KRANJSKI ZVON
-^^ZUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji feden v mesecu.
L. 11)29. Štev. 11.
Posamezna štev. 2 Din.
Sv. misijon v Kranju.
Na vernih duš dan se prične v Kranju sv. mi-SlJon in bo trajal do vštete nedelje 10. novembra zvečer.
. V naši župni cerkvi gorita dve svetiljki pred m,sijonskim križem za vse duše, ki potrebujejo razsvetljenja, luči, milosti, resnice ... In na križu visi 0ni ki je pot, življenje in resnica. Križana Ljubezen "am kliče hrepeneče besede raz križa: „Zejen sem. po dušah me žeja «
Bratje in sestre! Odprimo oči in razumevajmo kamenja časov! Sv. Duh nas kliče v tem času po aPostolu: „Bratje, vemo, ura je že, da iz spanja vstanerao. Zdaj je naše zveličanje blizu. Noč je Prešla, dan se je približal. Vrzimo torej od sebe e«a teme in oblecimo orožje svetlobe! Oblecite u°spoda Jezusa Kristusa!"
sil ^a vrata naših src trka v dneh svetega mi-k s k °ožja LJUDezen in nas kliče vse, prav vse, dni t k resnici, k pokori, k življenju v Bogu. Te s ! 110 slišite glas božji, nikar ne zapirajte svojih zv r ^C odsl°vite Gospoda! Misijonski čas je čas p CI,canja, je doba resnega dela za zveličanje duše. bii*av.na^mo račune z Bogom, s svojo vestjo, z rt^"jim* da postanemo v resnici otroci božji in dc<lici nebes.
Starši I Bog Vas je storil Vašim dragim ka->pot v nebo. Pripeljite torej v tem milostnem času vojce k Gospodu! Predvsem prekvasite svoje duše, *ja boste novo testo v Jezusu! Svoji družini pa bo •T lu£ vodnica — z besedo In zgledom! Potem z:0 P°stala vaša družina drugi Nazaret. Rotimo Vas va*,ub.ezni Gospodovi, skrbite, da se noben član vase družine ne odtegne milosti sv. mlsijona S po-^rtv0valnostj0 uredite mcd časom sv> misjjona svoje
"eio v družini tako, da bodo mogli vsi: otroci, posli: pomočniki, vajenci, dijaki in drugi, ki so izročeni vasi skrbi, posečati misijonske govore in prejeti sv. zakramente.
b Zadnji misijon I Za marsikaterega župljana rav 2adnJi misijon, morda zadnja prilika, da po-lietr* Svoje račune z Bogom, da uredi svoje živ-Oo£ a se PriPravi na veliko pot v večnost. Alo Ola«? bo pcl po žuPniJi misijonski zvon, njegov ° Prodrl v vsako hišo, klical bo vsako dušo. — v živ,3 Do zad"Jic tebi pel —, morda bo zadnjič v kak«. en^u vabil ~* Vsi opravimo sveti misijon tako, *aftor da bi bil za vse zadnji...
Bilo je v podeželskem mestu ob misijonu. Vsa župnija se je udeleževala misijonskih govorov in spovednice so bile oblegane noč in dan Predzadnji dan je bil določen za može — stanovski govor in in skupno spovedovanje za može. V mestu je ži vela mala uradniška družina. Soproga je prejšnji dan prav na lahko opomnila moža: „Jutri bo za može zvečer stanovski govor in spoved. Že več let nisi bil, kaj ko bi šel ob tej priliki." „Pusti me pri miru", je odgovoril mož v zadregi, „Pa vendar bi šel, polno možkih hodi", je nadaljevala dobra žena. „Kaj bodo rekli pa kolegi v uradu, da sem postal tercijalc, da me žena komandira," se je branil mož. „Pusti vendar ta nespametni ozir, kaj bodo rekli drugi; to stori, kar je prav, sicer bodo pa najbrž tudi drugi šli; a če ne gre noben, pa ti pojdi. Kaj pa če se ti v naglici kaj pripeti, jaz se zate zelo bojim, toliko let že nisi bil " „Pusti me no p;i miru, saj sem zdrav, ta bo sila, bom že opra vil — u S tem je bila debata zaključena.
Pri pridigi je bilo polno mož in tudi pri skupnem sv obhajilu, tudi „kolegov" je bilo nekaj. Par dni za tem pa opoldan nastane v stanovanju dotič nega uradnika glasen krik in klic na pomoč. Ko pribite sosedje v stanovanje, je še malo zdihnil In bilo je po njem, kap mu je pristrigla nit življenja.
Zamudil je zadnji vlak, preslišal zadnji klic!
Naj bi ga nihče v naši župniji ne zamudil iz malenkostnih, smešnih ozirov, iz prazne strahopet nosti i . . Saj vsi veste, da je nad nami Bog, kateremu smo dolžni služiti; saj vsi veste, da je večnost, da bo treba enkrat umreti . . . Naj ne bo nihče sam sebi nezvest, neznačajen, da bi iz malenkostnega ozira ali iz napačnega strahu opustil svojo dolžnost, ter bi zanemaril svojo dušo. Morda bo to zadnja prilika —.
Molimo vsi, da bi Bog dal mnogo milosti, da bi pritegnil Gospod vse k sebi, da bi sv. misijon obrodil bogate sadove in poživil versko življenje v naši župniji.
»Brez mene ne morete ničesar storiti. Nihče ne more priti k meni, ako ga moj oče ne pritegne —", tako je govoril naš Gospod. Od milosti božje je odvisen uspeh sv. misijona Milost pa Gospod deli navadno po meri molitve. Prosite in prejeli boste! To velja posebno v duhovnem življenju, Prosite za se pravega duha in prejeli ga boste, prosite pa tudi za druge, da bi prišel nad nje sv. Duh s svojo milostjo, razsvetljenjem, da bi dal vsem duha spo-kornosti in umevanja časa .. . Vsi, ki se zavedate velikega pomena sv misijona, molite, dosti molite za bošji blagoslov in Bog bo dal obilih sadov —.
Stran 2.
KRANJSKI ZVON.
Štev. 11.
Dr. I. P.
Dolga spoved.
Že eden izmed sedmerih najstarejših grških modrijanov, Hilon, je smatral za najvišjo modrost poznati samega sebe. In rimski modrec Seneka je priporočal svojim učencem, naj odkrito razgalijo svoje slabosti dobremu prijatelju, če hočejo napredovati v poštenosti. Mnogo protestantov bi rado dandanes vpeljalo v svoje cerkve spoved, ker so spoznali, kolik vir dušnega miru, tolažbe in luči je vprav leta.
Katoliki vse to imamo* Ta zakrament tolažbe je Gospodovo velikonočno darilo. Sicer je spoved tudi malo neprijetna, kakor" je pač navadno vsako resnejše delo, a kdo bi se strašili Glej na sadove in boš z veseljem žrtvoval malo napora! Saj človek itak ne stori mnogo, glavno pri spovedi opravi nadnaravna sila — milost.
Ob sv. misijonu nam je spoved še olajšana. Govori nas pripravljajo. Zato je za mnoge uprav sv. misijon najlepša prilika, da opravijo spoved bolj skrbno in da se tedaj z vso resnobo oklenejo svojega Boga. Če pa hočemo boljše in lepše krščansko živeti, moramo pa seveda predvsem vso preteklost urediti, poravnati vse svoje račune pred Bogom. Zato je za čas sv. misijona posebno treba priporočiti dolgo spoved. Da se pa vsak lažje pripravi in se ve ravnati, naj navedemo tu nekaj vodilnih smernic za tako spoved. Ker ta ni kar za vsakega, je treba najprej povedati, kdo jo mora opraviti ali komu je zelo koristna. Potem pa nekaj navodil, kako jo opravimo, da ne bo kdo po nepotrebnem mučil sebe in spovednika ter jemal drugim pred spovednico čednost potrpežljivosti.
Kdo mora opraviti dolgo spoved? Vsak, ki je naredil neveljavno spoved. Spoved more biti neveljavna iz različnih vzrokov: če kdo vedoma zamolči smrtni greh, če kdo zaradi velike malomarnosti pri izpraševanju vesti izpusti smrtni greh, ali če ni obudil nobenega kesanja ali ni imel trdnega sklepa.
Kdor si je izprašal vest vsaj s toliko vestnostjo, kakor jo pokaže pri vsakem resnem delu, pa je kak greh, čeprav smrtni, pozabil, je opravil dobro in lepo spoved, le pri prihodnji mora pozabljeni greh povedati. Če bi takrat spet pozabil, ostane ta dolžnost za naprej.
Povedati pa je treba v tolažbo vsem dušam, ki so nagnjene k boječnosti, da smo dolžni ponoviti prejšnje spovedi le tedaj, če čisto za gotovo vemo, da so bile neveljavne. Kdor samo misli, da morda ni bilo vse prav, ali tudi sluti, kaj je bilo najbrže napačno, bo storil zelo prav, če pri novi spovedi zopet pove tudi prejšnje slabosti, zaradi dušnega miru mu je treba zelo priporočiti daljšo spoved, toda stroge dolžnosti pod smrtnim grehom mu nikdo ne more naložiti. Njegove naslednje spovedi so veljavne, čeprav je pri tem mislil, da morebiti prej ni bilo vse prav. Seveda najboljše tak človek ne ravna.
Večkrat se zgodi, da osebe, ki živijo v grešni navadi, na pr. v grešnem znanju, nimajo resničnega kesanja in trdnega sklepa pri spovedi. Hodijo k zakramentom ali iz navade ali zaradi ljudi. Pri teh so spovedi večkrat zelo dvomljive. Ako pri prvi priliki brez odpora zopet padejo, je bil njihov kes najbrž nezadosten. Takim je treba odločno svetovati, da ponove spovedi od začetka te navade, a dolžnosti niti tem ne moremo nalagati, dokler niso uverjeni, da njihove spovedi niso bile v redu.
Kdo pa naj opravi dolgo spoved, čeprav je ni dolžan? Vsi bogoslovni znanstveniki in tudi najvišji učitelji božje resnice, papeži, pišejo s toplo ljubeznijo o dolgi spovedi in naštevajo njene obilne duhovne sadove. Kajne, blagor dušam, ki srečno prestanejo sodbo pred večnim Sodnikom! Pa glejte, dolga spoved je taka sodba. Zdaj poravnaš račune, ko je še čas zveličanja, potem bo tudi zadnja sodba pred Odrešenikom v lastni osebi lahka. Že genialni Origenes je rekel, da pri spovedi prehitimo hudobnega duha, ki nas hoče tožiti pred Sodnikom. Kdor se sam obtoži zastopniku Večnega, je vedno oproščen. Dolgo
spoved naj bi opravili vsi odrasli ob važnih spremembah v njihovem življenju. Takrat je namreč treba obračunati z vsem minulim, tudi pred Bogom, in se pripraviti in oborožiti za nove razmere. Kolike važnosti je pa za to spoved je lahko uvideti. Saj spoved ne odpušča samo, ampak tudi daje smernice, navodila za bodočnost in pa tudi zakramentalno božjo pomoč. V posameznostih so take važne spremembe v življenju, ob katerih naj opravimo dolgo spoved, na pr. sledeče:
1. Sprememba stanu ali načina življenja. Tako je zelo prav, da opravijo ženini in neveste pred poroko dolgo spoved za vso svojo mladost, vsaj od dvanajstega leta dalje. Enako zakonski ob smrti svojega sodruga, torej ob nastopu vdovskega stanu. Podobno dekle, ki odhaja v tovarno ali daleč služit, ako to v marsičem spremeni njen način življenja, fantje, predno odidejo k vojakom ali ko se vrnejo, dijaki abiturijenti, ko odhajajo na univerzo, izseljenci, predno zapustijo domovino. Zlasti je treba priporočati dolgo spoved tistim, ki hočejo od doma v take kraje, kjer je malo katolikov ali kjer ni duhovnikov, ki bi razumeli njihov jezik.
2. Temeljit obrat k Bogu. Dobro je opraviti dolgo spoved, ko človek po razsvetljenju milosti jasno spozna svojo nalogo na zemlji in se po navdihnjenju Sv. Duha odloči za dosledno krščansko življenje. To je za vsakega milosti polno srečanje z Bogom, trenutek, ko ga Križani, kakor je obljubil, pritegne popolnoma k sebi in ga odreši posvetnih blodenj. Taki časi milosti so navadno duhovne vaje ali sv. misijon. Zato je važno, da ne zamudimo tega Gospodovega mimohoda. Zdaj nudi Gospod svojo roko, da reši vsako dušo, kakor je rešil ubogega Petra iz valov. Zato je dolga spoved zelo iskreno treba svetovsti vsem tistim, ki se resno udeležujejo sv. misijona in je še nikdar niso opravili. Kdor pa je že doživel tak veliki dan milosti, lahko ponovi spovedi od zadnje dolge, ni mu pa to za duhovni napredek nujno potrebno.
3. Bolniki, če morejo, naj tudi pred smrtjo opravijo daljšo spoved, da bodo mirnejši in da bo njihov zadnji boj lažji. Često dušni mir, ki ga dobi bolnik po dobri spovedi, vpliva blažilno tudi na telesno zdravje, kakor trdijo tudi zdravniki.
Boječe osebe naj opravijo dolgo spoved le enkrat. Nekoliko skrupulantne ali pretankovestne duše hočejo večkrat ponavljati tudi dolge spovedi. Vedno jih še nekaj skrbi. Takim tudi ponovljena dolga spoved ne bo dala miru, ampak bo njihovo duševno stanje le še poslabšalo. Zato nikdar ponavljati dolge spovedi! Rana se ne bo zacelila, če jo znova odpreš, ampak če jo pustiš v miru. In pre-tankovestnost je taka rana.
Slednjič: Kako naj opravimo dolgo spoved? Pripravi se kakor za vsako spoved, le bolj temeljito si izprašaj vest za ves čas, za katerega ponavljaš. Predvsem pa skrbi za globoko, do dna srca segajoče kes arije! Saj je prav to veliko kesanje pri dolgi spovedi največ vredno. Zato naj vsak dobro sodeluje z misijonskimi govori! In tiste dni pred spovedjo več moli!
V spovednici povej približno tako-le: Rad bi opravil dolgo spoved za -recimo- pet let nazaj. Potem začni spored, najbolje z najtežjim grehom, ki ga najbolj nerad poveš, ostalo pa povej po redu po božjih in cerkvenih zapovedih. Dobro je, da si za dolgo spoved vzameš na pomoč ogledalo vesti v molitveniku Male grehe povej kratko in bolj splošno; n. pr. jezil sem se, lagal sem, slabo sem molil. Potem prosi spovednika, da še sam kaj vpraša. Kdor pa ne more vsega sam pripovedovati, naj takoj spočetka prosi spovednika pomoči, ta bo že vedel, kako mora ravnati.
Da je pa dolga spoved lažja, je potrebno, da spovednik ve takoj spočetka, s kako dušo ima opraviti. Zato naj bi vsak, še predno se začne obtoževati, povedal svojo starost in stan. Spovednik potem ve, česa ni treba vpraševati, kaj pa je bolj potrebno, ve dati bolj primeren pouk, pri-! hrani se pa tudi čas in spraševanje, ki je nadležno za oba. Splošen opis življenja je tudi zelo primeren. Kdor je oprav- i
Štev. M.
KRANJSKI ZVON.
Stran 3.
Ijal veljavne spovedi, naj pove najprej smrtne grehe, če mu jih vest očita, od zadnje spovedi, gotem pa reče, da bi rad tudi prejšnje ponovil. Tako bi najlepše v celoti povedali n- pr. tako-le: „Prosim sv. blagoslova, da se svojih grehov prav in čisto spovem. Sem dvajsetletni fant, živim pri starših. Hodim k spovedi štirikrat na leto. Zadnjič sem bil pred tremi meseci. Od tedaj sem grešil . . . Zdaj hočem ponoviti spovedi od svojega petnajstega leta dalje . . . Prosim, zdaj Pa me še kaj vprašajte, če se Vam zdi potrebno." —
Po opravljeni spovedi naj se duša spočije v svojem usmiljenem Bogu. Nikar ne razmišljaj, je-li bilo vse v redu, ampak opravi pokoro vesel svojega dušnega ponovljenja! Dobro je enkrat si poklicati v spomin dobre sklepe in se o njih pogovoriti z Gospodom v zakramentu ljubezni. Misli "a besede božjega Učitelja; »POvem vam, da bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore«. Veselje bo pa. tudi v duši, ki bo po dolgi spovedi razumela, kako velik zaklad imamo v sv. spovedi.
Pridite torej in okusite to milost sv. misijona!
Pet zapovedi za sv. misijon.
1. Pridi gotovo I Za človeka je nujno potrebno, da vsaj včasi globoko pogleda v svojo notranjost, da se zbere, da napravi nekako duhovno bilanco, da ve vsaj kako stoji z njegovo dušo in zveličanjem. Ne odteguj sc misijonu z praznimi izgovori, ne bodi malenkosten, ne pusti, da bi te ^držala pokvarjena, frivolna družba; ne bodi neznačajen "i se ne sramuj tega, kar je dobro, plemenito. Sramota za •noža, če opusti skrb za svojo dušo iz sramu pred malo-vernim svetom I
2. Prihajaj redno k misijonskim govorom! Mi-v,Jonski govori so v celoti zaokroženi, za to se priporoča,
a Poslušamo, kolikor pač mogoče, vse govore ali vsaj vemo.  Vsaj dva govora na dan naj skuša vsak poslušati, tal ^a Je *reDa za to nekoliko požrtvovalnosti, treba je ..Uat delo tako urediti, da more skoro vsa družina k mi-,l°riskim govorom. Radi okoličanov smo izbrali ravno se-anJ' čas, ko ni več takega dela na polju; za meščane je p tudi izbran tak čas cerkvenim govorom, da se jih modruj Uc*e'ežit' delavci, trgovci in obrtniki kljub svojemu
ki h-^' PrinaJaJ iz pravega namena! Ne kakor farizej, K1 bi iskal pezdir, nad katerim bi se izgledoval, da bi le "'tiziral, ne iz prazne radovednosti, ampak kot iskalec resnice in Boga, kot mož poštene volje, ki govori: „Gospod, "aj želiš, da storim —"?
,4- Ohrani po možnosti zbranost Ne zahajaj ta-Krat v gostilno, ne v kino, ne k predstavam, ne v hrupno družbo, ne beri kakih romanov, ki bi zaposlili tvojo domišljijo. Takrat osredotoči svoje misli pri Bogu, pri resnicah, ki jih bo obravnaval misijonar na prižnici. V tako zbrani duši govori Gospod —.
5. Opravi dobro spoved! To je poglavitno! Brez spovedi ni misijona. Opravi dolgo spoved! Na spoved se dobro pripravil
Tutto per la Bellezza!
V veliko brzino je drvel brzovlak po lombardski ravnini. Vinogradi, polje, vinogradi polje in vasi — tako enakomerno je brzela mimo nas lepa dežela, da je postalo že dolgočasno v kupeju. Pa začnem ogledovati razne slike P° stenah. In takoj nasproti me zbode v oči kričeča reklama: Dekle, napolnago, drži pred seboj ogledalo v rokah, sPodaj pa napis: »Tutto per la Bellezza — Vse za lepoto!« 'nstituto Hermes Milano izvršuje lepotne operacije.
Tutto per la Bellezza! Vse za lepoto I Vse za lepoto telesa 1 To je nekak življenski program posvetnjakov in posvetnjakinj.
Da me ne bo kdo napak namenoma umeval povdar* jam, da je tudi telesna lepota od Boga, da smo dolžni po krščanskem nazoru tudi za svoje telo skrbeti. To je torej celo čednost, če se človek dostojno, okusno, stanu primerno oblači, če tudi na umeten način skrbi za svojo zunanjost in pokriva svoje telesne napake. V človeku je od Boga dan čut in smisel za lepoto, hrepenenje po lepoti. Torej niti najmanje ne obsojamo človeka, naj si bo kateregakoli spola, če skrbi za. lepoto svoje zunanjosti, obleke, obraza itd.
Ravno radi tega pa, ker je katoliška cerkev vedno gojila smisel za umetnost, za lepoto, je tudi obsojala taka početja, ki kvarijo naravno lepoto človeškega telesa, ki ustvarjajo iz človeka — spako ali karikaturo.
To je zdrav človeški razum, ki sodi, da se pač dekle s svojimi 20 leti nekoliko drugače oblači, kot stara častitljiva mati s svojimi sedmimi križi na hrbtu. Če bi n. pr. 20 letna gospodična naenkrat začela hoditi po mestnih ulican v kostumu 70 letne mamice, bi jo vse smatralo za prismojeno. Isto velja tudi, če se stara, častitljiva dama oblači tako, kakor se sicer deklice s kakimi 16 leti. Da bi zgledala mlada, si barva lica, usta in oči — in druži v eni osebi licej in muzej —.
Tutto per la bellezza —- vse za lepoto I To hrepenenje se neredko sprevrže, s tujko rečemo: degenerira, da človek išče lepote tako, da svoje dostojanstvo tepta in pravo lepoto uničuje. Če si človek išče lepote na naraven in neprimeren način, osmeši s tem samega sebe, ustvarja iz sebe spako.
Če se ne motim, sem v Parizu — ali v kakem drugem večjem mestu na popotovanju nekoč videl tale prizorček: V hotelsko restavracijo pride dama, koliko let jih je imela na hrbtu, pač skoro ne bi bilo mogoče določiti, ker je imela na debelo pobarvano lice in ustna, kakor kak kranjski panj v čebelnjaku svojo končnico. Pa se vsede k nasprotni mizi, vzame iz svoje torbice ogledalo, ga postavi na mizo in začne z nekakim rdečim klincem slikati svoje ustnice, kar neženirano sredi javnega lokala. Pri nas bi se bili temu začeli na glas krohotati, jaz sem smeh zelo težko zadrževal. Pa sem opazoval, kaj bodo napravili pri tem prizoru moški. Bila je zelo izbrana družba, obnašali so se, kakor da tega ne opazijo, le tu in tam sem opazil kako je sosed zanič-Ijivo namignil svojemu tovarišu. Kdo bo spoštoval tako bitje, tako karikaturo?!
V svojem kranjskem firbcu sem bil zelo radoveden, kako bo sedaj ta »dama« zavžila svoje kosilo. No bilo je res komično in trebalo je mnogo zatajevanja, da nisem bušil v smeh, ko sem videl pred seboj ta »marter«, ki se je mučil na razne umetne načine, da bi si z jedjo ne po-mazal svojih pobarvanih usten. — Kaj ni to spakal?
Tutto per la bellezza! Včasi se porodi kaka moda, ki je čisto navaden izrodek bolestnega razpoloženja, greha, perverznosti.
So dame, ki nočejo imeti otrok. To je za nje nekam poniževalno, da bi rodile in vodile otroke. — Ker pa pač svojega materinskega nagona ne more popolnoma zatreti, pa si mora najti mesto naravne ljubezni do otroka kak nadomestek. Tako si take dame rade izberejo kakega psička, kateremu darujejo ljubezen, ki bi jo morala dajati svojim otrokom. Tako si kupijo kakega eksotičnega kužeta v družino, ker nočejo kupiti otroka.
Nekje sem tudi v hotelu gledal tale prizorček: V re-restavracijo sta vstopila mož in žena, oba mlada, pa tudi v vsem »moderna«. Ko se vsedeta za mizo, spusti dama iz svojega mula —- ali kaj je bilo —• golega ščeneta in ga posadi na stol poleg sebe. Za ščeneta je moral prinesti postrež-nik kosilo na krožniku na mizo. Ko se je pse najedlo, ga dvigne njegova gospodarica in -huš-, pa ga vtakne za ne-derje. Seveda se je temu vsa okolica primerno nasmehnila.
Stran 4. ' KRANJSKI ZVON Štev. 11.
Na drugi strani je pa v kotu obedovala družinica, oče in mati s par porednimi otročiči. Neprestano so malčki brb-rali, izpraševali, nagajali, da jih je morala mamica vedno miriti in uganjati. A to je delala z ljubeznijo in potrpežljivostjo. Nehote so se od »pasje matere« vseh oči obračale v oni kot in primerjale obe materi. Ena vsa »lepa«, v svili in pomadi, druga pa zgarana, skromna. Katera je bila pač lepši?! Odgovor je jasen!
Tutto per la bellezza! Vse za telesno lepoto? Kaj je človek končno res le kup kosti in več ali manj tolstega mesa? Kaj je res vse le telesna lepota?! Saj je vendar odličnejši del našega bitja — duh, duša. Za to bi moral normalni človek v prvi vrsti skrbeti za lepoto svoje duše.
Bog je naš vzor, po katerem moramo stremeti z vso dušo, z vsem srcem, z vsemi močmi. Bog je Lepota sama, absolutna lepota, vsa lepota. Tej lepoti približati se, podoben postajati, to bi moralo biti hrepenenje vsega našega življenja. Vse za to Lepoto, to bi morala biti naša življenjska naloga. Po božjem Srcu vspodobiti svoje srce, za to bi morali delati, za to truditi se in če treba tudi trpeti. Da, tudi trpeti! Koliko posvetnjaki trpe za lepoto svojega telesa! Saj je že nekak pregovor: »Kdor hoče biti lep, mora trpeti«. Koliko zatajevanja si nekateri nalagajo za to, da bi bilo njihovo telo lepše v smislu posvetnjakov. Kako se nekatere dame postijo, da bi dobile vitko linijo; cerkvenega posta, da bi dušo očistile, pa ne držel Koliko mraza pre-trpe nekatere gospodične! Tutto per la bellezza — Vse za lepoto, da bi svet gledal njih napol nago telo, občudoval njih stas, hodijo celo v mrazu napol nage. Kaj bi rekli, če bi bilo treba v cerkvi le en odstotek toliko trpeti. — V cerkvi pa jim je že mal prepih, slab zrak, sopara, zadosten vzrok, da se branijo božje, duhovne lepote. Tožijo o slabem zraku v cerkvi! V nočnih lokalih, v gledališčih, v kavarnah in kabaretih je stokrat slabši zrak, a to jih ne ovira hoditi tja. Le v cerkvi se tako hitro najde vzrok —! Kako težke operacije nekateri vzamejo na se, da bi odpravili kako telesno napako! Koliko jih celo svoje življenje tvega pri tem! Za duševno lepoto pa nikake žrtve. —
To so karikature — spake! Zakaj, kakor smo videli, da oni napravlja iz svojega telesa karikaturo, spako, ki na nenaraven način skrbi za lepoto svojega telesa, ki pokvarja svojo naravno odličnost, tako napravlja še večjo karikaturo iz sebe oni, ki zanemarja to, kar je poglavitno — dušo!
Tutto per la bellezza! Vse za lepoto duše —!
Verouk na obrtno-nadaljevalni šoli.
V zadnji številki smo poročali, da se je napravila prošnja na šolski odbor obrtno-nadaljevalne šole v Kranju, da bi se uvedel verouk na obrtno-nadaljevalno šolo. Na to vlogo je dobil župni urad v Kranju od istega odbora sporočilo, da se je na seji šolskega odbora obrtno-nadaljevalne šole sklenilo, „soglasno, da se tej prošnji ne ugodi, ker se je o tej zadevi že pred par leti vsestransko razpravljalo in prišlo do zaključka, da naj se verouk ukine, ker ni bilo v tem predmetu prav nobenih uspehov ... V obče se je pri seji povdarjalo, da se po obstoječem in odobrenem pravilniku, ki verouka ne predvideva, nikakor ne more število učnih ur v korist drugemu neobligatnemu predmetu znižati. Zastopnika obrtnikov in Obrtne zadruge sta pa ugovarjala povečanju števila učnih ur ali pa prikrajšanju kakega drugega predmeta." Z ozirom na utemeljevanje te odklonitve naj ugotovimo nekaj dejstev, ki jasno kažejo, da ti razlogi ne drže, oziroma da niso take kakovosti, ki bi onemogočali poučevanje verouka na tej šoli.
Pred vsem glede uspehov, ki jih baje ni bilo nič v tem predmetu I Če na kranjski obrtno-nadaljevalni šoli res morda ni bilo uspehov, je to pač le žalostno izpričevalo za šolo samo I Če so na takih šolah lepi uspehi na Jesenicah, ki je pač malo večji kot Kranj, če so dobri uspehi v Tr-
žiču in na vseh šolah v srezu, je pač zelo žalostno priznanje za kranjsko obrtno-nadaljevalno šolo, Če njen predstavitelj to očito prizna, da ni bilo uspehov . . .!
Ali je res kranjski obrtni naraščaj najslabši v vsem srezu? Ali je res tak, da bi duhovnik v tej šoli ne mogel doseči povoljnega uspeha? Poučeval sem sam na obrtnih šolah verouk v Ljubljani in v Tržiču, poizpraševal sem sedaj gg. katehete na teh šolah, a sem sam videl v Ljub ljani in v Tržiču najlepšo disciplino v šoli in sem od drugih katehetov — posebno iz Jesenic in Tržiča dobil irto zagotovilo, da je na šoli najlepša disciplina in da se mnogo doseže pri tej mladini.
Torej ali res samo v Kranju ni mogoče doseči pu verouku uspehov? če bi bilo to res, kar dvomim —, pot ni da lastni šoli njen upravni odbor tako izpričevalo, da bi bilo najbolje, da oblast tako šolo zapre, ali pa jo izroči takemu vodstvu, ki bi moglo iz kranjske obrtno-nadaljevalne šole ustvariti tako šolo, kot so drugod. Č.e pa naša šol .1 in mladina ni taka, kot jo slika njen predstavitelj, pote :: pa tudi ta razlog za odklonitev verouka ne drži!
Povdarjam, da se poučuje verouk po vseh obrtno-in-daljevalnih šolah v srezu, dasi v pravilniku ni ukazan! >.e je v Tržiču, na Jesenicah in v Škof ji Loki možno uvrs i i verouk v urnik obrtno-nadaljevalne šole, bi bilo po moj;:i skromnem mnenju pač to možno tudi v Kranju! Drugod plačujejo šolski odbori radevolje tudi gospode katehete, v Kranju se je pa šolski odbor raje odrekel podpori okrajne blagajne, kakor da bi bil vpeljal verouk na šolo.
Povdarjam, da je sveta dolžnost vsakega župnika, da skrbi za to, da se doraščajoča mladina poučuje v verouku, za to bo vsak kranjski župnik moral po svojem poklicu skrbeti za to, da se verouk vpelje tudi v obrtno-nadaljevalno šolo v Kranju. Če ne uspe, to pač ni njegova krivda!
To se mi je zdelo potrebno ugotoviti.
Župnija Kranj.
Oznanila za november.
1. Praznik vseh svetnikov, ob 6. sv. maša ženim, ob 10. peta z dvema blagoslovoma. Pop. ob 2. litanije vreli svetnikov, na to pridiga, po pridigi procesija na pokopališke, kjer bodo večernice in libera. Na pokopališču bo postavljena skrinjica za mile darove. Zvečer ob 6. bodo v žu ni cerkvi vsi trije deli sv. rožnega venca za duše v vicah.
V soboto 2. spomin vernih duš. Na Rupi 3 sve'.; maše, ki se prično ob 5. uri zjutraj, po zadnji maši bo v cerkvi in na pokopališču tam libera. V župni cerkvi se prično 3 svete maše ob 6. uri. Ob 7*15 so jutranjice 1a umrle, ob 8. uri slovesna sv. maša za mrtve.
Popolni odpustki se morejo dobiti od opold? .1 na praznik vseh svetnikov do opolnoči na vernih duš dan vsakokrat, kadar kdo obišče župno ali kako drugo cerkev ali kako javno kapelo in vsakokrat moli v namen sveti ,1 očeta papeža, če je prejel ta čas sv. zakramente.
Sv. misijon se prične popoldne ob 6. uri z misijonskim govorom, po govoru litanije M. B.
3. Zahvalna nedelja, ob 6. in 10. uri sveta maša z blagoslovom. Darovanje za cerkev bo po vseh službah božjih dopoldan in popoldan. Misijonski govori ob 6., 8., 10. in pop. ob 3. uri. Ob 230 križev pot in po govoru litanije presv. Srca Jezusovega.
4. do 9. Vsak dan zjutraj misijonski govor ob 6. uri, pop. ob 530 in 7-30. Sveta maša zjutraj ob 5-30. Ob 5. uri pop. križev pot, ob 7 15 litanije M. B.
Spoved za otroke osnovne šole je v pondeljek, 4. ob 2. uri, najprej kratek nagovor in priprava na spoved, zato naj vsi otroci pridejo točno ob 2. uri v župno cerkev. Dne 5. novembra bo za šolsko mladino ob 8. uri sv. maša s skupnim sv. obhajilom.
Spovedovanje za odrasle se prične v torek, dne 5. novembra pop. V pondeljek pop. in v torek dop. se bodo spovedali bolniki in starčki, ki ne morejo v cerkev, na domUi Prosimo, da o pravem času obvestite v župni pisarni a'» pa pri cerkveniku, kam naj pridemo spovedat.
Spovedovalo se bo vsak dan na to od 5. ure zjutraj do 12. ure opoldan in popoldan od 3. do 9. ure zvečer. Na vsaki spovednici bo zapisan spovednik, ki bo v njej spovedoval. Stalno bo na razpolago 7 spovednikov.
10. XXV. nedelja po binkoštih, sklep sv. misijona. Ob 6. uri govor, na to skupno sv. obhajilo, sveta •naša z blagoslovom, ob 8. uri govor in sv. maša, ob 10. uri govor in sveta maša z dvema blagoslovoma.
Sklep sv. misijona pop. ob 4-30 govor, blagoslov nabožnih predmetov, procesija z Najsvetejšim po Glavnem trgu in nazaj, nato zahvalna pesem. K procesiji pridite s Pnžganimi svečami.
17. XXVI. nedelja po binkoštih. Služba božja po navadi, po litanijah ura molitve za fante in može, 20. ura.
19. Sv. Elizabeta, ob 530 v kapeli Srca Jezusovega Pr,diga za III. red, vesoljna odveza in sv. maša za III. red. , , 24. XXVII. nedelja po binkoštih, zadnja po binkoštih, služba božja po navadi. Ob 6. uri skupno sv. občilo za dekliško Marijino družbo.
30. Sv. Andrej, ob 7. uri sv. maša v Ćirčičah.
Razno.
Nabirka za mlsijone. Za družbo za širjenje vere je nabrala z nabiralno polo ga. Jožefa Benedik skupno Din ,. 20'60. Vsem darovalcem se za darove najtopleje zahvaljujemo.
Grobove na pokopališču na praznik sveh svetih okrasite!   Kdor ne bo negoval groba svojih domačih, eniu se grob ne bo prepustil dalje, ampak se bo prekopal. .    . Sv. misijon v Kranju bodo vodili trije oo. Lazaristi 12 Ljubljane.
zim .^metiisk°-gospodinjska šola v Marijanlšču. V
raski 5 mesečni tečaj se je priglasilo 19 gojenk. Vrx. Govori na pokopališču ob priliki pogreba se smejo priiv e z dovoljenjem župnika. Kadar bi kdo želel ob taki urad £°vor't'> mora prositi tozadevno dovoljenje v župnem na V ^sak P°'itično a'' agitatorično pobarvani govor je ink °Pa''šču prepovedan in tudi nedostojen, pa tudi kake nrninacije ali očitanja so ob taki priliki zelo neprimerne.
Mrliška kronika.
.   28. Novak Jakob, posestnik- užitkar, Premskovo 33, roien 22. julija 1854, umrl 3. maja.
.   29. Kristan Albin, trgovski pomočnik, Kranj-Šmartin, roJen 7. novembra 1905, se je ustrelil 4. julija, p    30. Tome Martin, orožniški postajevodja v pokoju, Premskovo 87, rojen 9. novembra 1852, umrl 16. julija.
.   31. Cegnar Stanko, jurist, Kokriško predmestje 57, rojen 16. aprila 1908, umrl v ljubljanski bolnici 23. julija.
., 32. Kocmut Hinko. sin trgovca, Kranj 89, rojen 19. Junija 1906. umrl 24. julija.
33. Kozjek Anton, posestnik, Čirčiče 21, rojen 12. Januarja 1872, umrl 24. julija.
34. Starovašnik Frančiška, zasebnica, Kranj 91, rojena 25. februarja 1858, umrla 25. julija.
5> Mrak Janez» zemljak, Čirčiče|24, rojen 28. junija »869, umrl 26. julija.
36. Cernivec Lovro, .     37. Cernivec Rozalija, dvojčka, Premskovo 73, rojena in umrla 17. julija.
io ,,38' ScnJffrer Ivan, župnik v p., Klanec št. 16, rojen **• decembra 1864, umrl 1. avgusta. ioe739' Stare Marija, užitkarica, Premskovo 67, rojena lo°', umrla 5. avgusta.
40. Urbane Vinko, sin posestnika, Rupa št. 9, rojen 15. julija 1929, umrl 18. avgusta.
41. Simonetič Neža, zasebnica, Kranj 25, stara 69 let,
umrla 20. avgusta.
42. Labernik Marija, zasebnica-vdova, Kranj 64, stara 67 let, umrla 22. avgusta.
43. Fliegl Terezija roj. Pintar, zasebnica-vdova, Kranj 98, rojena 24. novembra 1845, umrla 16. avgusta.
44. Zupan Rozalija, zak. hči delavca, Kranj 5, stara 10 let, umrla 25. avgusta,
45. Krt Angela, hči posestnika, Premskovo 6, rojena 7. maja 1929, umrla 28. avgusta.
46. Anderwald Albin, posestnik in trgovec, Kranj 177, rojen 25. januarja 1875, umrl 1. septembra.
47. Zupan Ivan, užitkar, Kranj, Savsko predmestje, rojen 1861, umrl v Ajbeljnu pri Banja Loki 11. septembra.
48. Pokorn Peter, posestnik, Premskovo 32, rojen $6. junija 186\ umrl 16. septembra.
49 Jenko Ivan, sedlar in tapetnik, Kokriško predmestje 26, rojen 8. julija 1869, umrl 16. septembra.
50. Veršnik Ivan, delavec, Premskovo 46, rojen 1. maja 1879, umrl 25. septembra.
51. Perne Marija roj. Bizjak, kočarja žena, Huje 19, rojena 12. decembra 1865, umrla 29. septembra.
52. Lazar Franc, mizar, Premskovo 80, roj. 9. marca 1859, umrl 30. septembra.
53. Grašlč Anton, krojač, Huje, rojen 13. jan. 1854,
umrl 8. oktobra.
Župnija Šmartin.
Oznanila.
1. novembra. Praznik vseh svetnikov. Zjutraj ob 6. in 9. božja služba z blagoslovom, popoldan ob 2. litanije vseh Svetnikov, pridiga za verne duše v vicah, molitve za mrtve, obisk pokopališča in libera pred križem na pokopališču.
2. novembra. Spomin vernih duš v vicah. Prve tri maše bodo od pol 6. ure naprej, sv. obhajilo pred prvo ilf po zadnji sv. maši; druge tri sv. maše od pol 8. ure naprej, tretja sv. maša bo peta, po maši libera v cerkvi in na pokopališču. — Kdor opravi spoved in sprejme sv. obhajilo, zamore v času od poldne, to je 12. ure 1. nov. do polnoči 3. novembra zadobiti tolikokrat popolen odpustek, kolikor-krat obišče v tem času kako cerkev, farno ali podružno in tam moli nekoliko po namenu sv. Očeta. Odpustki pa se morejo zadobiti le za duše v vicah.
3. novembra. XXIV. nedelja po binkoštih, zahvalna nedelja. Božja služba ob 6. po navadi, ob 9. z blagoslovom, potem zahvalna pesem za spravljene poljske pridelke; popoldan ob 2. ura molitve pred izpostavljenim sv. R. T. in litanije Srca Jez.
10. november. XXV. nedelja po binkoštih. Božja služba obakrat po navadi, popoldan ob 2. uri kršč. nauk in litanije.
11. november. God sv. Martina, farnega patrona. Sv. maša ob 6. in 9. uri.
12. november. Dan vednega češčenja za župnijo Šmartin — po sledečem redu:
V pondeljek zvečer po Ave Mariji '/4 ure slovesno zvonenje. Zvoni se tudi slovesno zjutraj o pričetku; začetek vsake ure naznani veliki zvon.
V torek ob 6. se izpostavi sv. R. T., in ostane izpostavljeno zvečer do 6. ure.
Ob 6. uri sv. maša in obhajilo.
Ob 7. druga sv. maša; od 7. do 8. molijo fantje in možje iz zunanjih vasi, od 8. do 9. molijo dekleta iz Brega, Drulovke, Orehka, Gor. Save in Šmarjetne gore.
Ob 9. križev pot in sv. maša.
Od 10. do 11. molijo dekleta iz Zg. in Sred. Bitnja.
Od 11. do 12 šolarji iz ponavljalne šole.
Stran 6.
KRANSKJ ZVON
Štev. 11.
Od 12. do 1. dekleta iz Stražišča.
Od 1. do 2. šolarji iz vsakdanje šole.
Od 2. do 3. žene iz Brega, Drulovke, Orehka, Gor. Save in Šmarjetne Gore.
Od 3. do 4 žene iz Zgor. in Sred. Bitnja.
Od 4. do 5. žene iz Stražišča.
Od 5. do 6. možje in fantje iz Stražišča.
Ob 3/4 6 litanije Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blagoslov. Kdor moli sv. R. T. in je prejel sv. zakramente, dobi popolen odpustek.
17. november. XXVI. nedelja po binkoštih. Slovesno praznovanje farnega patrona sv. Martina.
Zjutraj ob 6. pridiga, darovanje za cerkev in sv. maša z blagoslovom.
Ob pol 10. uri pridiga, darovanje za cerkev in slovesna peta sv. maša z 2 blagoslovoma.
Popoldan ob pol 3. pete litanije M. B. z 2 blagoslovoma, po litanijah darovanje za cerkev.
19. novembra. Sv. Elizabeta. Po maši vesoljna odveza za 111. red.
21. novembra se prične devetdnevnica v čast sv. Frančiška Ksav. Vse delavnike od 26. nov. do 30. nov. bo sv. maša v Stražišču v kapeli sv. Frančiška Ksav.
24. november. Zadnja nedelja po binkoštih. Božja služba po navadi.
30. november. Sv. Andrej apostol.
Kronika.
Poročeni:
1. Zevnik Franc, zidar iz Mavčič in Ivana Šilar iz Brega 29. poročena 6. oktobra.
2. Žun Janez, čevljar iz Moš, župnija Smlednik in Lucija Rechberger iz Stražišča 102, poročena 13. oktobra.
3. Janez Jugovic, mizar iz Stražišča 158 in Marija Rozman, kajžarica iz Stražišča 126, poročena 13. oktobra.
Umrli.
Jera Rechberger, posestnica v Stražišču 102, vdova, stara 63 let, umrla 28. sept.
Mate Mamic, tovarniški delavec, iz Trogira v Dalmaciji, star 75 let, umrl 7. oktobra.
Duh. svetnik Fran Pokorn.
Iz cerkvene zgodovine Kranja.
(Nadaljevanje.)
V točki 14. in 15. govori škof o papeževih pismih, ki so shranjena v Gornjemgradu, kamor ni mogel 3 mesece radi verskih reformacijskih zadev po Dolenjskem in radi deželnega zbora zadržan, (kakor je že osebno povedal Kle-mentu), in o prepisih, katere lahko preskrbi, če botreba-v dokaz svojih pravic. — Vse to poroča škof očaku v vsej udanosti in spoštovanju ter pričakuje ljubeznjivega pismenega odgovora izročivši vse in posamezno previdnosti in razsodnosti očakovi.
Kdaj sta prost ljubljanski in vikar kranjski z omenjenimi pismi (dokumenti) odpotovala v Videm na, Laškem ni povedano. Kako sta opravila in kaj dosegla ondi, tudi ni izrecno omenjeno. Sklepamo pa vendar lahko iz poznejših dogodkov, kak uspeh sta imela pri tem poslanstvu. Prost Frevdenschuss, ki je nelepo dogospodaril v Škof j t Loki in tudi v Radovljici kot prost, je moral 1. 1603. resignirati na proštijo. Kranjski vikar Klement pa prejme od očaka dne 10. sept. 1602.l) pismo, s katerim ga on potrjuje in vme-
>) Skof. arh. F. B. kopija D.
ščuje pravim župnikom v Kranju in naroča naddiakontt Gorenjske Trebuhanu, da ga vpelje, kakor da ne bi bil ■ vmeščen in ljudstvu predstavljen. Zakaj tako, saj je vendafj že prisegel svojemu škofu? Kamniški župnik Trebuha«! namreč kot naddiakom Gorenjske je napačno informiral] očaka o tej zadevi.2) Sporočil mu je, da je Klement vsi-' ljenec, ker je prejel župnijo brez pravic. Cesar Maksimiljafl) je, kakor znano, patronat nad kranjsko župnijo izročil ljub"' Ijanskemu škofu Ravbar, zato so sklenili tudi sodnik iffl mestni svet kranjski, da z dovoljenjem papeževim vtelesij* kranjsko župnijo ljubljanski škofiji Oglejski očak je temu ugovarjal, češ, da Kranj nikdar ni bil postavno iztelesen od Ogleja. Ako so ljubljanski škofje zadobili patronsko pravico, smejo vsled tega le uživati župnijske dohodke, ne pa! postavljati župnikov in lastiti se jurisdikcije. Škof Kranja j ostane očak, ki ima pravico od ljubljan. škofa za Kranj: voljene in njemu prezentirane župnike potrditi. In če je škof ljubljanski od vojvode postavljen za komisarja v verskih zadevah, zaradi tega še ni zadobil nikake jurisdikcijer Klement naj toraj izobči, škof pa kaznuje, če ne dokaže svojih dozdevnih pravic — veli oglejski očak.
Ako je oglejski očak izvrševal svojo vrhovno oblast nad župnijami ljubljanske škofije, dokler ta še ni bila ustanovljena in izvzeta iz očakove jurisdikcije ter naravnost sv. stolici podrejena, ja popolnoma pravilno. In dokler Kranj še ni bil vtelešen mizi ljubljanskega škofa, je bilo tudi vse v redu, ako je očak izvrševal svojo jurisdikcijo ondi po svojih pooblaščencih. Kar pa počenja očak in njegov nad-diakon Trebuhan zdaj po izvzetju ljubljanske škofije iz očakove oblasti in njene podrejenosti naravnost sv. stolici ter vtelešenju Kranja ljubljanskemu škofu, to pa presega že ne le vse meje dostojnosti, marveč je naravnost nasilje. Zdi se,, da očak ne priznava ustanovitve ljubljanske škofije,, ali pa bi rad imel ljubljanskega škofa za svojega podre-jenca* (sufragana). To je razvidno iz tega, ker je zagrozil očakov vizitator, kakor smo omenili zgoraj, da bo napel vse moči, da spravi pod očakovo jurisdikcijo tudi vse one župnije, katerim patron, pa obenem tudi naddiakon je ljubljanski stolni prost. In kar je njegov predprednik 1. 1507. napravil, ko je pri vtelešenju Kranja ljubljanski izvzeti škofiji izrekel svoj »placet et fiat«, o tem noče sedanji očak tudi nič vedeti. Pri takih razmerah pač tudi škof Chroen ne more pri vsej svoji miroljubnosti rok križema držati in molče prenašati intrige ter pustiti teptati svoje pravice od strani svojih nasprotnikov. — Kar ni bilo sto let v navadi, zakaj bi se moralo zdaj proti vsem privilegijem vpeljavati na novo, protipostavno, vsiljivo, namreč: potrjevanje in vmeščavanje kranjskega mestnega župnika po oglejskem očaku ali njegovem namestniku. Prvo, kar je škof Chroen v tej zadevi ukrenil, preden se je obrnil s prošnjo na vladarja kot patrona, je, da je očakov dekret ali potrdilno listino Klementa župnikom kranjskim glosiralJ), da je s tem obrazloženjem pokazal, kako napačno je očak informiran o kranjskih razmerah:
1. ) Slabo dokazuje očak, pravi, trdeč, da je Mgr. Janez Fr«iderik Klement oglejske škofije. Rojen je namreč v Ljubljani, (v mašnika posvečen pa v Gornjem gradu 2) na veliko soboto: 28. marca 1587. od škofa Janeza Tavčar). —
2. ) Pravi, da je župnija bila zdaj izpraznjena (vacans), kranjska namreč. V resnici pa je bil takoj, ko je Treyber -odšel, na njegovo mesto postavljen, predstavljen, vpeljan, kanonično vmeščen Mgr. Klement, ki je izpovedal vero in zaprisegel zvestobo škofu dne 14. febr. 1601.
(Dalje prih.)
-') Izveslja muz. društ. I. str. 12., kjer pa Koblar napačno poroCa porota, da je bil Klement postavljen za župnika v Kranju 1. 1598., kar je postal Sele 1. 1601., kakor povedano zgoraj.
') Skof. arhiv: F. B. Priloga B. dne 4. maja 1603.
") Chroenov dnevnik I.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Matija Skerbec, župnik, Kranj.
Za tiakarno „Tiskovnega društva" Jos. Linhart, Kranj.