Nadaljni položaj je odvisen od tega, ali bodo vojaki ostali zvesti Kaj Šeku. Ako bodo, tedaj za tujezemce ni velike nevarnosti na Kitajskem, ako pa ne, tedaj zna priti do krvavega bratomornega klanja.
-%--Sr-
ŠE ENA BRCA ZA OHIOSKE ŽUPANE.
Cincinnati, Ohio, 16. aprila. Župani v državi Ohio so eksekutivni uradniki in kot taki nimajo absolutno nobene postavne pravice vršiti sod-nijske posle. Vse obsodbe, katere so ti župani izrekli tekom zadnjih let so nepostav-ne. Tako se je izjavil danes sodnik Struble v Common Pleas sodniji. Obenem je sodnik Struble zapovedal, da se nemudoma izpusti iz zaporov neki John Hali, ki je bil obsojen od vaškega župana v Addyston, Ohio, radi kršenja prohibicijske postave. Vaški župani ne smejo soditi, je mnenje tega sodnika. Ustava je razdelila vlado države Ohio na tri dele, eksekutivni, postavodajalni in sodnijski. Nobenemu uradniku ni mogoče, da bi izvrševal dva dela vlade, to je eksekutivnega in sodnijskega. Kdorkoli je bil obsojen od vaškega župana, lahko zahteva priziv.
—	Zvezine oblasti so prijele Canadca, 70 let starega Fred Paquette, ker je ponarejal bankovce in kovani denar. Nahaja se v zaporu, ker ni mogel postaviti $10,000 varščine. Paquette je že prej presedel 22 let v ječi. Za ponarejanje denarja je določena kazen 25 let ječe in najbrž Paquette ne bo nikdar več videl svobode, ker je že prestar.
—	Policija je zadnje dni zaprla več sumljivih oseb v naselbini. Obdolženi so več tatvin.
Vsak skuša biti spreten računar v Clevelandu
Človek, ki pride v slovensko naselbino bi mislil, da je tu univerza za umetno računstvo! Da bi videli kakšno računanje se vrši te dni v naselbini. Ne samo na St. Clairju, pač pa tudi v Collinwoodu in Newburghu in drugod. Šteje se in šteje, odšteva, prišteva, deli, množi, skratka vse panoge priprostega, umetnega, domačega in učenega računstva so zastopane. Računa staro in mlado, moško in žensko. In koristna stvar je to! Vežbanja v računstvu nikdar ni dovolj. Marsikdo že dolgo vrsto let ni štel do 50, a danes pa, ko šteje zajce in piščance, ki so bili naslikani v velikonočni številki "Ameriške Domovine," danes pa se majejo in bliskajo številke. Kot čujemo je Jos. Grdina, ki ima slovensko knjigarno, prodal že 82 "Hitrih računarjev."
:Kdo bo najbolje pogodil, koliko zajcev in piščancev je naslikanih v velikonočni številki "Ameriške Domovine?" Kdo bo?
Ker se je pokazalo tako nepričakovano zanimanje .za to težko nalogo, je uredništvo sklenilo nagrade povečati, in sicer sledeče: Prva nagrada je $15.00 v zlatu, druga nagrada $10.00 v zlatu, nadalje dve po $5.00, tri po $2 in pet nagrad po $1.00.
Potrebno je samo to, da je odgovor prinešen najkasneje do srede, 20. aprila do pol sedme ure zvečer v naš urad, nadalje, da je odgovor spisan čedno na kosu papirja, opremljen z naslovom in imenom dotičnega ter da je napisano na odgovoru, kaj ste najbolj z zanimanjem brali v velikonočni številki "Ameriške Domovine." Dne 22. aprila pa priobčimo imena in naslove onih, ki so najbolj pravilno rešili. V poštev ne pride, kdo prvi prinese, pač pa kdor čedno napiše in pravilno reši! Ako se pokaže za to zabavo zanimanje, priobčimo vsak mesec kaj enakega v listu.
Bogat plen.
ZVEZINI AGENTI DOBILI PRI ODVETNIKU ZA 50 TISOČ PIJAČE
Newark, N. J., 15. aprila. Neki odpuščeni sluga ki se je hotel maščevati nad svojim gospodarjem, je danes pripeljal zvezine prohibicijske agente v krasno palačo bogatega odvetnika Bayard Kirk-patrick, kjer so prohibicijski uradniki dobili vina, pive, žganja in šampanjca v vrednosti $50,000. V kleti so našli 145 kvortov škotskega žganja, o katerem trdi višji pro-hibicjski uradnik, da je to del vtihotapljenega žganja, ki je bilo .zadnji teden izkrcano iz nekega parnika v Raritan Bay. Tedaj je bilo zaplenjenih kakih 1000 zabojev žganja, in moštvo parnika je bilo aretirano. V kleti odvetnika so dobili pet sodov polnih žganja, pet zabojev gina, 36 kvortov šampanjca nekaj finega likerja ter veliko izhe-ro raznih vin. Štirje veliki avtomobili so bili najeti, da so tovor odpeljali. Varant za preiskavo poslopja je bil izdan od zvezinega komisarja na podlagi zaprisežene izjave Guy Johnsona. Ta Johnson je bil šest tednov zaposljen ari odvetniku kot sluga, nakar ga je odvetnik spodil iz službe.
—	Po polurnem lovu na Erie jezeru je neka vladna oborožena ladija zajela neko jahto, ki je skušala vtihotapiti v Toledo, Ohio, zalogo ca-nadske pive in žganja. Na krovu so dobili 110 zabojev pive in 10 zabojev žganja. Kapitan vladne ladije je opazil jahto na jezeru in je oddal dva strela v znamenje, naj jahta obstoji. Ker se pa posadka jahte za to ni zmenila, je vladna stražna ladija začela streljati s strojno puško proti jahti, nakar se je slednja ustavila. Zaplenjeno blago, jahto in dva moža so pripravljali v Cleveland.
—	Mestni manager Hopkins je govoril zadnji torek v prostorih Tenth Ward Improvement Association. Prostori se nahajajo na 49. cesti in Hamilton Ave. Glasom načrtov, ki jih ima sedanja mestna uprava, bo mesto Cleveland tekom desetih let najlepše in najbolj zdravo mesto v Zjed. drŽavah, se je izjavil Mr. Hopknis.
* Te dni je v Wyomingu zapadlo 19 palcev visoko snega.
NEMIRI V PREMOGAR-SKIH KRAJIH.
Brzojavke iz Pittsburgha poročajo, da je prišlo do večjega streljanja v okolici pre-mogarskih rovov, ki spadajo Pittsburgh Coal Co. v Moon Run, Pa. Šest unijskih pre-mogarjev je bilo aretiranih. Nadalje je premogarska družba dala povelje, da se mora 500 premogarskih družin izseliti iz kompanijskih hiš. Z enakim preganjanjem nameravajo operatorji prisiliti pre-mogarje, da se vrnejo na delo.
—	Družini Mr. in Mrs. Frank Kramer, 15454 Calcutta Ave. je bil v Glenville bolnici rojen sin. Mrs. Kramer je hčerka Mr. in Mrs. Jančarja, 15706 Parkgrove Ave., ki sta s tem novorojencem dobila že 13. vnuka. Naše častitke!
—	Vremenski prerok se je za Velikonoč debelo zlagal. Prerokoval je dež, sam dež, ves dan dež, toda lepšega pomladnega dneva letos še nismo imeli kot na Velikonoč. Vsi avtomobili v mestu, kakih 175,000 po številu, so bili zunaj. In primeroma malo nesreč se je pripetilo: dve osebi ubiti, pet ranjenih.
-— V nedeljo zvečer, 17. aprila je po dolgi bolezni preminula Rozalina Vidmar, stara 32 let, stanujoča na 5433 Homer Ave. Tu zapušča soproga, dva sina, Andrej in Anton Baron, mater, dve sestri. B'la je članica društva W. W. Pogreb se vrši v sredo zjutraj. Počivaj v miru, sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje!
—	Charles Garfinkel, zvezi-ni naselniški uradnik v Clevelandu, se je v petek vrnil domov od dela. V sobi je dobil nekega 16 letnega dečka, ki je kradel. Prijel ga je za vrat in izročil policiji, a še prej ga je pošteno oklofutal.

"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOMEJ
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
NAROČNINA:
Za Ameriko........$4.00 I Za Cleveland po pošti ... $5.
Za Evropo......v* . .$5.50 | Posamezna številka----3c.
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. Tel. Randolph 628.
/AMES DEBEVEC, Publisher,
LOUIS J. PIRC, Editor
Read by 35,000 Slovenians in the City of Clevelnad and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only.
Entered as second class matter January 5th, 1908, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879.
No. 45. Mon. April 18th, '27.
PROSPERITETA PREDSEDNIKA C00L1DGA
Danes je na štrajku 150.000 premogarjev v Zjedinjenih državah, oziroma so brez dela. To pomeni, da najmanj pol milijona ljudi nima nobenega zaslužka, ker premogarji imajo družine, katere morajo preživljati. Vsa stvar je očividno v čisto mrtvem položaju, kar se tiče vlade v Washingtonu. Administracija predsednika Coolidga doslej ni niti z mezincem genila v korist poravnave spora, da se premogarji vrnejo na delo. Na drugi strani pa si izbirajo premogarji skrajno slab čas, da prenehajo z delom. 1. aprila vsako leto postaja vreme gorkeje, porabi se manj premoga, in štrajk premogarjev, oziroma prenehanje z delom ne upljiva mnogo pri občinstvu. Do jeseni se bodo že kako pobotali, misli povprečni Amerikanec. Toda pri tem pa ne pomisli da medtem strada pol milijona ameriških državljanov. Tista republikanska prosperiteta predsednika Coolidga ima več črnih, grdih madežev. Coolidge bi moral gledati, da si vsaj prizadeva, očistiti dotične madeže na ameriški javnosti.
Se	#	Jjs
Richard Zavrtnik, sin Jože zavrtnika v Chicagi, je napisal v "Prosveti," da je slovenščina čisto mrtev jezik, brez vsake prihodnjosti in pomena. Tako piše sin onega, ki živi že 25 let od pisave (če jo smemo tako imenovati) v slovenskem jeziku. Če ne bi imeli v slovenščini nobenega drugega izraza kot "hudič te vzemi," bi že sam ta izraz kazal na dovolj veliko živahnost slovenščine, in mi ne privoščimo Richardu, da pride vrag po svoje! Kdor materin jezik zaničuje, ta sam sebe zasramuje!
Se	Se	Se
Zakaj imamo slovenske pridige v cerkvah, zakaj prirejajo čitalnice poučna predavanja, zakaj ustanavljamo slovenske mladinske šole, slovenske narodne domove, ako ne iz vzroka, da mladini pokažemo lepoto našega jezika, gibčnost našega jezika, svetovni sloves naših pisateljev in pesnikov, katerih dela so prestavljena v mnogotere svetovne jezike! Milijone dolarjev je slovenski narod dal zadnjih 10 let v Ameriki za svoje ime, in za mrtvo stvar se gotovo ne žrtvuje!
In konečno: zakaj vabiti mladino v Slovensko Narodno ~ Podporno Jednoto, ako je izraz "slovenski" mrtev, brez pomena? Zakaj slepomišite okoli s slovenskim imenom, katerega se tako sramujete! Proč z njim! Vsak iskren Slovenec v Ameriki že itak dobro ve, da je zavrtniku in "Prosveti" ljubši vsak Žid, ako je rdečega jezika in prepričanja kot pa slovenski delavec, ki skuša vcepiti ljubezen svojega jezika tudi svojemu otroku!
Mussolini gleda v črno temo in brutalno preteklost ter misli, da ustvarja napredek za Italijo. Njegove ideje o vladi, njegove diktatorične metode, njegovi despotični principi, vse to je bilo že preizkušeno od starih tiranov, položeno na tehtnico in pronajdeno prelahko. Mussolinije ideje so dobre za predpotopno dobo, ne pa za dobo elektrike, v kateri živimo.* Mussolini lahko zmaga s svojimi idejami le v tem slučaju, ako se ustavi ves svetovni napredek. In če se to zgodi, tedaj bo Mussolini kronan kot največji vodja svojega naroda.
Nedavno tega se je vršil banket bankirjev v Clevelan-du. Pri banketu je eden izmed bankirjev čital pesem, katero je sam zložil in ki je bila skrajno neslana in siaba. Bankirju se ni nič zgodilo radi tega. Kaj pa je če bi en pravi pesnik skušal narediti slab ček? To bi bankirji planili po njem!
Letna konferenca S. N.!
Doma v Clevelandu, O.
vršeča se 19. januarja 1927 v avditoriju S. N. Doma.
(Nadaljevanje)
Skuk izjavi, da se ne briga, kaj govorijo ljudje pač pa ve, kaj veleva njemu njegova dolžnost in srce.
Na predlog, da se vrši debata o sistemu, katerega stavi br. Stokelj, izjavi Perdan, da je ves sistem izražan v resoluciji. Povdarja, da tu ne igra vlogo nikaka osebnost ker nima nihče do br. Skuka ni-kakega sovraštva, ker vrši svoje delo vestno, poslovodja pa mora biti v direktoriju, ker on je prvi gospodar, dočim rpora biti hišnik priprosta oseba, ki je podrejena poslo-
vodjevim ukazom.
Po mnenju brata Kačarja je glavno vprašanje konference znižanje upravnih stroškov.
Končno se preide na glasovanje o predlogi Krist Stokel-na, da se debatira o bodočem sistemu. Predlog poražen in se nadaljuje le debata o resoluciji. Na predlog brata Jan-kovicha pa je tudi debata o resoluciji zaključena.
Na izvajanje brata Kovači-ča da tajnik nima prostora v direktoriju ako ga nima tudi oskrbnik, izjavi Medvešek, da tajnik, kot uradnik, ki vrši vse uradne posle korporacije, mora biti v direktoriju.
Br. Černe priporoča zborni-ci naj da direktoriju nalogo v bodočem letu vpeljati manager sistem ako bo le mogoče.
Možno je, da so danes kje preveliki stroški, kar se bo v kratkem preštudiralo in pri šlo do zaključka.
Br. 'Kremžar priporoča, da prepustimo celo zadevo ali je oskrbnik lahko v direktoriju ali ne ter o sistemu bodočemu direktoriju. Če izvolimo danes direktorja, katerega izvoli direktorij oskrbnikom, ima vse pravice, da je direktor in oskrbnik obenem. Ako pa pride nocoj resolucija na glasovanje, zahteva on, da se šteje po delnicah.
Brata Wirant in Gril sta mnenja, da imamo danes fak-tično že manager sistem. Wirant apelira, da izvoli konferenca direktorje, katerim zaupa in jim da polno moč.
Br. F. Oglar bi želel, da bi vodili seje bolj resno in trgovsko. Vsak zastopnik bi se moral zavedati, da je s tem, da je sprejel zastopništvo, sprejel nase veliko odgovornost. Kar se tiče uprave in sistema bi on rad vedel par stvari in sicer: Če misli brat Medvešek, ki je z Domom ta-korekoč zrastel, da bi bil Dom kaj na boljšem, če bi bil on popolni manager, namreč, da bi imel o vsem on zadnjo, oziroma odločilno besedo. On je vedno za enega gospodarja, če je ta gospodar dober in ve kaj hoče. Istotako bi želel, da se izrazijo direktorji.
Brat Medvešek odgovori, da je za enkrat, dokler se stvari temeljito ne preštudira, še težko odgovoriti, kateri sistem bi bil boljši.
O znižanju stroškov, o katerih se mnogokrat čuje in so prišli tudi zastopniki s tem np dan, spregovori oskrbnik Skuk: Tukaj pridete in zahtevate znižajte stroške, katerih pa direktorij brez kooperacije društve in občinstva ne more znižati. Kar se tiče mojega dela sem mnogokrat napravil stvari, ki bi mnogo več stale, če bi se jih dalo delati. Sicer pa vam nočem razlagati mojega dela, ker če človek pove, rečejo, da se hvali, če molči, pa da je trot. Da lahko bi se znižalo stroške, če bi bilo več kooperacije. Če se dela pa škodo na vseh koncih in krajih, stroškov ni mogoče znižati. Direktorij je priporočal večim društ. da bi pobirala' vsa na isti večer ases-ment, da bi bilo manj dvoran za čistiti, kar bi pomenilo znižanje stroškov, toda ne marajo poslušati, češ, kaj nam boste vi diktirali. Kot direktor in oskrbnik sem smatral za svojo dolžnost gledati na to, da ostane Dom v najboljših rokah.
Brat Somrak pojasni, kako je bilo pred dvemi leti, ko je nastopil Skuk službo oskrbnika, ko se ni nihče prijavil. Bi je član direktorija. Kaj, ako se pripeti kdaj v bodočnosti enak slučaj?
Predsednik Skuk naznani, da gre resolucija na glasovanje nakar opozori brat Kremžar, da ostane pri svoji, izjavi, da se bo v tem slučaju glasovalo po številu delnic, kot jih kdo lastuje ali zastopa. Ker je samo en priziv zadosten, da povzroči enako glasovanje in ker bi v enakem slučaju konferenca najbrže še ne bila končana, apelira brat Grill na brata Kremžarja, naj umakne svojo zahtevo, kar je slednji pripravljen storiti, ako tudi predlagatelji umaknejo resolucijo. Ker je lista onih, ki so imeli besedo izčrpana, opomni br. Somrak, da se mora prvi predlog porušiti, ako hočemo nadajevati z debato.
Br. IKovačič predlaga, da se debata nadaljuje. Dano na glasovanje. Rezultat: debata ostane zaključena.
Medvešek apelira na zbornico, naj pohiti z delom ker je treba ukrepati še o novem direktoriju, da bi namreč nastavili za nadziranje veselic stalnega paznika ter bi potem
lahko znižali število direktorjev. Odvisno je seveda od zbornice, da o tem ukrene. Ne zdi se mu pametno, da se o tako malenkostnih stvareh potrati toliko časa. Zdi se mu, da bi imeli lahko nekoliko več upoštevanja za ljudi, ki delajo za Dom že zadnjih deset let. Apelira na zbornico, da otvori debato samo za toliko, da bq lahko stavljen predlog, da se celo zadevo izroči direktoriju.
Predsednik Doma, Br. Marn obžaluje, da se danes tako zboruje, ko bi lahko ukrepali kaj pametnega in koristnega.
Br Skuk izjavi, da zastopa br. Kremžar za $16,000 delnic in če se ne umakne s svojo zahtevo, se mora vpoštevati.
Kremžar izjavi, da zaupa bodočemu direktoriju, da uredi vso upravo sam in- odstopi od svoje zahteve, če tudi nasprotna stranka umakne svojo resolucijo ter prepusti vse bodočemu direktoriju.
Br. J. Perko predlaga, da se resolucijo zavrže, ker itak ni na mestu in ima vsak delničar pravico biti direktor kot tudi sprejeti službo.
Perdan opomni, da resolucija ni bila rešena na direktorski seji in je vsled tega prišla pred konferenco. Kle-menčič od direktorija pojasni zakaj resolucija ni bila sprejeta na direktorski seji. Ker niso hoteli, da bi dobila zadoščenje osebnost.
Predsednik Skuk opozori zbornico, da sprejme Kovači-čev predlog, da ostane debata odprta. Sprejeto.
Br. Wirant stavi predlog, da se prepusti vso upravo direktoriju. Podpirano in sprejeto z veliko večino.
Da se na bodoči konferenci ne bo preveč tratilo časa, predlaga br. Somrak, naj se prinese vse resolucije pred direktorij e nmesec pred konferenco. Sprejeto.
(Konec, prihodnjič.)
ON VSE VE.
Ruski car Pavel I. je imel navado, da je svojim oficirjem stavil najrazličnejša in dostikrat tudi nemogoča vprašanja. Kakor hitro pa mu dotični ni mogel dati zadovoljiv odgovor, je rekel: "Zopet eden od polka "Ne vem."
Nekega dne, ko je jezdil čez dolg lesen most, se je kraj mosta postavil neki mlad oficir ter živahno izkazal čast svojemu najvišjemu gospodu.
',Gotovo zopet eden od polka "Ne vem"," je rekel car proti spremstvu.
"Ne, Veličanstvo, jaz vem vse," je drzno odgovoril oficir.
"Ha, ha," se nato zasmeje car, "in še celo vse. Bomo takoj videli. Koliko žebljev je v ta most zabitih?"
"Veličanstvo, petstodavet-intridesettisoč dvestodva-najst."
"Ni ravno slabo povedano. Koliko rib pa plava v Nevi med tem mostom in Kronsta-
tom?"
"Veličanstvo, dvainštiride-set miljonov osemstoentisoč štiristodvaintrideset."
"Ali veste to tako natančno?"
"Bi si li drznil vašemu veličanstvu kaj tacega reči, ako bi ne vedel?"
"Tako je. Jaz želim vedno, da dobim na svoja vprašanja točne odgovore. Oficir mora vedeti vse."
"Saj njegovo veličanstvo car ve vse."
"Seveda."
"Ali smem vaše veličanstvo prositi za milost, da jaz zastavim eno vprašanje."
"Le ven z njim!"
"Veličanstvo, kako se jaz imenujem?"
"Grof-Balusov."
"In kakšen čin imam?"
Indijsko vojaštvo, v službi angleške armade se izkrcuje v šangaju na Kitajskem, pripravljeno za vse "morebitnosti".
Na sliki vidimo znanega ameriškega humorista, igralca in pisatelja, Will Rogers, ki je mimogrede tudi župan mesta Beverly Hills, Cal. Kot župan preiskuša gasilno orodje v svojem mestu.
"Gardni kapitan."
"Hvala veličanstvo."
Junak te resnične dogodbi-cc je bil takrat poročnik Kra-sanov, kateri se je svoji drznosti imel zahvaliti za dvojno napredovanje.
IZ DOMOVINE«
Nemški industrijalci v Jugoslaviji. Početkom prihodnjega meseca prispe v Jugoslavijo skupina 60 nemških industrijalcev in gospodarskih strokovnjakov. Svrha njihovega prihoda je proučevanje gospodarskih razmer. Smrtna kosa. V Št. Juriju ob južni železnici je po dolgi mučni bolezni umrl Fran Praun-seis, trgovec in posestnik, brat g. dr. Alojzi Praunseisa, zobnega zdravnika v Ljubljani. Pokojnik je bil iz znane narodne šentjurske rodbine. Kot prijeten družabnik in dober prijatelj je imel širok krog znancev. V časih, ko je po naših trgih še bujno cvetelo nemškutarstvo, je bil pokojnik že zaveden narodnjak in je tak ostal do svoje smrti. Umrl je v starosti 58 let. Zapušča vdovo s štirimi otroci.
—	V starosti 68 let je umrla v Ljubljani Pavla Jakova, za-sebnica. — V splošni bolnici je umrl Franc Rothmann, nadzornik proge državne železnice v Lazah. — V Brva-cah pri Grosupljem je umrl veleposestnik Anton Skubic.
—	V Celju je umrl vozovni nadziratelj državnih železnic v pokoju in hišni posestnik g. Alojz Čančer.
Maščevanje zapuščenega očeta. V hercegovinskem se-lu Dračevci je živel 22 letni mladenič Jagodič, ki se je strastno zaljubil v 19 letno hčerko Jovanko Radenkovič. Ker se je Jovankin oče upiral poroki, je Nikola brez očetovega dovoljenja odvedel lepo Jovanko na svoj dom. Da se maščuje nad zaljubljeno dvo-
jico, je Jovankin oče ponoči zažgal Jagodičevo hišo ter v bližini opazoval, kako bosta v plamenu našla smrt njegova hčerka in njen "zapeljivec." Hčerko Jovanko so gasilci grozno ožgano rešili iz goreče hiše in je le malo upanja, da bi ostala pri življenju. Jovankin oče je bil aretiran in izročen sodišču.
Ustrelil svoje dete in samega sebe. 36 letna Josipina Puntar na Proseku je imela ljubavno razmerje s poročenim posestnikom 40 letnim Ivanom Lukša. Njegova žena se je trudila, da ga odvrne od Puntarjeve in naveže na dom, zlasti še, ker sta imela lepo 18 mesecev staro hčerko. Puntarjeva je prišla dne 23. zvečer k Lukšovi ženi in jej je izjavila, da opusti za bodoče vsako občevanje z njenim možem. Lukša je to slišal. Odstranil se je, se vrnil s puško in ustrelil na ženske. K sreči pa je njegova žena vda-rila po puški, da je strel šel drugam. Nato sta pobegnili, Lukša pa je stopil do svoje hčerke, jo ustrelil in potem končal s strelom še samega sebe.
50.000 I)in za spomenik kralja Petra v Ljubljani. Na
izrednem občnem zboru, ki se je vršil v pondeljek zvečer, je ljubljanski pododbor Društva rezervnih oficirjev sklenil, da votira za spomenik kralja Petra Osvoboditelja v Ljubljani Din 50.000.
Komunistični parfum. Zagrebška policija je bila opozorjena, da se v Zagrebu zopet znatno širi komunistična propaganda. Preiskava je ugotovila, da so dobivali zagrebški komunisti razne komunistične letake v parfum-sklii škatljah in kuvertah, češ da gre za kosmetiko. Pošiljke so bile vedno opremljene z etiketami raznih tvornic parfumov in finega mila.
Starec ubil lastnega sina. V hercegovinskem selu Radišiči
se je lansko jesen 70 letni starec Vid Jovanovič v drugič oženil. Žena ga je nagovarjala naj ubije sina iz prvega zakona, ki jej ni bil po godu. Nedavno je starec v resnici ugodil želji svoje žene ter sina v spanju s kladivom ubil. Nečloveški oče in njegova žena sta bila izročena sodišču.
Prvo sv.
OBHAJILO
Ne pozabite, da dobite pri nas BOLJŠE IN FINEJ-ŠE BELE SVILENE OBLEKE kakor tudi vso drugo belo opravo za sv. Obhajilo po NIŽJIH CENAH, kot kje drugje in po vrhu dobi vsaka deklica eno
lepo darilo
za spomin prvega
SV. OBHAJILA
Izberite sedaj kar pO' trebujete,. ne čakajte do zadnjega dneva, dajte samo eno malo svoto na izbrano blago in mi isto spravimo za vas do dneva sv. Obhajila.
Za obilen obisk se van1 priporočam
Beno B.
Leustig
6424 St. Clair Ave. Nasproti S. N. Doma
'ISK0V1NE
T.
od najmanjše do največje za
& DRUŠTVA
in posameznike
izdeluje lično moderna slovenska nnijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO
zahtevala del pacifične obali do San Francisca in Franciji se je hotelo po Kubi. Poslanica Predsednika Monroe dne 2. decembra 1823 je izpodbila vse te nakane s tem, da je proglasila "dvoje sfer svetovnega vpliva," ki ju deli Atlantsko morje. Združene Države se ne vmešavajo, trdil je —I Monroe, v zadeve evropske April	_ v sfere, zato pa tudi evropske
Sobota 23. aprila — Društvo Cleveland št. 126 SNPJ. Domača ve]eviasti se ne smejo vmeša-
veselica.	vati v ameriške zadeve. Kon-
Nedelja 24. aprila — Dramatično društvo Ivan Cankar, pred- gno j£ proglasi^ da se ameri-
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
v S. N. Domu, St. Clair Ave.
dotičnemu moškemu, je slednji poročilo neko drugo dekle, ci ni vrjelo izjavam prvo omenjene deklice. Slednjo je začela peči vest, pa je šla pred par dnevi k policijskemu pro-sekutorju, kjer je povedala ime pravega moškega, kot očeta njenega otroka. Sodnik Silbert jo je dal poklicati nato na sodnijo, kjer je morala vpričo porotnikov in sodnika preklicati svojo laž, nakar ji je sodnik odpustil.
stava popoldne in zvečer. Sobota 30. aprila — The Community Welfare Club. Velika veselica s plesom.
Maj
Nedelja 1. maja — Društvo Sv. Marije Magdalene št. 162 K.
S. K. J. Velika slavnost. Nedelja 8. maja — Društvo sv. Ane št. 4. SDZ. — Velika ples- j
na veselica.
Nedelja 15. maja — Dramatično društvo Triglav. Predstava. Nedelja 22. maja — Društvo Srca Marije (staro). Velika slavnost — obhajan je 30-letnice obsoja.
OBLETNICE OBLIČNIH AMERIKANCEV.
(Nadaljevanje)
govo populariteto kot umetnika, dejstvo pa je, da je bil Morse slikar in kipar znatne-1 an"drugo "izmed tetTrepublik.
ški kontinenti odsihmal ne smejo smatrati kot polje za kolonizacijo s strani kateresi-bodi evropske države.
Drugi predsedniki so ponovili načela Monroeove doktrine. Iz iste se je razvila kontrola Združenih Držav čez Panamski kanal in pogodbe z republikama Honduras in Nicaragua, ki zagotavljajo Združenim Državam obsežne pravice kontrole čez vsak kanal, ki bi se zgradil preko eno
Stephen A. Douglas.
(23. aprila 1813) Približno pred 75 leti je spor glede suženjstva prišel do vrhunca. Razburjenost in ogorčenost na obeh straneh — med pristaši in nasprotniki suženjstva — je bila velika. Sredi politične burje pa sta se prikazala dva velika pomirovalca, ki sta hotela rešiti to pereče vprašanje potom kake poravnave, Henry Clay in Stephen A. Douglas. Douglas se je rodil 23. aprila 1813 tekom druge vojne z Angleško. Postal je pravnik in je zaslovel kot izreden govornik. Po izkušnji na političnem polju v svoji rodni državi Illinois bil je od svoje stranke — Demokratične stranke — odposlan v Kongres, najprej v House in potem v Senat. Tu se je priključil unionističnemu krilu svoje stranke, ki je upalo, da se bo dala ohraniti edinost Združenih Držav, in nasprotovalo naziranju nekaterih južnih Demokratov, ki so bili mnenja, da mora Unija razpasti radi vprašanja suženjstva. Da doseže poravnavo med pristaši suženjstva in abolici-jonisti (onimi, ki so hoteli napraviti suženjstvo protizakonitim), se je Douglas oprijel ideje "ljudske suverenitete." Ta fraza je pomenjala, da bi se suženjstvo dovoljevalo v vsaki državi, kjer večina glasuje za to. Severne države ne bi imele suženjstva, ker ga nočejo. 'Kar se tiče novih držav, bi morali njihovi državljani ob vstopu v Unijo določiti potom ljudskega glasovanja, da-li hočejo suženjstvo ali ne.
Abraham Lincoln je bil pr-vi pristaš popolne odprave suženjstva, ki je postal nevaren nasprotnik Douglasa. Tedaj se je bila ustvarila nova stran-ka, Republikanska stranka, in ta je proti Douglasu postavila Lincolna kandidatom za senatorja Združenih Držav. Pred volitvami leta 1858 je Lincoln izzval Douglasa na vrsto debat, ki so zaslovele Douglas je bil bistroumen. jWtipen in nevaren v debati, Lincoln pa je bil miren in se ni nikoli razburil. Lincoln Je bil sicer poražen pri volitvah, ali je toliko škodil repu-taciji Douglasa, da ga je dejanski vničil kot mogočega kandidata za Predsednika ^druženih Držav. Dejstvo je, c a je Lincoln ravno vsled teh ?ebat z Douglasom zaslovel sirom vse dežele in postal lončen predsedniški kandidat Republikanske stranke, ki je "led tem postala močnejša kot demokratična stranka, oslab-'Jena radi notranjega razpora
ga uspeha. Za dobo 16 let, predno je prirodoznanstvo postalo njegova glavna naloga, je bil predsednik newyor-ške National Academy of Design.
Morse se je domislil mogočnosti elektro-magnetične-ga telegrafa, ko se je leta 1832 vračal z parnikom v
F. L. I. S.
(Konec.) -O-
SNUBIL LASTNO HČER
Iz šopronja na Madžarskem poročajo o strahoviti rodbinski tragediji, ki se je te dni odigrala v okolici mesta. Kmečki posestnik Bodnar, že dokaj prileten mož, se je za
Ameriko. Njegov prvi zazna- gledal v hčer posestnice Oro-mujoči aparat je bil razstav- SZeve, ki je imela brhko dekle ljen v New Yorku leta 1835. hn ni nič rada videla, da se Za več kot štiri leta so se de- smuka Bodnar okrog njenega lali norce iz njegove iznajdbe krila.
toliko v Ameriki, kolikor v Bodnar je morda vedel za Evropi. Niti vlade niti zaseb- vzrok tega hladnega posma-niki niso marali riskirati denarja za eksperimente z Morse-ovim telegrafom. Končno pa je vendarle Kongres dovolil stroške za poskusno brzojavno progo med Wash-1
tranja njegovega početja s strani dekletove matere, a vse eno ni odnehal. Da bi bil po-gumnejši, se je najprej krepko napil, potem pa napregel konje in hajd na snubljenje
ingtonom in Baltimorom. Ko hedre miadenke je bilo delo dokončano leta Oroszeva je sprejela družbo 1844, pokazalo je vsemu svetu Zeio rezervirano. Vedela je, praktično vrednost Morse- k-aj se pripravlja in je prista-ovega sistema elektro-magne- vna k ognju velik lonec vode tičnega brzojava.	Hčerka pa se je urno vrtela
Na to so bile vzpostavljene 0krog gostov in jim stregla brzojavne proge po vsem sve- slednjič se je Bodnarju zdelo tu. Kako se je brzojavna da je prišel . primeren trenu-služba razvila v Združenih tek. ystai je, stopil h kmetici Državah, je najbolj razvidno ter jj p0Vedal, po kaj je pri-iz dejstva, da je leta 1922 bilo šel_ Dekle je zardei0, snubci 27,000 brzojavnih uradov raz- pa So postaii p0zorni na odgo tresenih po vsej deželi, odpo- vor< Mesto odgovora pa je šiljajočih brzojave preko več oroszeva storila par korakov kot dva miljona milj brzojav- v kuhinjo, dvignila lonec nih žic, nevštevši žic železnic vrelo vodo z žerjavice in opa in federalne vlade.	rila Bodnarja po glavi. Nato
Samuel Morse je umrl v je planila nadenj še g kuhinj_f aprilu leta 1872. Pred smrt- skim nožem in ga razmesarila jo je bil počaščen z odlikova-|do srartj nji in darovi od strani vseh
MALI OGLASI
V najem
se daste dve čisti sobi. Tudi prostor j kleti. 1003 E. 63rd St.	(46)
Velikasoba
zelo čedna, se da v najem za enega fanta. Kopališče, gorkota. Pri mirtii družini brez otrok. 1068 Addison Rd.
(47)
Slovenka
želi dobiti delo v trgovini. 145201 Thames Ave.	(47)
Soba
se da v najem. Kopališče vhod. 1025 E. 62nd St.
prost (47)
Čedna hiša
5 sob, lot 40x200, blizu 185. ceste, se poceni proda ali zamenja za hišo za dve družini.
Aug. Kaušek, Realtor
1020 E. 185th St. Kenmore '335
Louis Petrich
Oglas!
Vsi člani dr. sv. Antona Pad. ki imate srečke za uro od baseball kluba ste prošeni, da iste gotovo vrnete pred 24. aprilom, proda'ne ali neprodane. Vrnejo naj se društvenemu tajniku L. Hochevar, ali pa na tajnika baseball ] kluba, Frank Glavič, 3532 E. 82nd St.
(46)
V najem
se da štiri na novo opremljene sobe I mirni slovenski družini. Perilnica in velika klet. Pozve se na 1106 E. 63rd St. po 5. uri zvečer.	(45)
Tri sobe
se dajo v najem za malo družino. 1247 E. 61 st St. spredaj.	(45)
evropskih vladarjev in vlad.
Kaj je bil vzrok tej besno-sti, se je izvedelo šele pozneje. Bodnar je imel v mladih letih razmerje z Oroszevo in sad tega razmerja je bil otrok ženskega spola. Bodnar je snubil lastno hčer in je plačal svojo predrznost z življenjem . . .
James Monroe in Monroeova Doktrina!
(28. aprila 1758) James Monroe, ki je izviral iz aristokratične škotske dru žine, se je tekom Revolucije
in potem odlikoval kot vo-i M . , T1 . , .. jak zakonodajalec in diplo- tT Neko dekle je zadnji pernat. Za Predsednika Zdru- fA na sodniji sodnika Si bert ženih Držav je bil prvič izvo-1 ?ke.sano Padalo, da * la§a" ljen leta 1816 in vdrugič štiri leta kasneje.
se dajo v Addison Rd. zgorej.
Štiri sobe
najem. Polna klet.
Fantje
NASH
Lut4* tkt W*rUt*Mttor Oar Vmht
NEW Special!
tectaltkCMi
Narod predpostavlja body vzorec
Destgniran
Special Sedan kot ga vidite na sliki zgorej odločno dokazuje, da je Nash ustvaril novo dobo, kar se tiče ameriške body umetnosti pri avtomobilih.
Simetrija linija, krasna po francoskem vzorcu izdelana kontura zadaj in streha, vse to je priznano kot kriterij od onih, ki največ vedo o modi avtomobilov in njih kvaliteti.
Vodilno kolo je iz prave orehovine v harmoniji z orehovino notranjih okvirjev pri oknih, pri vratih in na deski, kjer se nahajajo instrumenti. Siva pre-vlaka znotraj je pristni Mohair baržun.
In moč Nasha je v njegovih sedmih
po ftashu
motornih nosilcih — kar daje jako lahno vožnjo.
Kar se tiče enakosti moči in tišine ter v hitrem kot blisk pogonu ter da se lahko prilagodi tlom, najsibo naravnost naprej ali pa v hrib, poleg velike hitrosti, je to vodilni avtomobil na svojem polju.
Kot standard opremo ima ta avtomobil Gabriel Snubbers spredaj, zavoro za štiri kolesa, posebnega Nash vzorca. Zavore prednjih koles so radi varnosti popolnoma v oklepu. Dobite tudi 5 disc koles.
En večji special sedan z advanced six chassis, z isto kvaliteto vseskozi, se prodaja za $1695.00 f. o. b. tovarna.
P li
Da ohranimo in še povečamo dobro voljo, katere se Nash radujc sedaj med Slo venci, smo ustanovili Slovenski oddelek v vseh prostorih, ki so spodaj omenjeni. Mož, ki se zna z vami pogovoriti slovensko, bo pripravljen vam pomagati — vpra šajte zanj in gotovi ste, da dobite prijazno, točno in uljudno postrežbo.
]
Nash-Holzhauser Co.
6225 St. Clair Ave. Tel. Randolph 1472
Zucker Nash Motors Co.
6816 Superior Ave. Tel. Glenville 2888
L. L. Smith Motor Co.
13700 St. Clair Ave. Tel. Glenville 3515
Reeke Nash Co. razprodajalci
6605-15 Euclid Ave. Tel. Randolph 5312
Priporočilo!
Nad dvajset let sem že red-1 no in pošteno posloval z rojaki v Clevelandu glede pošilja-1 nja denarja v staro domovino [ ali pri prodaji parobrodnih kart za vse linije. Uljudno se priporočam rojakom še za-naprej, ker so lahko prepriča-1 ni, da bodo pri meni vsak čas | najbolj pošteno in točno postrežem, kar se tiče pošiljanja j denarja v staro domovino ali prodaje parobrodnih listkov. Se priporočam.
Anton Bobek 6104 St. Clair Ave. Cleveland, O. (X)
PRIPOROČILO!
Priporočam se vsem bratom Slovencem in Hrvatom za vsakovrstna plumberska dela, nova in popravila. Vse delo je prvovrstno in garantirano.
Slovenian Plumbing & Heating Co.
4921 ST. CLAIR AVE. Tel. Rand. 1284 STAN. 15801 WATERLOO RD. Tel. Eddy 7122
se odda v najem, za enega fanta, prost dohod. Front soba. 5603 Dibble Ave.
(45)
1052 (45)
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo farne««, kleparska dela, aploina popravila. Tea dela li medenine in bakra. Točna postreiba ob vsakem času. B« priporočam« M obila naročila.
Complete Sheet Metal Works
F. J. DOLINAR
1403 E. 65th ST.
Randolph 4736
«iuimni»»»n»i>»iiimi»»:»»»»»»m
se sprejmejo na hrano in stanovanje. Lepo stanova'nje. Zmerne cene. 8011 Simon Ave. blizu 79. ceste.	(45)
se dajo v najem
Tri sobe
na 1148 Norwood Rd.
(46)
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK • 1S1 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North America* bank* Vbod aamo is U. ceate Govorimo slovensko. It lat na St. Clair Are.
SVOJO
osem
Samuel Morse.
(27. aprila 1791) . Slava Samuela Morse kol ^najditelja daleč prekaša nje-
la, ko je pred več meseci na sodniji imenovala nekega mo-
Najpomembnejši 5,n nje-1 ^fj™'o^.a svoj,«
ITsroKn e° Docfnt	"VČ fo '
t .	,	. . t cm moški iz dobre rodbine in
Ta izraz se popularno rab. da zmožen skfb
7C/Z" . n"°Vna P0h\lka Uer bi ga rada poročila. Toda Združenih Držav napram La njen ^ J ^^
• t -' ,ga j kajti isti dan, ko je sodnik dal politike je spoSno načelo, da L db v jd jekl
imajo Združene Države odli-1	r	^
čen interes v zadeve Južne in Centralne Amerike. Izvirna Monroeova doktrina je nastala vsled razmer v Evropi te-1 kom prve četrtine 19. stoletja. Avstrija, Rusija, Prusija in Francija so bile tedaj sklenile) takozvano "Sveto Alijanco", katere glavni cilj je bil boj proti republikanizmu in de-1 mokraciji. Evropske velevla-1 sti, ki so bile do tedaj izgubile večino svojih ameriških ko-1 lonij, so nameravale polastiti se zopet ameriških pokrajin. Španjski Burboni so hoteli! pridobiti nazaj svoje kolonije v Južni Ameriki. Rusija je
Moram prodati
hišo radi bolezni. Hiša ima I sob, velik lot in vse moderno I Vzame se tudi mal avtomo-1 zameno. 1240 E. 175th St. (47)
V najem
se da deset velikih sob in kopališče, za eno družino. Pripravno za border-je. |ako poceni rent. Prostori se nahajajo na 1554 E. 55th St. blizu Luther Ave. Vprašajte "pri M. Nachti-gal, 6221 St. Clair Ave. Tel. Ra'nd 0794.	(x)
coon riai. A
6220 St. Clair Ave. Pennsylvania 2063.
Stara zanesljiva tvrdka V ČIŠČENJU, BARVANJU IN POPRAVLJANJU
OBLEK
Pridemo iskat in pripeljemo na dom. I. SMUK, poslovodja
A. J. BUDNICK &C0.
PLUMBERJI, UPELJAVA GORKOTE.
Mi »peljemo gorko vodo in kopališče, v vašo hišo in imate 12 mesecev čas za plačati.
Točna postrežba. Zmerne cene.
6703 St. Clair Ave. Tel. Rand. 3289
(M. F.)
PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE
X-ray preiskava za $1.00
X-2arki vidijo notranjost života kot vidijo oči zunanjost.
Nikakega ugibanja
Moje osebno opazovanje metod po evropskih klinikah na Dunaju, Berlinu, Parizu, Londonu, Rimu in po drugih klinikah skupno z mojim 26 letnimi skušnjami v zdravljenju akutnih in kroničkih moških in ženskih bolezni, mi daje prednost v njih zdravljenju in hitri olajšavi.
Moj urad je opremljen z najnovejšim X-Ray, električnimi napravami Quartz Ultra-vijoletnimi žarki, kemičnim in mikroskopičnim laboratorjem, kar mi omo-uoča napraviti pravo klinično diagnozo in da določim pravi vzrok vaše bolezni Nikako ugibanje. Po novi metodi olajšam pretrganje in zlato žilo brez noža. Odstranim tonsils brez bolečin ali izgube krvi.
Ne glejte kaj vam je ali kako Bte že obupani,Ne obupajte, pridite k meni. Jaz sem pomagal tisočerim bolnikom ki so moje najboljše priporočilo, in kar sem storil zanje, storim lahko tudi za vas. Tekom zadnjih petnajstih^ let vbrizgavam serum direktno v krvni tok za močan krvni pritisk, živčne in želodčne nerede, zabasanost, asthma, ledvične bolezni, jeterne bolezni, revmatizem in vse druge bolezni, ki se tičejo krvnega toka. Za kronične bolezni in krvno infekcijo rabim prof. Chrlichovo krvno zdravilo "606" (Salvarsan) in "914" (Neosalvarsan). Če je vaša bolezen neozdravljiva, vam bom to povedal. Če je ozdravljiva pa boste ozdravili vnajkrajšem času mogoče in to po ceni, katero zmorete. Ako ste bolni na kakršenkoli način, pridite k meni in se odkrito, pogovorite z menoj v vašem jeziku. Jaz posvečam osebno pažnjo vsem bolnikom. Ženske bolniške postrežnice.
Doctor Bailey, "Specialist"
2. nadst. 1104 PROSPECT AVE. Prospect Bldg. CLEVELAND, OHIO.
Prvo poslopje vzhodno od Winton hotela. Mi govorimo slovensko in hrvaško.
Uradne ure: 9:30 do 7:30 vsak dan; ob nedeljah 10. do 1. popoldne.
IIZREŽITE TA OGLAS IN GA OHRANITE ZA KASNEJŠO RABO.«
CLEVELAND] ERIE PA. BUFFALO NIAGARA FALLS | CEDAR PO!NT\ PUTIN-BAY,
TiaVolum East or West
A restful night on Lake Erie will add enjoyment to your trip.
Three Palatial C&B Steamers
The Great Ship "SEEANDBEE"-"CITY OF ERIE"
and "CITY OF BUFFALO" Unlimited facilities, including large airy clean staterooms that ensure a long night's refreshing sleep. Excellent dining room service.
DAILY MAY 1st TO NOVEMBER 14th Each Way Every Night Between
Cleveland and Buffalo.
Leaving at 9:00 p. m., arriving at 7:30 a. m. |
Eastern Standard Time j	NEW ERIE DIVISION	-'
via C &. B Steamer "CITY OF ERIE". Leaves Cleveland { and Buffalo on alternate nights, July 3rd to Sept. 6th.
Read Down	Read Up
4:30 p. m. Leave .. Cleveland, O. .. Arrive 6:00 a. m. 10:30.p. m. Arrive . . . Erie, P«. . . . Leave 12:00 m. n. 12:00 m. n. Leave . . . Erie, Pa.. . . Arrive 10:30 p. m 6:00 a.m. Arrive . . Buffalo. N. Y. . . Leave 5:30 p. m. Connections for Niagara Falls. Eastern and Canadian Points
Ask vour ticket agent or tourist sgency for tickets via C B Line. Your rail ticfapa food on our Steamer«.
New Automobile Rate $5.00 and up .
THE CLEVELAND AND BUFFALO —	- ." . . 7 •
TRANSIT COMPANY E. 9th Street Pier Cleveland, O.
Fare $5.50
PLAČATE TAKOJ! Dva procent« odbitka, ako tako) plačate za premog. Blue Diamond v kosih, Ohio in Kentucky l ump, Pocahontas, Trd Premog In koks. Mi imamo kredit že od leta 1858. Ako plačate vozniku, odtegnit« 2%.
THE YATES COAL CO. 1261 Marquette St. Rand. 280
15222 Saranac Kd.	Eddy 4031
A. F. SVETEK CO.
SLOVENSKI POGREBNIK.
Holniški voz na razpolago. Mi snio pripravljeni postreči vam če ste blizu ali oddaljeni za enako postrežbo in ceno.
5555Q5555Z55555Q5555555555555555555B555555555555555555555555555555555555555555555555

ZAROCENCA
MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA
Poslovenil Dr. Andrej Budal.
(Nadaljevanje)
Vajenci in mladeniči, ki so jih trgovci odpustili, ker se je dnevni zaslužek zmanjšal ali je docela usahnil, so uborno in komaj živeli od prihrankov ali glavnice; gospodarje same je prenehanje opravil pahnilo v polom in pogubo; delavci in tudi mojstri vsakega rokodelstva in vsake obrti, najnavad-nejših in najbolj izbranih, najpotrebnejših in najbolj razkošnih, so se potepali od vrat do vrat, iz ulice v ulico, zaslanjali vogle, čepeli na tlaku, ob hišah in cerkvah ter pobožno prosili vbogajme. drugi so omahovali med potrebo in še ne ukročenim sramom, upadli, onemogli, tresoči se od mraza in lakote v strganih, revnih oblekah, ki pa so pri mnogih še kazale znamenja nekdanjega blagostanja, kakor so se tudi v brezdelju in ponižanju še kazali znaki delavnih in odločnih navad. Med pomilovanja vredno množico so bili pomešani in tvorili ne majhen del v njej odpuščeni služabniki, ki so jim gospodarji propadli od srednjega blagostanja v težaven položaj ali če so. tudi bili zelo premožni, vendar spričo take letine niso mogli vzdrževati običajnega sijajnega spremstva. In k vsem tem različnim revežem pridajte še dobršno število drugih, ki so bili deloma vajeni živeti od njihovega zaslužka: otrok, žensk in starcev, ki so se gnetli okrog svojih nekdanjih rediteljev ali so se drugod razpršili in prosjačili.
Med njimi so bili tudi tei so se razločevali po zmršenih šopih, po gizdavih cunjah ali tudi po nečem neoprtsdeljivem v vedenju in kretanju, po tistem pečatu, ki ga navade pritisnejo na obraze in je tem izrazitejši in jasnejši, čim čudnejši so običaji, mnogi iz one svojati razbojnikov, ki so radi splošnega položaja izgubili svoj zločinski kruh ter so ga zdaj prosili vbogajme. Lakota jih je ukrotila, da so se zdaj kosali z drugimi samo \ molitvah ter se plašni, razočarani vlačili po ulicah, po katerih so prej tako dolgo stopali z dvignjeno glavo, s sumljivim in krutim pogledom, oblečeni v bogate in čudne liv-reje, z velikimi peresi, oprem ljeni z bogatim orožjem, ole-potičeni in odišavljeni; zdaj so ponižno iztezali roko, ki so jo bili tolikokrat nesramno dvignili za grožnje ali izda jalsko za udarce.
Morda najgrši in obenem najbolj usmiljenja vreden prizor pa so nudili kmetje, posa-mez, v številnih družinah, možje, žene, z otroki okrog vratu ali obešenimi zadaj na hrbtu, vodeč odrasle otroke za roko, s starčki za seboj. Nekateri so obupani zbežali s svojih domov, ko jih je napadla in izropala vojaščina, ki se je nastanila v njih ali je šla mimo; med njimi so bili tudi taki, ki so hoteli vzbujati večje sočutje ali se v bedi odlikovati s tem, da so kazali svoje temno podplute otekli ne in brazgotine od udarcev, dobljenih, ko so branili tiste svoje borne zadnje zaloge ter ušli slepi in živalski razbrzda-nosti. Drugi, ki jih ni zadela ta posebna šiba, a sta jih gonili dve drugi, ki nista prizanesli nobenemu kotičku, ne rodovitnost in vojna bremena, pretirana kot še nikdar,
da se zadosti temu, kar se je nazivalo "vojne potrebe," so bili prišli in so še prihajali v mesto kakor v svoje staro bivališče in zadnje zavetišče bogastva in pobožne dobrotlji-vosti. Bolj nego po negotovi hoji in novem izrazu je bilo mogoče razločevati novodošle po njih začudenju in nevolji, da vidijo tako obilico in tako tekmovanje bede tam, kjer so mislili, da se bodo oni zdeli izreden predmet usmiljenja in bodo vlekli nase poglede in podpore. Drugi, ki so že več ali manj časa krožili po mestnih ulicah in stanovali na njih, so se držali pokonci z iz-prošenimi ali kakor pri sreč-kanju dobljenimi podporami spričo tolikega nesorazmerja med sredstvi in potrebo in v obrazih in kretnjah se jim je risala temnejša in trudnejša pobitost. Imeli so različne obleke, kolikor je bilo sploh še mogoče reči, da so oblečeni; imeli so tudi različen izraz: splahneli so bili obrazi z juga, bronasti oni s srednje ravnine in z brd, krvavordeči obrazi gorjanov; toda vsi so bili ostri in spačeni; vsi so imeli votle oči in nepremično uprte poglede, napol srdite, napol neobčutne; lasje so jim bili zmršeni, brade dolge in naježene; v naporu zrastla in utrjena telesa je zdaj izčrpalo pomanjkanje; zgrbančena je bila koža na ožganih rokah, na golenih in mršavih prsih, ki so se videle izpod neurje-nih cunj. In drugačen, a ne manj bolesten kakor na to strto silo je bil pogled na hitreje premagano naravo, na še bolj zapuščeno slabost in onemoglost šibkejšega spola in nežnejših let.
Po cestah je tuiritam ležalo tik hišnih zidov nekaj steptane in zdrobljene slame, pomešane z nesnažno ropotijo. In vendar je bila tudi ta nesnaga dar in izkazovanje ljubezni do bližnjega; ta pasja ležišča so bila pripravljena za katerega teh revežev, da je imel kam položiti glavo po noči. Večkrat je bilo videti tudi podnevi, kako je kdo legel ali se zleknil, ko sta mu utru jenost ali post izčrpala sile in oslabila noge; včasih je na takem žalostnem ležišču ležal mrlič; včasih je bilo videti, kako je kdo nenadoma padel kakor cunja in obležal kot mrlič na tlaku.
Poleg takih bitij na takih ležiščih je bilo videti tudi kakega mimoidočega ali soseda, ki ga je prignalo hipno sočutje, da se je sklonil k njemu Ponekod se je prikazala urejena pomoč z večjo dalekovid nostjo, ki jo je vzgibala : sredstvi bogata roka, vajena izkazovati dobrote na veliko ; bila je to roka dobrega Friderika. Izbral je bil šest duhovnikov, v katerih se je živa in vztrajna krščanska ljubezen družila s krepkimi udi, ki so jo podpirali; razdelil jih je po parih ter vsakemu nakazal tretji del mesta, da kroži po njem; za vsakim parom so ho dili težaki, obloženi z raznimi jedrni, z drugimi, drobnejši-mi, hitreje pripravljenimi krepčili in z oblekami. Vsako jutro so se ti trije pari napotili v različne smeri, približevali so se onim, ki so jih videli zapuščene na tleh in vsakemu priskočili na pomoč po potrebi. Marsikdo, ki je že umiral in ni bil več zmožen
sprejeti hrano, je sprejel zadnjo pomoč in tolažila svete vere. Sestradanim so delili juho, jajca, kruh in vino; drugim, oslabelim po daljšem postu, so nudili krepilne- juhe, močne sokove, boljše vino ter jih prej, če je bilo treba, podprli z opojninami. Obenem so delili obleke za najbolj nespodobne in najbolestnejše nagote.
S tem pa ni prenehala njihova podpora; dobri pastir je hotel, da prinese izdatno olajšanje in ne samo trenutnega vsaj tja, kamor je lahko dospela. Ubožčkom, ki jim je to prvo krepčilo vrnilo zadosti moči, da so lahko stali na nogah in hodili, so dajali male denarja, da jih nova potreba in pomanjkanje druge pomoči ne bi pahnilo kmalu spet v prvotno stanje; za druge sc iskali zavetja in oskrbe v -kateri izmed najbližjih hiš, v premožnih hišah so jih sprejemali večinoma za vbogajme že zato, ker jih je kardinal priporočil; v drugih, kjer so dobri volji manjkala sredstva, so ti duhovniki prosili, naj reveža sprejmejo na hrano, domenili so se za ceno ter takoj izplačali nekaj na račun. Župnikom pa so izročali seznam takih oskrbovancev, da bi jih obiskovali, in vračali so se tudi oni sami k njim.
Ni treba praviti, da Friderik ni omejeval svojega oskrbovanja samo na'tako skrajno trpljenje in ni šele njega čakal, da ga bo ganilo. Njegova goreča in gibka ljubezen je morala vse čutiti, se za vse brigati, priskočiti tam, kjer ni mogla prej zabraniti, privzeti tako rekoč toliko oblik, kolikor jih je kazala potreba. In res, združil je vsa svoja sredstva, poostril svoje varčevanje, načel prihranke, namenjene za druge dobrodelne namene, ki so zdaj postali manj važni, ter tako na sleherni način zbiral.denarja, ki ga je vsega uporabljal za pomoč sestradancem. Nakupil je bil velike množine žita. ter ga velik del poslal v kraje svoje škofije, ki so ga najbolj pogrešali; ker pa' je pomoč preveč zaostajala za potrebo, je noslal tudi soli, "s katero se," — pripoveduje Ripamon-ti, — "travniška zelišča in drevesne skorje pripravijo za jedila." Žito in denar je razdelil tudi med mestne župnike; tudi sam je obiskoval mesto, okraj za okrajem, ter dajal miloščino; podpiral je skrivaj mnoge revne družine. V svoji nadškofijski palači je dal vsako jutro fazdeliti dva tisoč skodelic riževe juhe, kakor izpričuje sodobni pisatelj in zdravnik Aleksandei Tadino v svojem "Poročilu,' ki ga bomo v nadaljnem pripovedovanju imeli še večkral priliko navajati.
Toda ti uspehi krščanske ljubezni, ki jih gotovo lahko imenujemo velikanske, če upoštevamo, da so prihajali od enega samega človeka in od samih njegovih sredstev (kajti Friderik je načeloma odklanjal, da bi igral delitelja tuje radodarnosti), ti uspehi obenem z radodarnostjo drugih zasebnih rok, ki so bile številne, četudi ne tako polne, obenem s podporami, ki jih je sklenil svet dekurijonov tei naložil provizijskemu sodišču, da jih razdeli, so bili vendar le malenkost v primeri s potrebo. Dočim se je nekaterim hribovcem, ki so bili blizu smrti od lakote, po kar-dinalovi dobrotljivosti podaljšalo življenje, so prišli drugi v tako skrajno silo; ko je prva odmerjena pomoč izostala, so ji tudi prvi zopet zapadli; v drugih delih mesta, ki niso bili pozabljeni, temveč zapostavljeni, ker beda tam ni tako pritiskala in je dobrodelnost bila prisiljena izbirati, so stiske postajale pogubo-nosne; povsod so ljudje umi-
rali, od povsod so drli v mesto. Tu je, recimo, dva tisoč krepkejših izstradancev, ki so bili bolj izurjeni v odrivanju tekmecev in utiranju lastne poti, zavojevalo kakšno juho, toliko da jim ni bilo treba umreti še isti dan; a še več drugih tisočev je zaostalo in zavidalo one, ki so bili, da tako rečemo, bolj srečni, in med zaostalimi so bili večkrat očetje, žene in otroci prvih! In dočim so dobrotne roke v nekaterih delih mesta nekatere izmed teh najbolj zapuščenih, ki so bili že čisto na koncu, pobirale s tal, oživljale, spravljale v zavetje ter jih za nekaj časa oskrbele, so na sto drugih krajih drugi padali, medleli in tudi umirali, brez pomoči in brez utehe.
Ves dan je bilo čuti po cestah zmedeno brnenje prose-čih glasov, ponoči pa šepetajoče stoke, prekinjene zdaj pa zdaj po glasnih tožbah, ki so izbruhnile nenadoma, po vpitju in pretresljivem klicanju, ki se je končavalo z ostrim vreščanjem.
Pomenljivo je, da ni bilo videti spričo tolikega čezmernega pomanjkanja in spričo tako mnogovrstnih pritožb nikdar nobenega poskusa vstaje in se nikdar ni oglasil nobeden tak klic; zgodovina vsa i ne hrani o tem najmanjšega migljaja. In vendar je bilo med onimi, ki so tako živeli in umirali, precejšnje število ljudi, ki so bili vajeni vse kaj drugega nego potrpljenja; bilo je na stotine prav istih ljudi, ki jih je bilo močno slišati na dan sv. Martina. Tudi ni mogoče misliti, da bi jih bil zdaj vse brzdal zgled onih ne-srečnežev, ki so bili kaznovani za vse druge. 'Kakšno moč naj bi bil imel, ne pričujoči zgled, temveč spomin smrtne kazni na duhu potepajoče se in združene množice, ki je vi dela, da je nekako obsojena na počasno smrtno kazen, ki jo že trpi? Toda ljudje smo vobče tako ustvarjeni: upiramo se ogorčeno in besno zoper srednje zlo ter se molče uklonimo skrajnemu zlu; prenašamo, ne vdano, temveč bedasto, višek tega, kar smo sprva imenovali neznosno.
Praznota, ki jo je umrljivost vsak dan delala v tej pomilovanja vredni množici, se je vsak dan več nego dopolnila; ljudje so se stekali neprestano, najprej iz bližnjih krajev, nato iz vse kmečke okolice, nato iz drugih mest države, končno tudi iz tujih mest. Medtem pa so tudi iz tega mesta dan na dan odhajali stari prebivalci, nekateri zato, da se odtegnejo pogledu na toliko ran, drugi pa so videli, da sqjim tako rekoč novi tekmeci v beračenju prevzeli prostor, in so odhajali na zadnji obupen poskus, da si poiščejo pomoči drugje, kjerkoli, kjer se ljudje vsaj ne bodo tako na gosto trli ter se ta-
ko izpodrivali v prosjačenju. Ti in oni romarji so se sreča-vali na nasprotnih poteh, nudeči drug drugemu grozen pogled, bolesten vzorec, zlo-koben obet konca, kateremu so šli oboji naproti. Toda nadaljevali so vsak svojo pot, če že ne več v upanju, da spremenijo svojo usodo, da se vsaj ne vrnejo več pod to nebo, ki jim je zamrzelo, da ne bi videli več krajev, kjer so obupali. Vendar marsikomu so odpovedale moči, da se je zgrudil na cesto in obležal mrtev — še turobnejši pogled za svoje tovariše v bedi, predmet groze in morda očitanja za druge potnike. "Videl sem," piše Ripamonti, "na cesti, ki vodi okrog obzidja, mrtvo truplo ženske ... Iz ust ji je gledala napol prežvečena trava in ustnice so se še skoro pregi-bale v besnem naporu ... Na ramenu je imela najhen zavoj in s povoji k prsim privezano dete, ki je jokaje iskalo prsi ... In prišli so mimo usmiljeni ljudje, ki so pobrali od tal ubogega otročička ter ga odnesli, izpolnjujoč medtem tako prvo materino dolžnost."
Nasprotje med nakitom in cunjami, med preobiljem in bedo, ki je ob navadnih časih zmerom vladalo, je zdaj popolnoma ponehalo. Cunje in beda so bile povsod in kar se je od tega razločevalo, je bilo komaj videz varčne skromnosti. Plemenitaši so nosili navadna in preprosta ali tudi strgana in revna oblačila, nekateri zato, ker so skupni vzroki bede tako zelo spremenili tudi njih usodo ali upro-pastili njih že razrvano premoženje, drugi zato, ker so se bali izzivati s sijajem javno obupanost ali ker so se sramovali žaliti javno nesrečo. Oni osovraženi in spoštovani preoblastneži, ki so bili vajeni imeti za petami krdelo razbojnikov, so zdaj hodili skoro sami, s sklonjeno glavo, z obrazi, ki se je zdelo, da ponujajo in prosijo mir. Drugi, ki so tudi v blagostanju bili bolj človeškega mišljenja in kazali skromnejše vedenje, so se zdaj zdeli tudi sami zmedeni, potrti in kakor premagani po neprestanem gledanju bede, ki ni prekašala le možnosti pomoči, temveč skoro bi rekel tudi sile sočutja. Komur je bilo dano deliti kaj miloščine, je moral žalostno izbirati med lakoto in lakoto, med nujnostmi. Jedva se je kje videlo, da se usmiljena roka bliža roki kakega nesrečneža, že je naokrog nastalo tekmovanje drugih nesrečnikov; oni, ki so imeli več moči, so se rinili naprej in prosili z večjo vsiljivostjo; iznemogli starci, otroci so dvigali mršave roke; matere so dvjgale in oddaleč kazale jokajoče otroke, slabo zavite v cunjave povoje, sključene.od slabosti v njihovem naročju.
(Dalje prihodnjič)
rTTTTTTIgXyXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXrXIX
-A
VTajboIjš 1*
I\anes je čas — na včeraj ne morete več računati, jutri " bo pa mogoče že prekasno — da se preskrbite za bodočnost.
ko preide današnji dan, ne da bi imel kak pomen za vašo bodočnost, je izgubljen, čeprav ste se mogoče trudili na vso moč.
ši način ohraniti današnji dan za prihodnost je, da si preskrbite vložno knjižico, kjer bodo zabeleženi sadovi vašega truda.
Enako kot dneva, ki ste ga preživeli v sreči, se boste spominjali tega dne, ker vam bo prišel prihranek prav, kadar ga boste potrebovali.
Sprejemamo denarne vloge in jih obrestujemo po 4%, mesečno obrestovan je. Vloge lahko pričnete z. $1.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	Newi York, N. Y.
Frank JZaKrajšeK
Slo-VcruKt TojrtbniK
1105 Jiortvood "Road '"Randolph 4-993
NORWOOD gledališče
5210 St. Clair Ave
NEKAJ POSEBNEGA
V PONDELJEK, TOREK, SREDO, 18.19. IN 20. APRILA
HAROLD LLOYD
ki dela kratek čas milijonom, nastopi v
"The Kid Brother"
HAR0L£2bL0YD
Prav gotovo ste se še vedno zabavali, kadar ste zrli Harold Lloyda. Vse bolečine in skrbi zginejo, ko se mu smejete, še ure potem vam stoji smeh na ustnicah.
Poleg tega nastopi
LOUISE FAZENDA
"FINGER PRINTS"
Komedija groze! Žaloigra smehu! Silna razburjenost!
Bliščeči reflektorji! Suhe bele roke! Streli v temi! Pritajeni kriki in vzdihi.
Ako vam ugaja tajnost, skrivnost, smeh, pridite gotovo k tej predstavi.
Vstopnina 25c, otroci 10c.
4-t-TTTTTTT T T X X X ITTTYTTTTTTYTTTYTITIXTXYXTTTTTTTTTXXXXl
Slovenski pogrebnik v Newburghu
LOUIS FERFOLJA
3555 E. 80th St.
Tel. Broadway 2520 Se priporoča rojakom!
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxzxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxrx*2
t* ^
Loti in hiše!
Rojaki, ki imate lote, oglasite se pri meni. Vaše lote zamenjamo za hiše za eno ali dve družini.
Karkoli se tiče zemljiškega poslovanja v Euclid, Ohio, in okolici, tedaj se vedno obrnite na mene. Dolgoletne skušnje v zemljiških zadevah v Euclidu vam garantirajo, da vam točno in vestno postrežem.
Daniel Garapič
21071 Lake Shore Boulevard
Telephone: Kenmore 558

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxxx
xxxxxxi