25 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4, 25-31 Pravljični potep po svetu Keywords: cross-curricular integration, Slovene language, fairy tale, active working methods, school library Izvleček Medpredmetno povezane učne ure so priložnost učenja tako učencev kot tudi učiteljev. Če so učenci pri uri aktivni in sami vodijo delo ter zanj prevzemajo odgovornost (formativno spremljanje), znanje tudi bolje usvojijo. Prednost medpredmetnega povezovanja je pestrost, prepletanje učnih ciljev, metod dela, znanje je celostnejše in zato trajnejše. V učnem načrtu slovenščine v 6. razredu je ponovno spoznavanje s pravljico. S knjižničarko sva učne cilje dosegli v knjižnici z delom po skupinah. Skupino je tvorilo 4–5 učencev. Vsaka skupina je dobila drugačno pravljico, potovali so po celinah, na koncu smo z njo obiskali ves svet. Pravljico so v skupini prebrali, ji določili naslov, v njej prepoznali pravljične značilnosti, jo ilustrirali, zapisali strnjeno obnovo in poslušali druge skupine. Ker je bilo delo znotraj skupine dobro razdeljeno, so sodelovali vsi učenci. Ura je uspela, učenci so dokazali, da so nalogi kos, in bili s svojim delom zadovoljni. Ključne besede: medpredmetno povezovanje, slovenščina, pravljica, aktivne metode dela, šolska knjižnica Abstract Cross-curricular lessons provide an opportunity for pupils and teachers to learn. If pupils are active during class, if they organize the work and take responsibility for it (formative assessment), they also learn more. The advantages of cross-curricular integration are variety, intertwined learning objectives and working methods, not to mention more comprehensive and lasting knowledge. The curriculum for Slovene language in the 6th grade reintroduces the fairy tale. The librarian and I have achieved the learning objectives through group work in the library. Each group comprised 4–5 pupils. Each group was given a different fairy tale, taking place on different continents. In the end, we visited the entire world through them. They read the fairy tale in the group, gave it a title, identified the fairy- tale characteristics, illustrated it, wrote down a concise summary, and listened to the other groups. The work was divided up well within the group, so all the pupils participated. The lesson was successful, the pupils proved that they were up to the task, and were satisfied with their work. Wandering the World with a Fairy Tale Simona Merljak STROKA IN PRAKSA UDK 398.2:37.091.2 26 Simona Merljak: Pravljični potep po svetu UVOD Medpredmetno povezane učne ure so pri- ložnost učenja tako učencev kot tudi učitel- jev. Učna ura je pestrejša, učenci spoznavajo, da znanje določenega predmeta ni vezano le na njegov pouk. Če so pri uri aktivni in sami vodijo delo ter zanj prevzemajo odgovornost (formativno spremljanje), znanje tudi bolje usvojijo. Medpredmetno povezovanje zahteva več priprav, saj je skupno poučevanje in prej načrtovanje bolj zapleteno kot pouk z enim učiteljem. Njegova prednost pa je v tem, da je idej več in je zato obravnava celostnejša. Aktiv- no in zavzeto delo učencev pa je tista pika na i, ki daje zadovoljstvo vsakemu učitelju. V učnem načrtu za 6. razred je tudi spoznava- nje s pravljico, ki jo učenci poznajo že iz nižjih razredov. Obravnavo sem želela zaokrožiti z aktivnejšo metodo pouka, za katero sem na- črtovala dve uri pouka (blok ura) in zato sem k sodelovanju povabila še našo knjižničarko Andrejo. Učne cilje slovenščine sem usvojila tudi v eni šolski uri, a so za razliko od 1. raz- reda učenci dobili domačo nalogo (ilustracijo pravljice), prav tako sem preskočila poročanje skupin (učenci so si miselne vzorce drugih skupin samo ogledali in niso poslušali obnov). UČNI CILJI Učenec usvoji tudi določeno literarnovedno znanje. Pokaže ga tako, • da pozna, razume in uporablja literarno- vedne izraze (pravljica, klasična avtorska pravljica, živalska pravljica, sodobna pravljica, realistična zgodba). Učenec ima razvito recepcijsko zmožnost sprejemanja književnih besedil in to pokaže tako, da • odgovori na vprašanja o bistvenih po- datkih: o čem govori književno besedilo, zakaj se je kaj zgodilo, • prepozna književno besedilo, kar pokaže tako, da navede značilnosti, po katerih jo je prepoznal, ter navede primer, • loči ljudsko književno besedilo od umet- nega. Učenec ima razvito sposobnost kritičnega sprejemanja neumetnostnih besedil. Pokaže jo tako, da: • primerno hitro tiho bere in razume svoji starosti ustrezna besedila, • določi temo besedila, ključne besede in poglavitne podatke. Kje drugje kot v šolski knjižnici je prostor, kjer bi učenci iskali pravljice in jih brali. Avtorica Marjeta Doupona Horvat (2011) v svoji knjigi Bralna pismenost četrtošolcev v Sloveniji in po svetu piše, da so knjižnice pomemben vir bra- nja na šoli. Pravi, da so knjige kot dobrina po svetu zelo neenakomerno porazdeljene, vendar ugotavlja, da je Slovenija po velikosti šolskih knjižnic med bogatejšimi državami. Naša šolska knjižnica je dobro založena, knjižničar- ka skrbi, da je polna novosti, po katerih učenci radi posegajo. Je dobro obiskan prostor na šoli, saj poleg izposoje knjig učencem ponuja še prostor za druženje in pogovor (dva kavča s plišastimi igračami), mize so med odmori polne družabnih iger, na njih pišejo naloge, na računalnikih pa še seminarske naloge, referate, pozdravi jih tudi papagaj, ki mu mlajši učenci radi berejo … Kot pravita Bratuša in Cestik (2001) knjižnica s sodobnimi načini poučeva- nja postaja osrednji prostor ne samo branja, ampak tudi učenja in raziskovanja na šoli. Mi- sel dopolnjuje tudi Kropp (2000), ki pravi, da mora dobra šolska knjižnica storiti vse kaj več, kakor otrokom le enkrat tedensko izposojati knjige. In obe trditvi veljata za našo knjižnico. Učenci v knjižnico radi zahajajo in za našo vsekakor velja, da je srce šole. Skupaj s knjižni- čarko se trudimo, da v njej izvedemo tudi čim več medpredmetno povezanih ur pouka. Sklepni uri obravnave pravljic sva zato načr- tovali in izvedli z našo knjižničarko v knjižni- ci. Učenci so usvajali standarde slovenščine (samostojno bere krajše umetnostno besedilo, razume prebrano, poišče ključne besede, po- zna literarnovedni pojem pravljica in ga pod- krepi s primeri iz besedila), geografije, likovne umetnosti, matematike in knjižničnih infor- macijskih znanj (spozna klasifikacijski sistem, ki povezuje vsa področja človekovega ustvar- janja, seznani se z UDK-vrstilcem kot iskalnim elementom, zna izbrati ustrezen informacijski Knjižnica s sodobnimi načini poučevanja postaja osrednji prostor ne samo branja, ampak tudi učenja in raziskovanja na šoli. 27 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4, 25-31 vir za rešitev določene naloge). Tudi spremem- ba okolja ima prednosti, saj učenci posredno ugotovijo, da je to prostor, kjer najdejo infor- macije na razna vprašanja (in ni samo splet tisti, ki jim pri tem pomaga). Prav tako se morajo v knjižnici orientirati po klasifikacijah razvrstitve knjig. Nekateri redni obiskovalci s tem nimajo težav, drugi pa ta znanja vsako leto na novo usvajajo – in če jim pri tem pomagajo vrstniki (in ne učitelj) ali knjižničarka, je to vsekakor prednost. S knjižničarko sva postavili cilje, ki sva jih želeli doseči, in si vzeli kar nekaj časa za na- črtovanje. Dela sva se lotili po korakih učnega procesa: motivacija, jedro, utrjevanje. Z ideja- mi sva se dopolnjevali in s kritičnim pogledom skupaj izbrali strategije in metode. Razdelili pa sva si pripravo gradiva ter vodenje ure, kar je prednost medpredmetnega poučevanja: sodelovanje, medsebojno učenje in deljenje izkušenj. Poleg osnovne ideje, tj. utrditi znanje o značilnostih pravljice in znanje o postavitvi knjižničnega gradiva, sva uro nazadnje pove- zali še s tremi predmeti. S pomočjo učiteljev teh predmetov sva oblikovali naloge, vezane na njihov predmet. Izbrali sva skupinsko obliko dela in z natančnim opisom dela dosegli, da so vsi učenci aktivno sodelovali. V dveh strnjenih urah sva uporabili različne bralno-učne strate- gije: delo z besedilom, iskanje ključnih besed in oblikovanje miselnega vzorca. UVODNA MOTIVACIJA Učenci so bili razdeljeni v skupine po 4 ali 5 učencev. Najprej so si razdelili vloge (navodila z opisom nalog so prejeli v pisni obliki), potem so dobili ovojnico s sestavljanko. Ko so jo sestavili, so ugotovili, s katere celine bo pravljica, ki jo bodo obravnavali sami. Če so imeli težavo s prepoznavanjem, so si pomagali s pisnim virom (Atlas sveta), ki so ga morali poiskati sami ali s pomočjo knjižničarke in se dokopati do pravilnega odgovora. Na tabli smo imeli projiciran zemljevid sveta in nanj so morali označiti celino, s katere bodo obravna- vali pravljico. Ko so vse skupine označile svoj kontinent, smo skupaj zaključili, da bomo s pravljico potovali Preglednica 1: Razdelitev vlog v skupini. Določite vloge. VSI zapisujete v zvezek in sodelujete. VLOGA OPIS VODJA Pravično razdeli delo, ko se preberejo navodila. Določi vrstni red reševanja; počaka, da vsi opravijo zadano nalogo. USMERJEVALEC Skrbi, da vsi vedo, kaj morajo delati. Razloži, pomaga članom skupine. Določi, kdo odpre in bere ovojnico z navodili (vsak enkrat). PRIJAZNI REDAR Skrbi, da vsi v skupini delajo in da delo nemoteno poteka. Opozarja in pohvali. Je prijazen in pravičen. Zapisuje opravljeno delo na tablo (točke). POROČEVALEC Je predstavnik cele skupine in na koncu predstavi njeno delo. Ko se bere, sproti določi, koliko kdo prebere (do kam). ČE JE PETA OSEBA KONTROLOR ČASA Opozarja na časovne omejiteve, spodbuja, da vsi hitreje delajo. Ko rešijo eno nalogo, gre k učiteljici po novo. Slika 1: Sestavljanka, s pomočjo katere so prepoznali celino. 28 Simona Merljak: Pravljični potep po svetu po svetu, saj to literarno vrsto poznajo pov- sod. Izbrano celino so nato pobarvali tudi na svojem zemljevidu sveta, ki so ga prilepili v zvezek. Ker so morali poiskati knjigo, šlo je za zbirko pravljic, so se morali ponovno orien- tirati po knjižnici, si pomagati z oznakami in UDK-vrstilcem. Ko so našli pravo polico, so morali izbrati tudi ustrezno knjigo pravljic – država je morala le- žati na tej celini. Tudi pri tej nalogi so si lahko pomagali z Atlasom sveta. Skupine so posegle po naslednjih zbirkah prav- ljic: Avstralske pravljice, Avstrijske pravljice, Indijanske pravljice, Kitajske pravljice, Čilske pravljice in Afriške pripovedke. JEDRO URE Ko so izbrali pravo knjigo, so v njej dobili skopirano pravljico brez naslova. Besedilo so izmenično tiho in nato (pol)glasno pre- brali drug drugemu. Sledila je še ena naloga iz bralno-učnih strategij: pravljici so morali določiti naslov (vsak si ga je zamislil po svoje). Po branju so izdelali miselni vzorec s pravljič- nimi značilnostmi in dodali primere iz svoje pravljice, s pomočjo katerih so ugotovili, da je besedilo res pravljica. Lahko so izbirali med diferenciranima miselnima vzorcema. S popol- noma praznim ali s takim, ki je imel že zapi- sane značilnosti pravljice in so morali dodati samo še ustrezne primere iz svojega besedila. Napisati so morali še strnjeno obnovo po nači- nu dopolnjevanja – vsak iz skupine je naenkrat lahko prispeval le eno poved. Slika 2: Celina, od koder prihaja pravljica. Slika 3: Iskanje po klasifikacijah Sliki 5 in 6: Diferencirana miselna vzorca. Slika 4: Delo s pisnim virom 29 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4, 25-31 Ko so končali z delom, so primerjali svoj na- slov z izvirnim. Da so ugotovili, na kateri strani v knjigi je njihova pravljica, so morali izraču- nati številčni izraz, ki ga je napisala učiteljica za matematiko (glede na trenutno znanje učencev). PRIMER RAČUNA: (48,45 + 62,2 : 4) · 1,25 = Učenci so poiskali naslednje knjige (in obrav- navali naslednje pravljice): AZIJA: Kitajske pravljice (pravljica Prebrisani tat) EVROPA: Avstrijske pravljice (pravljica Rdeče jabolko) SEVERNA AMERIKA: Govoreči kamen (prav- ljica Deček in lešnik) JUŽNA AMERIKA: Čilske pravljice (pravljica Palček) AVSTRALIJA: V sanjskem času (pravljica Dobri škrat) AFRIKA: Afriške pripovedke (pravljica Mišek zmagovalec) ZAKLJUČEK (UTRJEVANJE) Preden so učenci knjige sami pospravili na ustrezno mesto v knjižnici, so s pomočjo kaza- la preverili, ali so brali ljudske ali umetne pra- vljice. Nato so na samolepilne lističe napisali, kako jim je bila ura všeč, in trditev utemeljili. Medpredmetno povezana učna ura je uspela, zadovoljstvo učencev se je razbralo iz njihovih sporočil na oglasni tabli. TEŽAVE NA POTI DO CILJA Pri načrtovanju pouka sva naleteli tudi na teža- ve. Prvo so predstavljali naslovi zbirk pravljic. Naslov Govoreči kamen ni izražal države oz. celine, od koder pravljice prihajajo. Niti ni bilo moč iz naslova izvedeti, da sploh gre za prav- ljice. Težavo sva rešili tako, da je pri iskanju te knjige sodelovala knjižničarka in skupino usmerjala z navodili. Razmišljali sva tudi, v katerih skupinah bi učenci bolje delali: v homogenih ali heteroge- Sledilo je poročanje skupin o delu, branje ob- nov in ogled miselnih vzorcev. Nazadnje so pravljico učenci še ilustrirali po navodilu učiteljice za likovno umetnost: »Ilustriraj glavnega junaka iz pravljice v tistem prizoru, dejanju, ki se ti je najbolj vtisnil v srce. Nariši tudi ozadje – pokrajino, kjer se pravljica dogaja z vsemi podrobnostmi. Junak naj izraža tisto razpoloženje, ki je bilo zanj zelo značilno (Bil je: pogumen, boječ, jezen, prijazen …). Riši v tehniki svinčnika in ilustracijo pobarvaj.« Slika 7: Pa še malo matematike za iskanje prave »pravljične« strani Slika 8: Nabor pravljic sveta 30 Simona Merljak: Pravljični potep po svetu Sliki 9 in 10: Učenci pri delu nih. Želeli sva uporabiti to obliko dela, saj v njej vidiva številne prednosti. V smernicah za šolske knjižnice (2003) je zapisano: »Če delajo učenci v skupini, se naučijo zagovarjati svoje mnenje, sočasno pa tudi konstruktivno kriti- zirati mnenja drugih.« Dilemo sva rešili tako, da sva uro izvedli dvakrat in uporabili različne skupine. Cilje sva dosegli obakrat, a so učenci v homogenih skupinah bolje sodelovali. Strokovno je bilo treba pojasniti tudi, zakaj pravljice iščemo v knjigi, kjer piše (Afriške) pripovedke. Pa tudi iskanje petih popolnih pravljic (beri: z vsemi pravljičnimi značilnost- mi) ni bila preprosta naloga. Prav tako je mo- rala biti pravljica krajša, da so jo učenci lahko (večkrat) prebrali, poiskali pravljične značilno- sti in napisali strnjeno obnovo. SKLEP Medpredmetno povezovanje je ključni ele- ment sodobnega izobraževalnega procesa, ki ima številne pozitivne učinke na učenje in raz- voj posameznika. V tem članku smo raziskali različne vidike medpredmetnega povezovanja, od njegovega pomena za boljše razumeva- nje kompleksnih konceptov do spodbujanja kritičnega mišljenja in razvoja veščin reševanja problemov. Izpostavili smo, da medpredmetno povezo- vanje omogoča celovitejše razumevanje sveta okoli nas, saj učencem omogoča povezovanje znanja z različnih predmetnih področij in nji- hovo uporabo v realnem življenju. To pomaga pri razvoju veščin, ki so bistvene za uspeh v 21. Medpredmetno povezovanje omogoča celovitejše razumevanje sveta okoli nas, saj učencem omogoča povezovanje znanja z različnih predmetnih področij in njihovo uporabo v realnem življenju. 31 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4, 25-31 stoletju, kot so kritično mišljenje, kreativnost, sodelovanje in komunikacija. Medpredmetno povezovanje zahteva sode- lovanje učiteljev in oblikovanje prilagodljivih učnih okolij. Ključno je, da učitelji spodbu- jajo integracijo znanja in učence spodbujajo k razmišljanju zunaj okvirov posameznih predmetov. S tem se lahko oblikujejo izjemno učinkoviti izobraževalni programi, ki učencem omogočajo, da postanejo celostneje razgledani in pripravljeni na izzive prihodnosti. Slika 11: Ilustracija v tehniki svinčnika Viri in literatura Bratuša, A., Cestnik, M. (2001). Knjižnična infor- macijska znanja v 7. in 8. razredu devetletne osnovne šole. Šolska knjižnica, 11(2), 99–108. Doupona Horvat, M. (2011). Bralna pismenost četrtošolcev v Sloveniji in po svetu (5–25, 83). Pedagoški inštitut. Kropp, P . (2000). Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Učila. IFLA/UNESCO-ve smernice za šolske knjižnice. (2003). Šolska knjižnica, 13(3), 115–123. Pečjak, S., Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategi- je. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Sušec, Z. (2005). Knjižnična informacijska znanja: program osnovnošolskega izobraževanja. Ministr- stvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Govoreči kamen. Iz ljudskega izročila severnoameri- ških Indijancev (1976). Mladinska knjiga (236). Afriške pripovedke (1976). Mladinska knjiga (146–147).  Avstrijske pravljice (1987). Mladinska knjiga (290). V sanjskem času (1978). Mladinska knjiga (262). Kitajske pravljice (1984). Mladinska knjiga (80–81).  Čilske pravljice (1976). Mladinska knjiga (71–72). SIMONA MERLJAK, prof. slovenščine in zgodovine, zaposlena na Osnovni šoli Orehek Kranj Naslov: Osnovna šola Orehek Kranj, Zasavska cesta 53a, 4000 Kranj E-naslov: simona.merljak@osorehek.si