SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH SPLOŠNE KNJIŽNICE 2020 www.nuk.uni-lj.si 70 Ljubljana, 2021 2 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH SPLOŠNE KNJIŽNICE Poročilo za leto 2020 Ljubljana, 2021 3 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH SPLOŠNE KNJIŽNICE Poročilo za leto 2020 Podatke zbrali in predstavili Damjana Tizaj Marc Urednica zbirke Damjana Tizaj Marc Izdala in založila Narodna in univerzitetna knjižnica, Oddelek za raziskave Za knjižnico Viljem Leban Slovenske knjižnice v številkah (zbirka) ISSN 2386-0324 Dostopno na spletni strani NUK: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/kvs.php Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana Telefon: +386 1 200 11 100 Elektronski naslov: nuk@nuk.uni-lj.si Spletna stran: www.nuk.uni-lj.si 4 VSEBINA POJASNILO K PREGLEDU DEJAVNOSTI ZA LETO 2020 ...................................................................... 6 ZAKONSKE OSNOVE .................................................................................................................... 9 FREKVENCA ZBIRANJA PODATKOV ............................................................................................... 9 VSEBINA VPRAŠALNIKA ............................................................................................................... 9 MERITVE .................................................................................................................................... 9 DOSTOP DO ZBRANIH PODATKOV ................................................................................................ 9 GIBANJE NA PODROČJU DEJAVNOSTI SPLOŠNIH KNJIŽNIC ........................................................... 10 KAZALCI RAZVOJA SPLOŠNIH KNJIŽNIC 1990–2020 .............................................................................. 11 DELOVNI POGOJI IN UPORABA KNJIŽNIC V LETIH 1990–2020 ............................................................... 12 PREGLED DEJAVNOSTI ZA LETO 2020 .......................................................................................... 13 Tabela 1: KNJIŽNIČNA MREŽA ............................................................................................................ 15 Tabela 2a: KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS (inventarne enote) .................................................. 18 Tabela 2b: KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS: PRIRAST na fizičnih nosilcih po načinu pridobivanja (inventarne enote) ............................................................................................................................ 20 Tabela 2.1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS: ELEKTRONSKI VIRI, pridobljeni z nakupom in PODATKOVNE ZBIRKE, KI JIH GRADI KNJIŽNICA (naslovi) ...................................................................... 22 Tabela 3: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI: UPORABNIKI .............................................................. 25 Tabela 3.1a: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI: STORITVE - bibliografska obdelava, izposoja in uporaba elektronskih virov ................................................................................................................ 27 Tabela 3.1b: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI - STORITVE - medknjižnična izposoja, dostava dokumentov, posredovanje referenčnih informacij in digitalizirane strani izvorno analognega gradiva .... 29 Tabela 3.1c: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI: STORITVE - izobraževanje uporabnikov, prireditve in objave na družbenih omrežjih ............................................................................................................ 31 Tabela 4: PROSTOR IN OPREMA TER DOSTOPNOST GRADIVA IN STORITEV KNJIŽNICE: ODPRTOST, POVRŠINA, UPORABNIŠKA MESTA, DOSTOP, BIBILIOGRAFSKI ZAPISI, NEINVENTARIZIRANO GRADIVO ... 34 Tabela 4.1: PROSTOR IN OPREMA TER DOSTOPNOST GRADIVA IN STORITEV KNJIŽNICE: OPREMA za uporabnike ...................................................................................................................................... 36 Tabela 5: PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE: PRIHODKI (EUR) ........................................................... 39 Tabela 5.1a: PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE: ODHODKI (EUR) ......................................................... 41 Tabela 5.1b: PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE: ODHODKI - sredstva za informacijske vire in izobraževanje (EUR) .......................................................................................................................... 43 Tabela 6: KNJIŽNIČNI DELAVCI: ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) ........................................................ 46 Tabela 6.1: KNJIŽNIČNI DELAVCI - osebe ............................................................................................. 48 Tabela 6.2: KNJIŽNIČNI DELAVCI (ne glede na način zaposlitve): IZOBRAŽEVANJE zaposlenih ................. 50 PRILOGE............................................................................................................................................... 52 Statistični vprašalnik o delu splošne knjižnice za leto 2020 ................................................................ 53 SPLOŠNA NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA ........................................................................ 67 DEFINICIJE 2020 ................................................................................................................................ 68 5 POGOSTA VPRAŠANJA 2020 .............................................................................................................. 83 SEZNAM SPLOŠNIH KNJIŽNIC V LETU 2020 .......................................................................................... 88 6 POJASNILO K PREGLEDU DEJAVNOSTI ZA LETO 2020 V poročilu o delu splošnih knjižnic Republike Slovenije v letu 2020 so objavljeni podatki, ki jih letno zbira Narodna in univerzitetna knjižnica v skladu s Pravilnikom o statističnih meritvah knjižnic1 in letnim načrtom statističnih raziskovanj2. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa je bila dejavnost splošnih knjižnic, ki jo sicer uporabnikom nudijo v prostorih knjižnice, v poročevalskem letu 2020 močno okrnjena (npr. obisk knjižnice, izposoja gradiva na dom in v čitalniške prostore, prireditve in drugi dogodki v knjižnici, uvajanja v knjižnico in njene informacijske vire na fizičnih nosilcih). Pri večini knjižnic pa lahko opazimo porast obsega elektronskih storitev (npr. izobraževanja in svetovanja na daljavo, posredovanje dokumentov v digitalni obliki, obisk spletnega mesta, prijave na oddaljen dostop do elektronskih virov, število in obseg pregledanih digitalnih vsebin). Neposredna primerjava statističnih podatkov o delu knjižnic v letu 2020 s preteklimi leti je zato možna le ob dolžni previdnosti ter ob upoštevanju zunanjih dejavnikov, ki so vplivali na delo knjižnic. Splošne knjižnice so namenjene zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalnih skupnosti. Služijo vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljujejo specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v delovnih organizacijah. Svoje storitve opravljajo brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Knjižnično mrežo splošnih knjižnic sestavljajo osrednje knjižnice, ki so splošne knjižnice za območje ene ali več občin, kjer po potrebi organizirajo mrežo krajevnih knjižnic ali postajališč potujoče knjižnice. V skladu s Pravilnikom o izvajanju knjižnične dejavnosti kot javne službe3 je Slovenija razdeljena na deset knjižničnih območij, v vsakem od njih pa ena od knjižnic izvaja naloge osrednje območne knjižnice (OOK). Osrednje območne knjižnice so splošne knjižnice, ki za območje pokrajine ali dela pokrajine na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo in v soglasju s svojim ustanoviteljem, izvajajo posebne naloge: zagotavljajo povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij, nudijo strokovno pomoč vsem knjižnicam območja, koordinirajo zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva na svojem območju in usmerjajo izločeno gradivo s svojega območja. Za namen statističnega poročanja o delu knjižnic so splošne knjižnice v poročilu razvrščene po knjižničnih območjih, in sicer: • Celjsko območje (CEL): 12 knjižnic, • Dolenjsko območje (DOL): 9 knjižnic, • Gorenjsko območje (GOR): 5 knjižnic, • Goriško območje (GRŠ): 4 knjižnice, • Koroško območje (KOR): 4 knjižnice, • Obalno-kraško območje (OBK): 6 knjižnice, • Osrednjeslovensko območje (OSL): 9 knjižnic, • Pomursko območje (POM): 4 knjižnice, • Spodnjepodravsko območje (SPP): 2 knjižnici, • Štajersko območje (ŠTA): 3 knjižnice. V knjižnično mrežo splošnih knjižnic sta vključeni tudi dve splošni knjižnici, ki delujeta v zamejstvu (ZAM), to sta Narodna in študijska knjižnica v Trstu in Slovenska študijska knjižnica v Celovcu. Statistični vprašalnik za poročevalsko leto 2020 je Narodna in univerzitetna knjižnica posredovala 60 splošnim knjižnicam (med njimi dvema zamejskima knjižnicama), ustrezno so ga izpolnile vse knjižnice. V poročilu je prikazano 1 Glej: https://mreznik.nuk.uni-lj.si/static/IRIS/Statistika/Pravilnik_o_stat_meritvah_knjiznic.pdf 2 Glej: https://mreznik.nuk.uni-lj.si/static/IRIS/Statistika/Letni_nacrt_%20stat_raziskovanj%20NUK_2021.pdf 3 Glej: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5163 7 stanje dejavnosti 58 splošnih knjižnic (brez zamejskih knjižnic v Trstu in Celovcu). Rezultati zadnjih statističnih meritev, ki so potekale v marcu 2021, so pokazali, da je v času meritev v Sloveniji delovalo 58 splošnih knjižnic (upravnih enot), med njimi 10 osrednjih območnih. Po podatkih Statističnega urada RS je imela Slovenija konec leta 2020 2.108.977 prebivalcev, ki jih štejemo kot potencialne uporabnike splošnih knjižnic. Splošne knjižnice so imele skupaj 288 enot (storitvenih mest), med njimi je bilo 274 krajevnih knjižnic in 14 bibliobusov. V okviru knjižnic je delovalo 89 postajališč premičnih zbirk. Krajev s postajališči bibliobusa je bilo 661, skupaj postajališč bibliobusa pa 806. Na dan 31. 12. 2020 so splošne knjižnice imele v svojih knjižničnih zbirkah skupaj 12.040.155 inventarnih enot knjižničnega gradiva (na fizičnih nosilcih), beležile so 407.650 enot prirasta in 361.559 enot odpisa. Knjižnične zbirke so vključevale 11.041.939 enot knjižnega in 998.216 enot neknjižnega gradiva. 324.628 enot prirasta gradiva je bilo pridobljenega z nakupom. Na potencialnega uporabnika so imele 5,7 enot gradiva, na člana pa 28,4 enote. Poročale so o 0,2 inventarne enote prirasta na potencialnega uporabnika. Uporabnikom so v povprečju zagotavljale 6.172 naslovov elektronskih knjig na knjižnico. Neinventariziranih je bilo 82.823 enot knjižničnega gradiva in s tem za uporabnike še nedostopnih. Slovenske splošne knjižnice so imele v letu 2020 423.902 članov, med katerimi je bilo 121.635 (28,7 %) oseb mlajših od 15 let. Na potencialnega uporabnika so imele 0,2 člana. Uporabniki so v knjižnico fizično vstopili 6.517.499-krat, spletno mesto knjižnice pa obiskali 4.621.226-krat. Član splošne knjižnice je v letu 2020 knjižnico v povprečju obiskal 15,3-krat. Knjižnice so uporabnikom skupaj izposodile na dom in v čitalniške prostore 16.583.211 fizičnih enot gradiva, prek medknjižnične posoje in izposoje pa 15.535 enot gradiva. Na potencialnega uporabnika so splošne knjižnice izposodile 7,9 enot gradiva, na člana 39,1 enote in na obiskovalca 2,5 enot. 40.967 uporabnikov splošnih knjižnic je bilo deležnih izobraževanja za uporabno knjižnice ter njenih informacijskih virov in storitev. Na družbenih omrežjih so imele 29.447 objav. Skupna neto uporabna površina splošnih knjižnic je v letu 2020 znašala 116.070 m2. Uporabnikom so zagotavljale 7.075 uporabniških mest oziroma 3,4 uporabniškega mesta na 1.000 potencialnih uporabnikov. 8.873.678 inventarnih enot gradiva je bilo uporabnikom na voljo v prostem pristopu. Vse enote (storitvena mesta) so bile skupaj odprte 294.767 ur, kar pomeni 506,16 sekund (8,4 minute) na potencialnega uporabnika. Vsako uro odprtosti je v prostore splošne knjižnice vstopilo v povprečju 22 uporabnikov. Splošne knjižnice so v povprečju izvedle 261 prireditev s povprečno 29 obiskovalci. Splošne knjižnice so v letu 2020 zabeležile 55.983.655 EUR prihodkov. Za nakup knjižničnega gradiva so porabile 7.387.719 EUR. Za nakup gradiva na fizičnih nosilcih so namenile 6.854.393 EUR oziroma 92,8 % sredstev, za nakup elektronskih virov pa 533.326 EUR oziroma 7,2 %. Za nakup knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika so porabile 3,5 EUR. Za izobraževanje zaposlenih v knjižnici so skupaj namenile 97.581 EUR, kar pomeni 73,8 EUR na zaposlenega. V letu 2020 je bilo v splošnih knjižnicah v rednem delovnem razmerju zaposlenih 1.203 delavcev (EPZ)4 oziroma 1.253 oseb, med katerimi je bilo 947 (EPZ) oziroma 79 % strokovnih knjižničarskih delavcev. 121 oseb je bilo mlajših od 35 let, 14,4 (EPZ) zaposlenih je imelo doktorat znanosti. 930 zaposlenih se je udeležilo izobraževanj, in sicer v skupnem obsegu 16.922 ur. 4 Ekvivalent polne zaposlitve 8 9 ZAKONSKE OSNOVE Narodna in univerzitetna knjižnica v skladu za zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 96/2002, 92/2015, 33. člen, 34. člen, 39d. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (UL RS, št. 46/03, člen 7). FREKVENCA ZBIRANJA PODATKOV Narodna in univerzitetna knjižnica zbira podatke o knjižnicah v skladu s programom statističnih raziskovanj vsako leto. Poročevalsko obdobje je koledarsko leto, torej od 1. januarja do 31. decembra. VSEBINA VPRAŠALNIKA Statistični vprašalnik o delu splošne knjižnice je oblikovan na podlagi veljavnih mednarodnih standardov. Glavne iskalne količine ostajajo nespremenjene že od prvih UNESCovih priporočil o standardizaciji knjižnične statistike. Pri uvajanju novih količin pa se opiramo na mednarodne standarde ISO (ISO 2789, ISO 11620), standarde ISBD, zahteve oziroma predloge SURS in EUROSTAT ter na iniciative knjižnic in na zahteve njihovih financerjev. MERITVE Statistične meritve izvajamo po utečeni časovni shemi. Januarja so bili na spletni strani BibSiSt (https://bibsist. nuk.uni-lj.si) objavljeni vprašalniki v PDF datoteki. Tako so imele knjižnice dovolj časa, da so zbrale podatke in se pripravile na meritve, ki so potekale med 1. in 15. marcem 2021. Statistične meritve o delu splošnih knjižnic smo podaljšali do 7. maja 2021. V tem času je bil možen neposreden vnos podatkov v BibSiSt. Vnos je mogoč le z geslom, ki ga knjižnicam pred meritvami dodeli Narodna in univerzitetna knjižnica. Poročevalskim enotam poskušamo olajšati delo tudi z definicijami merjenih količin, ki so neposredno dostopne v vprašalniku, z metodološkimi navodili ter z objavljenimi odgovori na pogosto zastavljena vprašanja. V času meritev je bila knjižnicam zagotovljena pomoč tako glede vsebinskih problemov kot tudi glede eventualnih težav z vnosom podatkov oziroma dostopanja do vprašalnika. Po uradnem zaključku meritev (15. marec 2021), o katerem so bile knjižnice posebej obveščene, so lahko poročevalske enote vnašale podatke le na posebno zahtevo s posredovanjem svetovalca. DOSTOP DO ZBRANIH PODATKOV Statistični podatki o delu specialnih knjižnic so objavljeni na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice (https:// bibsist.nuk.uni-lj.si) in v publikaciji Slovenske knjižnice v številkah (https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/kvs.php). Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. 10 GIBANJE NA PODROČJU DEJAVNOSTI SPLOŠNIH KNJIŽNIC 11 KAZALCI RAZVOJA SPLOŠNIH KNJIŽNIC 1990–2020 Značilnosti 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2017 2018 2019 2020 št. enot: krajevna knjižnica 231 231 283 240 265 270 274 273 268 274 število enot: bibliobus 7 8 9 12 13 13 13 13 13 14 število postajališč premične zbirke 178 170 84 73 89 97 92 92 89 št. enot knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika* 2,4 3,2 3,71 4,3 5 5,67 5,83 5,79 5,72 5,70 prirast enot knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika - prirast skupaj 0,143 0,168 0,217 0,252 0,27 0,21 0,21 0,20 0,21 0,19 prirast enot knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika - nakup 0,124 0,137 0,181 0,213 0,22 0,17 0,16 0,14 0,16 0,16 št. članov na potencialnega uporabnika 0,159 0,215 0,247 0,257 0,25 0,23 0,23 0,23 0,22 0,20 št. obiskov na člana v knjižnici 10 12,5 16,24 17,31 18,19 21,38 21,29 20,34 20,83 15,37 št. izposojenih enot knjižničnega gradiva na člana 25 30 39 46,48 48,53 53,8 52,05 48,86 50,16 39,12 št. izposojenih enot knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika 4 6 9,72 11,96 11,96 12,5 11,79 11,11 11,14 7,90 št. izposojenih enot knjižničnega gradiva na obiskovalca 2 2,4 2,42 2,68 2,57 2,52 2,44 2,24 2,41 2,54 odprtost knjižnic na potencialnega uporabnika (sekunde) 551 586 659 668 664 657 648,18 503,16 št. prireditev na osrednjo knjižnico 106 154 227 247 363 410 429 434 439 261 št. obiskovalcev ene prireditve 31 37 41 35 45 37 34 34 35 29 sredstva za knjižnico na potencialnega uporabnika (v SIT/EUR) 1.470 (SIT) 3.049 (SIT) 4.841 (SIT) 24,88 (EUR) 23 (EUR) 24 (EUR) 25 (EUR) 26 (EUR) 26 (EUR) sredstva za nakup elektronskih virov oz. za zagotavljanje dostopa do njih (v SIT/EUR) 31.216.740 (SIT) 202.598 (EUR) 302.791 (EUR) 324.867 (EUR) 348.543 (EUR) 466.538 (EUR) 533.327 (EUR) strošek ene izposojene enote (v SIT/EUR) 30,89 (DIN) 250 (SIT) 270 (SIT) 1,68 (EUR) 2,08 (EUR) 1,82 (EUR) 2,04 (EUR) 2,22 (EUR) 2,3 (EUR) 3,3 (EUR) *Število potencialnih uporabnikov od leta 2007 naprej je pridobljeno s spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.stat.si) 12 DELOVNI POGOJI IN UPORABA KNJIŽNIC V LETIH 1990–2020 leto zbirka knjižničnega gradiva prirast gradiva članstvo obisk izposoja gradiva medknjižnična izposoja izposoja na 1 strokovnega delavca prireditve prostor (m²) število indeks število indeks število indeks število indeks število indeks število indeks število indeks število indeks število indeks 1990 5.248.421 100 307.085 100 313.518 100 3.436.509 100 7.935.763 100 4.886 100 14.750 100 6.338 100 45.101 100 1995 6.323.488 120 333.231 109 427.159 136 5.352.099 156 12.819.394 162 7.690 157 20.303 138 9.269 146 52.500 116 2000 7.383.654 141 431.448 140 491.626 157 7.985.156 232 19.351.425 244 14.836 304 30.077 204 13.603 215 60.880 135 2005 8.587.800 164 504.856 164 515.445 164 8.924.555 260 23.955.706 302 10.002 205 31.307 212 15.063 238 82.089 182 2010 10.521.989 200 553.641 180 504.354 161 9.538.406 278 24.477.097 308 16.229 332 26.514 180 21.051 332 101.277 225 2011 10.829.923 206 538.474 175 498.308 159 9.951.460 290 25.537.098 322 18.407 377 27.645 187 23.580 372 105.473 234 2012 11.062.765 211 488.820 159 495.995 158 10.178.178 296 26.244.452 331 18.976 388 28.475 193 20.991 331 105.868 235 2013 11.305.082 215 496.607 162 494.624 158 10.183.308 296 26.332.506 332 19.547 400 28.822 195 21.943 346 106.772 237 2014 11.497.215 219 465.004 151 491.409 157 10.505.875 306 25.755.260 325 20.306 416 27.697 188 22.469 355 108.741 241 2015 11.710.890 223 433.848 141 479.452 153 10.251.317 298 25.796.762 325 18.688 382 27.688 188 23.798 375 110.289 245 2016 11.899.230 227 421.686 137 469.970 150 10.129.696 295 25.692.211 324 21.427 439 27.530 187 24.597 388 112.595 250 2017 12.404.823 229 432.595 141 468.078 149 9.967.657 290 24.365.483 307 17.640 361 25.464 173 24.879 393 113.256 251 2018 12.051.052 230 419.742 137 473.019 151 9.622.552 280 23.110.053 291 18.013 369 24.123 164 25.163 397 114.691 254 2019 11.982.950 228 436.537 142 465.692 149 9.698.436 282 23.357.976 294 20.180 413 24.035 163 25.467 402 115.147 255 2020 12.040.155 229 407.650 133 423.902 135 6.517.499 190 16.583.211 209 15.535 318 17.511 119 15.162 239 116.070 257 13 PREGLED DEJAVNOSTI ZA LETO 2020 1. Mreža knjižnic 2. Knjižnična zbirka, prirast in odpis 3. Uporaba knjižnic in uporabniki 4. Dostop, prostor, oprema 5. Prihodki in odhodki knjižnic 6. Zaposleni v knjižnicah 14 15 Tabela 1: KNJIŽNIČNA MREŽA (splošne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K en ot e: š t. k ra je vn ih kn již ni c (a ) en ot e: b ib lio bu s* (d a/ ne ) ( b) št . p os ta ja liš č pr em ič ni h zb irk bi bl io bu s: š t. k ra je v s po st aj al iš či bi bl io bu s: š t. p os ta ja liš č št . e no t: s ku pa j ( a+ b) 1 Celje CEL 4 ne 1 0 0 4 2 Hrastnik CEL 1 ne 1 0 0 1 3 Laško CEL 3 ne 3 4 4 3 4 Mozirje CEL 7 ne 0 0 0 7 5 Rogaška Slatina CEL 2 ne 0 0 0 2 6 Slov. Konjice CEL 4 ne 1 0 0 4 7 Šentjur CEL 4 ne 0 0 0 4 8 Šmarje CEL 5 ne 5 9 Trbovlje CEL 2 ne 0 0 0 2 10 Velenje CEL 3 ne 0 0 0 3 11 Zagorje CEL 3 ne 0 0 0 3 12 Žalec CEL 11 ne 0 0 0 11 Skupaj CEL 49 0 6 4 4 49 13 Brežice DOL 1 2 24 26 1 14 Črnomelj DOL 2 ne 4 2 2 2 15 Kočevje DOL 1 ne 3 0 0 1 16 Krško DOL 5 da 3 27 34 6 17 Metlika DOL 1 ne 0 5 5 1 18 Novo mesto DOL 6 da 0 47 57 7 19 Ribnica DOL 3 ne 0 0 0 3 20 Sevnica DOL 1 2 16 19 1 21 Trebnje DOL 5 ne 1 2 2 5 Skupaj DOL 25 2 15 123 145 27 22 Jesenice GOR 8 ne 0 0 0 8 23 Kranj GOR 7 ne 5 0 0 7 24 Radovljica GOR 10 ne 10 25 Škofja Loka GOR 6 ne 1 0 0 6 26 Tržič GOR 2 da 0 19 26 3 Skupaj GOR 33 1 6 19 26 34 27 Ajdovščina GRŠ 5 da 0 44 66 6 28 Idrija GRŠ 4 ne 0 0 0 4 29 Nova Gorica GRŠ 10 da 0 54 82 11 30 Tolmin GRŠ 3 da 0 64 86 4 Skupaj GRŠ 22 3 0 162 234 25 31 Dravograd KOR 1 ne 3 0 0 1 32 Radlje KOR 5 ne 1 0 0 5 33 Ravne KOR 6 ne 4 0 0 6 34 Slovenj Gradec KOR 4 ne 4 Skupaj KOR 16 0 8 0 0 16 35 Ilirska Bistrica OBK 1 ne 7 7 8 1 36 Izola OBK 1 ne 0 3 4 1 37 Koper OBK 6 da 11 31 33 7 38 Piran OBK ne 39 Postojna OBK 3 da 0 62 73 4 40 Sežana OBK 4 ne 0 19 19 4 16 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K en ot e: š t. k ra je vn ih kn již ni c (a ) en ot e: b ib lio bu s* (d a/ ne ) ( b) št . p os ta ja liš č pr em ič ni h zb irk bi bl io bu s: š t. k ra je v s po st aj al iš či bi bl io bu s: š t. p os ta ja liš č št . e no t: s ku pa j ( a+ b) Skupaj OBK 15 2 18 122 137 17 41 Cerknica OSL 4 ne 0 0 0 4 42 Domžale OSL 6 da 0 21 21 7 43 Grosuplje OSL 3 ne 4 0 0 3 44 Kamnik OSL 4 da 2 24 25 5 45 Litija OSL 2 ne 12 0 0 2 46 Ljubljana OSL 35 da 1 38 43 36 47 Logatec OSL 3 ne - - - 3 48 Medvode OSL 1 ne 5 5 1 49 Vrhnika OSL 2 ne 0 0 0 2 Skupaj OSL 60 3 19 88 94 63 50 Gor. Radgona POM 3 ne 0 0 0 3 51 Lendava POM 10 ne 3 0 0 10 52 Ljutomer POM 1 ne 2 0 0 1 53 Murska Sobota POM 5 da 0 60 67 6 Skupaj POM 19 1 5 60 67 20 54 Ormož SPP 4 ne 1 0 0 4 55 Ptuj SPP 1 da 0 47 54 2 Skupaj SPP 5 1 1 47 54 6 56 Lenart ŠTA 4 ne 0 0 0 4 57 Maribor ŠTA 19 da 9 36 45 20 58 Slov. Bistrica ŠTA 7 ne 2 0 0 7 Skupaj ŠTA 30 1 11 36 45 31 območje OOK en ot e: š t. k ra je vn ih kn již ni c (a ) en ot e: b ib lio bu s* (d a/ ne ) ( b) št . p os ta ja liš č pr em ič ni h zb irk bi bl io bu s: š t. k ra je v s po st aj al iš či bi bl io bu s: š t. p os ta ja liš č št . e no t: s ku pa j ( a+ b) 1 Skupaj CEL 49 0 6 4 4 49 2 Skupaj DOL 25 2 15 123 145 27 3 Skupaj GOR 33 1 6 19 26 34 4 Skupaj GRŠ 22 3 0 162 234 25 5 Skupaj KOR 16 0 8 0 0 16 6 Skupaj OBK 15 2 18 122 137 17 7 Skupaj OSL 60 3 19 88 94 63 8 Skupaj POM 19 1 5 60 67 20 9 Skupaj SPP 5 1 1 47 54 6 10 Skupaj ŠTA 30 1 11 36 45 31 Skupaj Slovenija 274 14 89 661 806 288 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 17 18 Tabela 2a: KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS (inventarne enote) (splošne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K ZB IR K A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga k nj iž no g ra di vo od te ga n ek nj iž no g ra di vo PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) O D PI S G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) PR IR AS T K N JI ŽN E G A G R AD IV A (n as lo vi ) TE K O Č E N AR O Č E N I N AS LO VI SE R IJ . P U B LI K AC IJ (n e gl ed e na n os ile c za pi sa ) ( na sl ov i) 1 Celje CEL 388.488 358.310 30.178 11.772 13.622 5.259 8.508 2 Hrastnik CEL 50.627 47.823 2.804 1.569 1.369 1.472 7.706 3 Laško CEL 118.297 110.749 7.548 3.216 1.609 1.955 7.718 4 Mozirje CEL 99.550 94.989 4.561 3.528 3.739 2.057 7.751 5 Rogaška Slatina CEL 71.615 67.254 4.361 1.562 4.961 1.164 7.702 6 Slov. Konjice CEL 103.864 99.043 4.821 3.532 496 1.890 7.691 7 Šentjur CEL 104.007 95.285 8.722 2.797 1.274 2.155 7.708 8 Šmarje CEL 125.059 118.801 6.258 3.565 379 2.176 75 9 Trbovlje CEL 75.565 72.593 2.972 1.476 1.166 1.282 7.705 10 Velenje CEL 200.158 184.291 15.867 5.498 9.641 2.738 13.614 11 Zagorje CEL 73.595 68.532 5.063 2.270 996 1.662 7.674 12 Žalec CEL 203.964 195.319 8.645 6.032 1.406 3.260 7.766 Skupaj CEL 1.614.789 1.512.989 101.800 46.817 40.658 27.070 91.618 13 Brežice DOL 119.674 110.750 8.924 3.401 816 2.859 7.762 14 Črnomelj DOL 81.743 76.455 5.288 1.829 2.445 1.321 7.685 15 Kočevje DOL 96.937 91.416 5.521 2.841 1.625 2.181 7.722 16 Krško DOL 179.906 166.370 13.536 16.386 3.616 11.510 157 17 Metlika DOL 42.764 40.646 2.118 1.399 642 1.246 7.796 18 Novo mesto DOL 507.419 394.331 113.088 12.470 10.726 4.859 8.907 19 Ribnica DOL 77.685 74.267 3.418 2.269 3.019 1.443 7.698 20 Sevnica DOL 83.823 75.896 7.927 2.678 4.871 2.179 7.721 21 Trebnje DOL 138.199 129.449 8.750 4.096 927 2.767 12.684 Skupaj DOL 1.328.150 1.159.580 168.570 47.369 28.687 30.365 68.132 22 Jesenice GOR 184.800 170.222 14.578 6.550 3.814 2.597 132 23 Kranj GOR 438.776 397.085 41.691 13.817 13.573 5.979 590 24 Radovljica GOR 235.015 214.058 20.957 11.185 10.280 4.023 160 25 Škofja Loka GOR 232.103 219.140 12.963 8.001 13.186 3.359 470 26 Tržič GOR 82.548 75.032 7.516 3.271 2.346 2.448 119 Skupaj GOR 1.173.242 1.075.537 97.705 42.824 43.199 18.406 1.471 27 Ajdovščina GRŠ 171.453 162.467 8.986 5.149 10.581 3.098 7.428 28 Idrija GRŠ 124.523 117.912 6.611 4.343 1.926 2.311 7.766 29 Nova Gorica GRŠ 542.358 489.588 52.770 17.234 26.981 7.489 918 30 Tolmin GRŠ 183.727 162.010 21.717 5.447 5.292 2.265 16.920 Skupaj GRŠ 1.022.061 931.977 90.084 32.173 44.780 15.163 33.032 31 Dravograd KOR 39.506 36.189 3.317 1.213 1.085 1.035 74 32 Radlje KOR 83.669 79.007 4.662 2.640 1.890 1.673 116 33 Ravne KOR 242.731 225.078 17.653 6.366 7.911 3.929 17.309 34 Slovenj Gradec KOR 112.697 103.418 9.279 3.920 1.920 2.305 13.480 Skupaj KOR 478.603 443.692 34.911 14.139 12.806 8.942 30.979 35 Ilirska Bistrica OBK 121.109 112.785 8.324 3.382 857 2.026 7.769 36 Izola OBK 92.015 83.697 8.318 3.174 1.259 2.409 7.732 37 Koper OBK 320.287 307.255 13.032 10.082 6.852 5.163 12.237 38 Piran OBK 77.932 69.768 8.164 3.007 2.449 1.892 15.135 39 Postojna OBK 145.968 139.476 6.492 3.983 3.251 2.473 7.784 40 Sežana OBK 187.185 179.511 7.674 4.238 3.039 3.101 206 19 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K ZB IR K A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga k nj iž no g ra di vo od te ga n ek nj iž no g ra di vo PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) O D PI S G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) PR IR AS T K N JI ŽN E G A G R AD IV A (n as lo vi ) TE K O Č E N AR O Č E N I N AS LO VI SE R IJ . P U B LI K AC IJ (n e gl ed e na n os ile c za pi sa ) ( na sl ov i) Skupaj OBK 944.496 892.492 52.004 27.866 17.707 17.064 50.863 41 Cerknica OSL 139.017 125.893 13.124 4.364 3.874 2.730 267 42 Domžale OSL 291.364 267.820 23.544 13.818 12.236 4.534 13.575 43 Grosuplje OSL 223.264 204.006 19.258 7.595 6.969 3.190 12.845 44 Kamnik OSL 171.779 158.719 13.060 7.294 5.227 3.189 13.542 45 Litija OSL 100.376 93.605 6.771 3.951 3.917 2.299 89 46 Ljubljana OSL 1.790.955 1.588.866 202.089 67.124 59.215 11.436 1.040 47 Logatec OSL 97.607 89.329 8.278 2.869 988 2.123 139 48 Medvode OSL 88.421 76.465 11.956 3.490 3.496 2.389 111 49 Vrhnika OSL 158.910 147.553 11.357 4.734 2.452 3.021 162 Skupaj OSL 3.061.693 2.752.256 309.437 115.239 98.374 34.911 41.770 50 Gor. Radgona POM 93.128 88.381 4.747 4.202 847 2.619 92 51 Lendava POM 162.146 154.939 7.207 3.272 5.861 2.278 13.498 52 Ljutomer POM 92.595 88.092 4.503 2.298 4.471 1.953 13.480 53 Murska Sobota POM 431.047 408.386 22.661 13.332 5.888 7.116 8.283 Skupaj POM 778.916 739.798 39.118 23.104 17.067 13.966 35.353 54 Ormož SPP 126.055 113.211 12.844 4.126 4.264 2.485 126 55 Ptuj SPP 363.640 346.615 17.025 11.550 9.731 4.567 8.046 Skupaj SPP 489.695 459.826 29.869 15.676 13.995 7.052 8.172 56 Lenart ŠTA 89.147 83.951 5.196 2.900 1.722 2.274 109 57 Maribor ŠTA 873.745 814.412 59.333 32.231 38.622 6.557 8.645 58 Slov. Bistrica ŠTA 185.618 175.429 10.189 7.312 3.942 6.887 186 Skupaj ŠTA 1.148.510 1.073.792 74.718 42.443 44.286 15.718 8.940 območje OOK ZB IR K A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga k nj iž no g ra di vo od te ga n ek nj iž no g ra di vo PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) O D PI S G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) PR IR AS T K N JI ŽN E G A G R AD IV A (n as lo vi ) TE K O Č E N AR O Č E N I N AS LO VI SE R IJ . P U B LI K AC IJ (n e gl ed e na n os ile c za pi sa ) ( na sl ov i) 1 Skupaj CEL 1.614.789 1.512.989 101.800 46.817 40.658 27.070 91.618 2 Skupaj DOL 1.328.150 1.159.580 168.570 47.369 28.687 30.365 68.132 3 Skupaj GOR 1.173.242 1.075.537 97.705 42.824 43.199 18.406 1.471 4 Skupaj GRŠ 1.022.061 931.977 90.084 32.173 44.780 15.163 33.032 5 Skupaj KOR 478.603 443.692 34.911 14.139 12.806 8.942 30.979 6 Skupaj OBK 944.496 892.492 52.004 27.866 17.707 17.064 50.863 7 Skupaj OSL 3.061.693 2.752.256 309.437 115.239 98.374 34.911 41.770 8 Skupaj POM 778.916 739.798 39.118 23.104 17.067 13.966 35.353 9 Skupaj SPP 489.695 459.826 29.869 15.676 13.995 7.052 8.172 10 Skupaj ŠTA 1.148.510 1.073.792 74.718 42.443 44.286 15.718 8.940 Skupaj Slovenija 12.040.155 11.041.939 998.216 407.650 361.559 188.657 370.330 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 20 Tabela 2b: KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS: PRIRAST na fizičnih nosilcih po načinu pridobivanja (inventarne enote) (splošne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga z n ak up om od te ga z o bv ez ni m iz vo do m po z ak on u od te ga z z am en o od te ga z d ar om 1 Celje CEL 11.772 8.415 2.433 0 924 2 Hrastnik CEL 1.569 1.382 0 0 187 3 Laško CEL 3.216 3.019 0 1 196 4 Mozirje CEL 3.528 3.205 0 0 323 5 Rogaška Slatina CEL 1.562 1.427 0 2 133 6 Slov. Konjice CEL 3.532 3.358 0 0 174 7 Šentjur CEL 2.797 2.408 0 0 389 8 Šmarje CEL 3.565 3.213 0 2 350 9 Trbovlje CEL 1.476 1.240 0 0 236 10 Velenje CEL 5.498 5.088 0 0 410 11 Zagorje CEL 2.270 2.036 0 0 234 12 Žalec CEL 6.032 4.587 0 43 1.402 Skupaj CEL 46.817 39.378 2.433 48 4.958 13 Brežice DOL 3.401 2.533 0 0 868 14 Črnomelj DOL 1.829 1.610 0 1 218 15 Kočevje DOL 2.841 2.685 0 0 156 16 Krško DOL 16.386 6.364 0 4 10.018 17 Metlika DOL 1.399 1.220 0 0 179 18 Novo mesto DOL 12.470 9.097 2.521 0 852 19 Ribnica DOL 2.269 1.954 0 0 315 20 Sevnica DOL 2.678 2.450 0 0 228 21 Trebnje DOL 4.096 3.250 0 0 846 Skupaj DOL 47.369 31.163 2.521 5 13.680 22 Jesenice GOR 6.550 5.780 0 0 770 23 Kranj GOR 13.817 9.870 1.641 35 2.271 24 Radovljica GOR 11.185 9.816 0 0 1.369 25 Škofja Loka GOR 8.001 6.795 0 0 1.206 26 Tržič GOR 3.271 2.656 0 0 615 Skupaj GOR 42.824 34.917 1.641 35 6.231 27 Ajdovščina GRŠ 5.149 4.370 0 0 779 28 Idrija GRŠ 4.343 3.968 0 0 375 29 Nova Gorica GRŠ 17.234 10.399 2.067 0 4.768 30 Tolmin GRŠ 5.447 5.101 0 0 346 Skupaj GRŠ 32.173 23.838 2.067 0 6.268 31 Dravograd KOR 1.213 1.139 0 0 74 32 Radlje KOR 2.640 2.305 0 0 335 33 Ravne KOR 6.366 3.523 2.305 0 538 34 Slovenj Gradec KOR 3.920 3.426 0 0 494 Skupaj KOR 14.139 10.393 2.305 0 1.441 35 Ilirska Bistrica OBK 3.382 3.205 0 0 177 36 Izola OBK 3.174 2.183 0 0 991 37 Koper OBK 10.082 6.525 2.354 14 1.189 38 Piran OBK 3.007 2.348 0 0 659 39 Postojna OBK 3.983 3.587 0 0 396 40 Sežana OBK 4.238 3.164 0 0 1.074 21 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga z n ak up om od te ga z o bv ez ni m iz vo do m po z ak on u od te ga z z am en o od te ga z d ar om Skupaj OBK 27.866 21.012 2.354 14 4.486 41 Cerknica OSL 4.364 3.679 1 2 682 42 Domžale OSL 13.818 9.257 0 0 4.561 43 Grosuplje OSL 7.595 6.958 0 0 637 44 Kamnik OSL 7.294 5.971 0 0 1.323 45 Litija OSL 3.951 3.737 0 0 214 46 Ljubljana OSL 67.124 59.038 2.205 23 5.858 47 Logatec OSL 2.869 2.512 0 0 357 48 Medvode OSL 3.490 3.259 0 24 207 49 Vrhnika OSL 4.734 4.333 0 0 401 Skupaj OSL 115.239 98.744 2.206 49 14.240 50 Gor. Radgona POM 4.202 4.137 0 0 65 51 Lendava POM 3.272 2.251 0 0 1.021 52 Ljutomer POM 2.298 1.977 0 0 321 53 Murska Sobota POM 13.332 7.515 2.069 0 3.748 Skupaj POM 23.104 15.880 2.069 0 5.155 54 Ormož SPP 4.126 3.745 0 0 381 55 Ptuj SPP 11.550 9.012 1.917 45 576 Skupaj SPP 15.676 12.757 1.917 45 957 56 Lenart ŠTA 2.900 2.703 0 20 177 57 Maribor ŠTA 32.231 27.681 2.384 0 2.166 58 Slov. Bistrica ŠTA 7.312 6.162 0 0 1.150 Skupaj ŠTA 42.443 36.546 2.384 20 3.493 območje OOK PR IR AS T G R AD IV A SK U PA J (k nj iž no in n ek nj iž no g ra di vo ) (in v. e no te ) od te ga z n ak up om od te ga z o bv ez ni m iz vo do m po z ak on u od te ga z z am en o od te ga z d ar om 1 Skupaj CEL 46.817 39.378 2.433 48 4.958 2 Skupaj DOL 47.369 31.163 2.521 5 13.680 3 Skupaj GOR 42.824 34.917 1.641 35 6.231 4 Skupaj GRŠ 32.173 23.838 2.067 0 6.268 5 Skupaj KOR 14.139 10.393 2.305 0 1.441 6 Skupaj OBK 27.866 21.012 2.354 14 4.486 7 Skupaj OSL 115.239 98.744 2.206 49 14.240 8 Skupaj POM 23.104 15.880 2.069 0 5.155 9 Skupaj SPP 15.676 12.757 1.917 45 957 10 Skupaj ŠTA 42.443 36.546 2.384 20 3.493 Skupaj Slovenija 407.650 324.628 21.897 216 60.909 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 22 Tabela 2.1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS: ELEKTRONSKI VIRI, pridobljeni z nakupom in PODATKOVNE ZBIRKE, KI JIH GRADI KNJIŽNICA (naslovi) (splošne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K PO D AT K O VN E Z B IR K E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E S E R IJ SK E PU B LI K AC IJ E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E K N JI G E (p ri do bl je ne z n ak up om ) D R U G I D IG IT AL N I D O K U M E N TI (p ri do bl je ni z n ak up om ) PO D AT K O VN E Z B IR K E , K I J IH K N JI ŽN IC A G R AD I S K U PA J od te ga s am os to jn o od te ga v s od el ov an ju z dr ug im i u st an ov am i 1 Celje CEL 13 13.353 42.471 100 5 1 4 2 Hrastnik CEL 11 7.606 1.037 0 4 0 4 3 Laško CEL 11 7.606 3.583 100 4 0 4 4 Mozirje CEL 12 13.353 466 100 4 0 4 5 Rogaška Slatina CEL 11 13.355 41.919 0 3 0 3 6 Slov. Konjice CEL 11 13.355 42.186 100 2 0 2 7 Šentjur CEL 12 13.353 465 0 0 0 0 8 Šmarje CEL 11 0 367 0 4 0 4 9 Trbovlje CEL 11 13.353 597 100 3 0 3 10 Velenje CEL 14 13.353 43.950 218 4 1 3 11 Zagorje CEL 12 13.353 494 100 2 0 2 12 Žalec CEL 11 13.355 391 0 4 1 3 Skupaj CEL 140 135.395 177.926 818 39 3 36 13 Brežice DOL 9 13.354 3.870 100 2 0 2 14 Črnomelj DOL 9 13.354 3.602 0 1 0 1 15 Kočevje DOL 9 13.353 3.811 100 2 0 2 16 Krško DOL 9 13.091 475 200 3 0 3 17 Metlika DOL 9 13.356 3.827 100 2 0 2 18 Novo mesto DOL 9 13.373 5.208 140 4 0 4 19 Ribnica DOL 9 13.353 3.951 200 1 0 1 20 Sevnica DOL 9 13.353 3.571 196 2 0 2 21 Trebnje DOL 9 12.681 3.924 204 2 0 2 Skupaj DOL 81 119.268 32.239 1.240 19 0 19 22 Jesenice GOR 12 13.357 4.126 0 4 1 3 23 Kranj GOR 8 13.353 3.261 0 4 0 4 24 Radovljica GOR 3 1 1.204 0 0 0 0 25 Škofja Loka GOR 15 4 425 100 3 0 3 26 Tržič GOR 13 8.005 915 105 5 1 4 Skupaj GOR 51 34.720 9.931 205 16 2 14 27 Ajdovščina GRŠ 10 16.781 4.333 100 3 0 3 28 Idrija GRŠ 4 7.606 2.335 0 2 0 2 29 Nova Gorica GRŠ 10 16.781 5.537 113 4 0 4 30 Tolmin GRŠ 11 16.783 4.163 121 2 0 2 Skupaj GRŠ 35 57.951 16.368 334 11 0 11 31 Dravograd KOR 12 13.354 3.537 0 0 0 0 32 Radlje KOR 12 0 3.800 0 1 0 1 33 Ravne KOR 12 13.353 3.889 105 8 4 4 34 Slovenj Gradec KOR 12 13.354 3.662 0 2 0 2 Skupaj KOR 48 40.061 14.888 105 11 4 7 35 Ilirska Bistrica OBK 11 13.353 3.773 0 4 0 4 36 Izola OBK 41 13.357 6.790 332 4 0 4 37 Koper OBK 12 17.271 9.526 344 5 1 4 38 Piran OBK 11 20.779 5.763 332 4 1 3 39 Postojna OBK 10 13.353 3.822 0 4 1 3 40 Sežana OBK 12 17.181 9.526 344 3 0 3 23 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K PO D AT K O VN E Z B IR K E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E S E R IJ SK E PU B LI K AC IJ E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E K N JI G E (p ri do bl je ne z n ak up om ) D R U G I D IG IT AL N I D O K U M E N TI (p ri do bl je ni z n ak up om ) PO D AT K O VN E Z B IR K E , K I J IH K N JI ŽN IC A G R AD I S K U PA J od te ga s am os to jn o od te ga v s od el ov an ju z dr ug im i u st an ov am i Skupaj OBK 97 95.294 39.200 1.352 24 3 21 41 Cerknica OSL 7 2 319 100 6 5 1 42 Domžale OSL 11 13.360 5.974 0 3 0 3 43 Grosuplje OSL 14 12.689 3.680 244 3 1 2 44 Kamnik OSL 11 13.354 4.987 0 4 2 2 45 Litija OSL 8 13.357 4.282 0 5 1 4 46 Ljubljana OSL 7 1 26.222 0 10 7 3 47 Logatec OSL 3 0 241 0 3 0 3 48 Medvode OSL 3 0 2 0 2 2 0 49 Vrhnika OSL 3 0 703 168 4 1 3 Skupaj OSL 67 52.763 46.410 512 40 19 21 50 Gor. Radgona POM 0 0 304 0 0 0 0 51 Lendava POM 27 13.353 9.527 100 11 11 0 52 Ljutomer POM 9 13.353 392 0 0 0 0 53 Murska Sobota POM 8 13.353 4.226 0 4 1 3 Skupaj POM 44 40.059 14.449 100 15 12 3 54 Ormož SPP 14 13.353 3.830 0 0 0 0 55 Ptuj SPP 14 7.607 349 0 4 0 4 Skupaj SPP 28 20.960 4.179 0 4 0 4 56 Lenart ŠTA 12 0 472 100 3 0 3 57 Maribor ŠTA 17 7.619 1.336 100 5 1 4 58 Slov. Bistrica ŠTA 13 7.300 564 100 2 0 2 Skupaj ŠTA 42 14.919 2.372 300 10 1 9 območje OOK PO D AT K O VN E Z B IR K E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E S E R IJ SK E PU B LI K AC IJ E (p ri do bl je ne z n ak up om ) E LE K TR O N SK E K N JI G E (p ri do bl je ne z n ak up om ) D R U G I D IG IT AL N I D O K U M E N TI (p ri do bl je ni z n ak up om ) PO D AT K O VN E Z B IR K E , K I J IH K N JI ŽN IC A G R AD I S K U PA J od te ga s am os to jn o od te ga v s od el ov an ju z dr ug im i u st an ov am i 1 Skupaj CEL 140 135.395 177.926 818 39 3 36 2 Skupaj DOL 81 119.268 32.239 1.240 19 0 19 3 Skupaj GOR 51 34.720 9.931 205 16 2 14 4 Skupaj GRŠ 35 57.951 16.368 334 11 0 11 5 Skupaj KOR 48 40.061 14.888 105 11 4 7 6 Skupaj OBK 97 95.294 39.200 1.352 24 3 21 7 Skupaj OSL 67 52.763 46.410 512 40 19 21 8 Skupaj POM 44 40.059 14.449 100 15 12 3 9 Skupaj SPP 28 20.960 4.179 0 4 0 4 10 Skupaj ŠTA 42 14.919 2.372 300 10 1 9 Skupaj Slovenija 633 611.390 357.962 4.966 189 44 145 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 24 25 Tabela 3: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI: UPORABNIKI (splošne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K *P O TE N C IA LN I U PO R AB N IK I S K U PA J (p re bi va lc i) - p od at ki SU R S AK TI VN I Č LA N I K N JI ŽN IC E S K U PA J od te ga m la di na do 15 . l et a od te ga o dr as li O B IS K - fi zi čn i O B IS K - sp le tn eg a m es ta k nj iž ni ce 1 Celje CEL 64.743 15.228 3.218 12.010 120.443 76.664 2 Hrastnik CEL 9.058 1.429 411 1.018 59.456 7.212 3 Laško CEL 17.287 3.756 1.408 2.348 61.943 11.983 4 Mozirje CEL 16.249 3.927 1.099 2.828 46.281 52.971 5 Rogaška Slatina CEL 14.461 2.380 541 1.839 38.781 20.087 6 Slov. Konjice CEL 24.130 5.447 1.155 4.292 2.135 - 7 Šentjur CEL 20.312 3.670 1.371 2.299 58.407 22.544 8 Šmarje CEL 18.375 6.527 2.161 4.366 36.853 54.112 9 Trbovlje CEL 16.024 2.980 919 2.061 36.100 15.112 10 Velenje CEL 45.840 8.574 2.937 5.637 111.958 40.963 11 Zagorje CEL 16.379 2.484 965 1.519 35.380 34.630 12 Žalec CEL 43.031 5.049 1.807 3.242 9.795 119.402 Skupaj CEL 305.889 61.451 17.992 43.459 617.532 455.680 13 Brežice DOL 24.419 4.059 1.515 2.544 32.788 48.535 14 Črnomelj DOL 18.195 2.078 708 1.370 4.434 153.665 15 Kočevje DOL 16.662 3.640 973 2.667 45.117 14.220 16 Krško DOL 28.350 5.668 1.976 3.692 93.985 - 17 Metlika DOL 8.480 1.545 761 784 28.113 7.290 18 Novo mesto DOL 66.822 13.609 3.310 10.299 162.767 280.697 19 Ribnica DOL 13.709 1.994 649 1.345 45.013 36.935 20 Sevnica DOL 17.639 2.884 880 2.004 39.937 - 21 Trebnje DOL 22.055 3.239 1.090 2.149 63.813 21.904 Skupaj DOL 216.331 38.716 11.862 26.854 515.967 563.246 22 Jesenice GOR 33.666 5.037 1.524 3.513 106.197 17.000 23 Kranj GOR 83.750 19.021 5.144 13.877 298.036 250.230 24 Radovljica GOR 35.792 11.014 2.832 8.182 169.329 52.192 25 Škofja Loka GOR 42.807 10.635 4.850 5.785 208.282 179.247 26 Tržič GOR 15.054 2.745 760 1.985 38.915 13.879 Skupaj GOR 211.069 48.452 15.110 33.342 820.759 512.548 27 Ajdovščina GRŠ 25.471 5.610 1.722 3.888 70.000 0 28 Idrija GRŠ 16.282 3.701 833 2.868 62.452 17.124 29 Nova Gorica GRŠ 58.477 13.206 3.758 9.448 100.843 93.615 30 Tolmin GRŠ 18.295 4.921 1.431 3.490 69.508 44.966 Skupaj GRŠ 118.525 27.438 7.744 19.694 302.803 155.705 31 Dravograd KOR 8.844 1.632 561 1.071 20.942 19.100 32 Radlje KOR 15.737 3.103 1.131 1.972 48.246 1.579 33 Ravne KOR 24.939 4.224 1.002 3.222 132.140 41.675 34 Slovenj Gradec KOR 21.115 3.872 1.348 2.524 73.794 40.095 Skupaj KOR 70.635 12.831 4.042 8.789 275.122 102.449 35 Ilirska Bistrica OBK 13.379 3.494 805 2.689 125.935 11.089 36 Izola OBK 16.737 3.417 1.167 2.250 43.548 9.574 37 Koper OBK 56.553 10.706 2.755 7.951 64.004 3.700 38 Piran OBK 18.457 2.881 899 1.982 58.895 13.575 39 Postojna OBK 22.865 5.633 1.816 3.817 96.846 20.119 40 Sežana OBK 26.642 6.669 1.444 5.225 79.255 67.901 26 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K *P O TE N C IA LN I U PO R AB N IK I S K U PA J (p re bi va lc i) - p od at ki SU R S AK TI VN I Č LA N I K N JI ŽN IC E S K U PA J od te ga m la di na do 15 . l et a od te ga o dr as li O B IS K - fi zi čn i O B IS K - sp le tn eg a m es ta k nj iž ni ce Skupaj OBK 154.633 32.800 8.886 23.914 468.483 125.958 41 Cerknica OSL 17.010 3.183 1.082 2.101 64.859 34.756 42 Domžale OSL 60.376 17.972 6.015 11.957 300.490 160.611 43 Grosuplje OSL 42.818 9.713 3.549 6.164 161.181 51.924 44 Kamnik OSL 36.433 7.524 3.037 4.487 131.106 107.770 45 Litija OSL 21.404 4.277 1.851 2.426 43.753 14.612 46 Ljubljana OSL 353.271 78.163 14.647 63.516 1.791.295 1.446.811 47 Logatec OSL 14.681 3.174 916 2.258 42.879 19.127 48 Medvode OSL 16.811 4.383 1.058 3.325 43.724 33.837 49 Vrhnika OSL 25.897 5.351 1.477 3.874 122.198 23.607 Skupaj OSL 588.701 133.740 33.632 100.108 2.701.485 1.893.055 50 Gor. Radgona POM 19.962 1.964 553 1.411 31.707 66.330 51 Lendava POM 22.480 3.338 978 2.360 35.836 119.841 52 Ljutomer POM 17.391 2.850 1.250 1.600 16.800 2.280 53 Murska Sobota POM 54.892 11.042 3.150 7.892 133.388 21.859 Skupaj POM 114.725 19.194 5.931 13.263 217.731 210.310 54 Ormož SPP 15.812 2.427 915 1.512 47.003 44.015 55 Ptuj SPP 69.620 9.326 3.542 5.784 - 90.098 Skupaj SPP 85.432 11.753 4.457 7.296 47.003 134.113 56 Lenart ŠTA 19.927 2.900 872 2.028 25.316 4.652 57 Maribor ŠTA 186.489 27.917 9.166 18.751 411.054 443.734 58 Slov. Bistrica ŠTA 36.621 6.710 1.941 4.769 114.244 19.776 Skupaj ŠTA 243.037 37.527 11.979 25.548 550.614 468.162 območje OOK *P O TE N C IA LN I U PO R AB N IK I S K U PA J (p re bi va lc i) - p od at ki SU R S AK TI VN I Č LA N I K N JI ŽN IC E S K U PA J od te ga m la di na do 15 . l et a od te ga o dr as li O B IS K - fi zi čn i O B IS K - sp le tn eg a m es ta k nj iž ni ce 1 Skupaj CEL 305.889 61.451 17.992 43.459 617.532 455.680 2 Skupaj DOL 216.331 38.716 11.862 26.854 515.967 563.246 3 Skupaj GOR 211.069 48.452 15.110 33.342 820.759 512.548 4 Skupaj GRŠ 118.525 27.438 7.744 19.694 302.803 155.705 5 Skupaj KOR 70.635 12.831 4.042 8.789 275.122 102.449 6 Skupaj OBK 154.633 32.800 8.886 23.914 468.483 125.958 7 Skupaj OSL 588.701 133.740 33.632 100.108 2.701.485 1.893.055 8 Skupaj POM 114.725 19.194 5.931 13.263 217.731 210.310 9 Skupaj SPP 85.432 11.753 4.457 7.296 47.003 134.113 10 Skupaj ŠTA 243.037 37.527 11.979 25.548 550.614 468.162 Skupaj Slovenija 2.108.977 423.902 121.635 302.267 6.517.499 4.621.226 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 27 Tabela 3.1a: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI: STORITVE - bibliografska obdelava, izposoja in uporaba elektronskih virov (splošne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K B IB LI O G R AF SK A O B D E LA VA D O M O ZN AN SK E G A G R AD IV A SK U PA J (k re ir an i i n re di gi ra ni z ap is i) IZ PO SO JA S K U PA J (n a do m in v k nj iž ni co ) (fi zi čn e en ot e) od te ga iz po so ja n a do m od te ga iz po so ja v k nj iž ni co PO D AL JŠ AN JA IZ PO SO JE (o d iz po so je s ku pa j) (fi zi čn e en ot e) U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo P R E VZ E M O V U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo IZ PO SO J 1 Celje CEL 2.503 1.060.661 1.058.261 2.400 755.668 985.691 15.321 2 Hrastnik CEL 26 47.454 47.170 284 22.779 7.197 558 3 Laško CEL 340 139.132 139.110 22 75.712 7.624 764 4 Mozirje CEL 152 85.278 78.948 6.330 31.443 7.460 1.282 5 Rogaška Slatina CEL 33 73.568 71.678 1.890 37.077 2.511 0 6 Slov. Konjice CEL 19 127.478 127.478 0 64.384 5.785 1.052 7 Šentjur CEL 179 238.389 236.200 2.189 165.869 229 792 8 Šmarje CEL 255 163.918 160.495 3.423 107.648 - - 9 Trbovlje CEL 39 90.957 90.775 182 51.303 11.175 752 10 Velenje CEL 373 225.584 224.988 596 94.741 15.549 6.540 11 Zagorje CEL 34 88.917 88.905 12 44.248 4.991 1.123 12 Žalec CEL 164 285.584 285.576 8 171.247 29.358 2.085 Skupaj CEL 4.117 2.626.920 2.609.584 17.336 1.622.119 1.077.570 30.269 13 Brežice DOL 592 142.708 142.708 0 82.616 219.420 2.280 14 Črnomelj DOL 42 88.170 88.160 10 51.305 9.253 1.191 15 Kočevje DOL 57 102.781 102.781 0 39.379 20.534 842 16 Krško DOL 734 272.835 258.662 14.173 176.942 196.506 2.719 17 Metlika DOL 43 51.326 51.326 0 23.588 56.197 698 18 Novo mesto DOL 2.516 600.951 600.674 277 371.705 427.914 14.853 19 Ribnica DOL 25 97.649 88.014 9.635 36.703 76.162 729 20 Sevnica DOL 549 79.771 78.499 1.272 29.775 70.570 1.161 21 Trebnje DOL 82 133.889 133.872 17 53.271 7.323 3.059 Skupaj DOL 4.640 1.570.080 1.544.696 25.384 865.284 1.083.879 27.532 22 Jesenice GOR 288 266.601 266.601 0 163.033 0 1.885 23 Kranj GOR 3.143 643.369 642.370 999 267.281 871.939 17.252 24 Radovljica GOR 327 522.823 483.662 39.161 156.796 - 5.948 25 Škofja Loka GOR 99 498.370 498.334 36 275.787 7.743 5.129 26 Tržič GOR 43 134.026 134.026 0 82.069 2.906 0 Skupaj GOR 3.900 2.065.189 2.024.993 40.196 944.966 882.588 30.214 27 Ajdovščina GRŠ 36 315.299 315.278 21 157.949 337.984 0 28 Idrija GRŠ 135 93.191 92.095 1.096 25.225 109.244 2.335 29 Nova Gorica GRŠ 3.651 498.296 496.517 1.779 216.821 0 8.490 30 Tolmin GRŠ 302 184.809 184.809 0 67.284 51.568 2.268 Skupaj GRŠ 4.124 1.091.595 1.088.699 2.896 467.279 498.796 13.093 31 Dravograd KOR 8 82.941 81.563 1.378 47.911 1.691 129 32 Radlje KOR 10 102.468 97.073 5.395 58.159 4.997 771 33 Ravne KOR 1.848 181.263 160.025 21.238 79.343 101.559 2.667 34 Slovenj Gradec KOR 404 247.638 247.568 70 167.005 42.761 971 Skupaj KOR 2.270 614.310 586.229 28.081 352.418 151.008 4.538 35 Ilirska Bistrica OBK 297 122.103 122.103 0 59.206 25.030 885 36 Izola OBK 120 95.382 95.382 0 52.627 134.650 1.381 37 Koper OBK 1.531 198.779 198.515 264 83.323 - 10.400 38 Piran OBK 331 90.676 90.646 30 45.229 977 743 39 Postojna OBK 42 137.939 137.851 88 35.646 9 9.764 40 Sežana OBK 305 213.946 213.914 32 130.837 124.131 1.617 Skupaj OBK 2.626 858.825 858.411 414 406.868 284.797 24.790 28 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K B IB LI O G R AF SK A O B D E LA VA D O M O ZN AN SK E G A G R AD IV A SK U PA J (k re ir an i i n re di gi ra ni z ap is i) IZ PO SO JA S K U PA J (n a do m in v k nj iž ni co ) (fi zi čn e en ot e) od te ga iz po so ja n a do m od te ga iz po so ja v k nj iž ni co PO D AL JŠ AN JA IZ PO SO JE (o d iz po so je s ku pa j) (fi zi čn e en ot e) U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo P R E VZ E M O V U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo IZ PO SO J 41 Cerknica OSL 450 182.196 178.898 3.298 108.612 276 2.334 42 Domžale OSL 175 635.936 635.868 68 310.903 0 16.710 43 Grosuplje OSL 19 406.913 406.913 0 244.608 255.518 7.892 44 Kamnik OSL 253 274.860 262.824 12.036 104.744 15.067 4.999 45 Litija OSL 104 134.109 134.109 0 73.343 2.796 2.921 46 Ljubljana OSL 3.454 2.876.731 2.873.625 3.106 1.229.467 72.559 98.113 47 Logatec OSL 256 143.113 143.109 4 64.033 2.393 2.518 48 Medvode OSL 249 337.637 335.830 1.807 243.887 3.041 2.129 49 Vrhnika OSL 4.498 286.491 284.422 2.069 135.603 2.754 4.579 Skupaj OSL 9.458 5.277.986 5.255.598 22.388 2.515.200 354.404 142.195 50 Gor. Radgona POM 0 107.110 107.110 0 71.266 0 657 51 Lendava POM 548 75.831 70.335 5.496 37.954 0 189 52 Ljutomer POM 8 87.532 87.523 9 58.602 - 686 53 Murska Sobota POM 1.568 300.452 300.290 162 160.170 0 5.659 Skupaj POM 2.124 570.925 565.258 5.667 327.992 0 7.191 54 Ormož SPP 23 70.548 70.548 0 31.942 0 639 55 Ptuj SPP 1.189 423.803 421.712 2.091 246.557 0 3.556 Skupaj SPP 1.212 494.351 492.260 2.091 278.499 0 4.195 56 Lenart ŠTA 0 105.135 105.125 10 70.320 - 701 57 Maribor ŠTA 577 1.055.193 1.051.517 3.676 559.384 - 19.751 58 Slov. Bistrica ŠTA 1.645 252.702 231.523 21.179 118.794 0 2.719 Skupaj ŠTA 2.222 1.413.030 1.388.165 24.865 748.498 0 23.171 območje OOK BI B LI O G R AF SK A O B D E LA VA D O M O ZN AN SK E G A G R AD IV A SK U PA J (k re ir an i i n re di gi ra ni z ap is i) IZ PO SO JA S K U PA J (n a do m in v k nj iž ni co ) (fi zi čn e en ot e) od te ga iz po so ja n a do m od te ga iz po so ja v k nj iž ni co PO D AL JŠ AN JA IZ PO SO JE (o d iz po so je s ku pa j) (fi zi čn e en ot e) U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo P R E VZ E M O V U PO R AB A E LE K TR O N SK IH V IR O V (k i n is o na fi zi čn ih n os ilc ih ) – št ev ilo IZ PO SO J 1 Skupaj CEL 4.117 2.626.920 2.609.584 17.336 1.622.119 1.077.570 30.269 2 Skupaj DOL 4.640 1.570.080 1.544.696 25.384 865.284 1.083.879 27.532 3 Skupaj GOR 3.900 2.065.189 2.024.993 40.196 944.966 882.588 30.214 4 Skupaj GRŠ 4.124 1.091.595 1.088.699 2.896 467.279 498.796 13.093 5 Skupaj KOR 2.270 614.310 586.229 28.081 352.418 151.008 4.538 6 Skupaj OBK 2.626 858.825 858.411 414 406.868 284.797 24.790 7 Skupaj OSL 9.458 5.277.986 5.255.598 22.388 2.515.200 354.404 142.195 8 Skupaj POM 2.124 570.925 565.258 5.667 327.992 0 7.191 9 Skupaj SPP 1.212 494.351 492.260 2.091 278.499 0 4.195 10 Skupaj ŠTA 2.222 1.413.030 1.388.165 24.865 748.498 0 23.171 Skupaj Slovenija 36.693 16.583.211 16.413.893 169.318 8.529.123 4.333.042 307.188 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 29 Tabela 3.1b: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI - STORITVE - medknjižnična izposoja, dostava dokumentov, posredovanje referenčnih informacij in digitalizirane strani izvorno analognega gradiva (splošne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K M E D K N JI ŽN IČ N A IZ PO SO JA S K U PA J (a kt iv a in p as iv a) od te ga iz po so ja (p as iv a) od te ga p os oj a (a kt iv a) de le ž re al iz ir an ih z ah te v po m ed kn již ni čn i i zp os oj i (% ) D O ST AV A D O K U M E N TO V SK U PA J (a kt iv a in p as iv a) PO SR E D O VA N E R E FE R E N Č N E IN FO R M AC IJ E D IG IT AL IZ IR A N E IN V. E N O TE IZ VO R N O AN AL O G N E G A G R A D IV A 1 Celje CEL 971 234 737 98 76 55.316 1.361 2 Hrastnik CEL 220 171 49 100 6 - 0 3 Laško CEL 163 78 85 100 0 - 19 4 Mozirje CEL 132 88 44 95 7 - 48 5 Rogaška Slatina CEL 177 130 47 96 0 13 727 6 Slov. Konjice CEL 106 91 15 99 0 0 0 7 Šentjur CEL 143 48 95 97 2 1.492 0 8 Šmarje CEL 176 113 63 - 0 - 0 9 Trbovlje CEL 203 160 43 96 12 - 0 10 Velenje CEL 494 389 105 94 22 - 223 11 Zagorje CEL 158 110 48 96 2 - 0 12 Žalec CEL 94 34 60 100 1 10.450 160 Skupaj CEL 3.037 1.646 1.391 128 67.271 2.538 13 Brežice DOL 183 100 83 100 42 - 26 14 Črnomelj DOL 245 200 45 97 4 0 0 15 Kočevje DOL 235 125 110 100 7 - 0 16 Krško DOL 196 92 104 98 21 - 0 17 Metlika DOL 283 265 18 93 20 - 0 18 Novo mesto DOL 718 98 620 99 118 - 2.869 19 Ribnica DOL 163 119 44 95 10 - 0 20 Sevnica DOL 180 111 69 99 22 - 0 21 Trebnje DOL 168 115 53 100 992 1.295 69 Skupaj DOL 2.371 1.225 1.146 1.236 1.295 2.964 22 Jesenice GOR 165 93 72 99 2 0 19 23 Kranj GOR 510 170 340 100 0 - 75 24 Radovljica GOR 330 233 97 95 21 4.818 0 25 Škofja Loka GOR 180 75 105 98 10 0 0 26 Tržič GOR 140 107 33 98 6 3.267 75 Skupaj GOR 1.325 678 647 39 8.085 169 27 Ajdovščina GRŠ 257 196 61 98 59 - 90 28 Idrija GRŠ 108 57 51 90 13 - 90 29 Nova Gorica GRŠ 517 113 404 97 96 - 90 30 Tolmin GRŠ 180 158 22 97 20 - 0 Skupaj GRŠ 1.062 524 538 188 0 270 31 Dravograd KOR 75 36 39 97 0 - 0 32 Radlje KOR 110 89 21 99 3 - 0 33 Ravne KOR 243 76 167 98 32 6.809 1.668 34 Slovenj Gradec KOR 149 114 35 97 9 - 0 Skupaj KOR 577 315 262 44 6.809 1.668 35 Ilirska Bistrica OBK 285 198 87 96 10 14.641 63 36 Izola OBK 199 99 100 98 0 1.750 172 37 Koper OBK 544 252 292 97 37 - 353 38 Piran OBK 127 87 40 100 272 223 106 39 Postojna OBK 134 75 59 93 0 - 0 40 Sežana OBK 326 171 155 99 0 1.825 152 Skupaj OBK 1.615 882 733 319 18.439 846 30 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K M E D K N JI ŽN IČ N A IZ PO SO JA S K U PA J (a kt iv a in p as iv a) od te ga iz po so ja (p as iv a) od te ga p os oj a (a kt iv a) de le ž re al iz ir an ih z ah te v po m ed kn již ni čn i i zp os oj i (% ) D O ST AV A D O K U M E N TO V SK U PA J (a kt iv a in p as iv a) PO SR E D O VA N E R E FE R E N Č N E IN FO R M AC IJ E D IG IT AL IZ IR A N E IN V. E N O TE IZ VO R N O AN AL O G N E G A G R A D IV A 41 Cerknica OSL 123 106 17 98 103 532 72 42 Domžale OSL 403 274 129 97 0 - 1.417 43 Grosuplje OSL 292 208 84 95 20 11.055 293 44 Kamnik OSL 179 122 57 93 79 25.376 106 45 Litija OSL 117 89 28 89 9 233 15 46 Ljubljana OSL 1.496 276 1.220 100 83 - 882 47 Logatec OSL 196 159 37 100 0 0 0 48 Medvode OSL 167 140 27 100 3 - 2 49 Vrhnika OSL 231 144 87 95 0 - 10 Skupaj OSL 3.204 1.518 1.686 297 37.196 2.797 50 Gor. Radgona POM 534 453 81 97 0 0 0 51 Lendava POM 194 155 39 93 5 0 0 52 Ljutomer POM 80 42 38 100 0 1.550 0 53 Murska Sobota POM 548 122 426 98 7 49.950 208 Skupaj POM 1.356 772 584 12 51.500 208 54 Ormož SPP 99 75 24 88 5 70 1 55 Ptuj SPP 261 133 128 95 0 - 1.129 Skupaj SPP 360 208 152 5 70 1.130 56 Lenart ŠTA 71 44 27 100 0 0 385 57 Maribor ŠTA 388 152 236 - 5 21.913 10 58 Slov. Bistrica ŠTA 169 103 66 100 0 0 4 Skupaj ŠTA 628 299 329 5 21.913 399 območje OOK M E D K N JI ŽN IČ N A IZ PO SO JA S K U PA J (a kt iv a in p as iv a) od te ga iz po so ja (p as iv a) od te ga p os oj a (a kt iv a) de le ž re al iz ir an ih z ah te v po m ed kn již ni čn i i zp os oj i (% ) D O ST AV A D O K U M E N TO V SK U PA J (a kt iv a in p as iv a) PO SR E D O VA N E R E FE R E N Č N E IN FO R M AC IJ E D IG IT AL IZ IR A N E IN V. E N O TE IZ VO R N O AN AL O G N E G A G R A D IV A 1 Skupaj CEL 3.037 1.646 1.391 128 67.271 2.538 2 Skupaj DOL 2.371 1.225 1.146 1.236 1.295 2.964 3 Skupaj GOR 1.325 678 647 39 8.085 169 4 Skupaj GRŠ 1.062 524 538 188 0 270 5 Skupaj KOR 577 315 262 44 6.809 1.668 6 Skupaj OBK 1.615 882 733 319 18.439 846 7 Skupaj OSL 3.204 1.518 1.686 297 37.196 2.797 8 Skupaj POM 1.356 772 584 12 51.500 208 9 Skupaj SPP 360 208 152 5 70 1.130 10 Skupaj ŠTA 628 299 329 5 21.913 399 Skupaj Slovenija 15.535 8.067 7.468 2.273 212.578 12.989 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 31 Tabela 3.1c: UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI: STORITVE - izobraževanje uporabnikov, prireditve in objave na družbenih omrežjih (splošne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K U D E LE ŽE N C I IZ O B R AŽ E VA N JA S K U PA J (o se be ) od te ga u de le že nc i or ga ni zi ra ne ga iz ob ra že va nj a od te ga u de le že nc i iz ob ra že va nj a pr ek o sp le ta (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) U R E IZ O B R AŽ E VA N JA SK U PA J (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) PR IR E D IT VE K N JI ŽN IC E ob is ko va lc i p ri re di te v O B JA VE N A D R U ŽB E N IH O M R E ŽJ IH 1 Celje CEL 3.577 836 0 4.153 93 22.397 453 2 Hrastnik CEL 70 10 89 45 118 388 99 3 Laško CEL 605 205 0 69 202 4.297 340 4 Mozirje CEL 324 308 0 25 53 1.385 110 5 Rogaška Slatina CEL 79 47 0 34 54 863 329 6 Slov. Konjice CEL 55 3 35 29 108 2.135 676 7 Šentjur CEL 9 6 0 9 119 2.835 519 8 Šmarje CEL 8 0 2 8 8 2.844 1.260 9 Trbovlje CEL 216 101 315 36 150 1.033 1.332 10 Velenje CEL 222 212 0 17 189 3.338 632 11 Zagorje CEL 222 0 0 55 109 1.792 230 12 Žalec CEL 4 0 4 2 163 6.987 288 Skupaj CEL 5.391 1.728 445 4.482 1.366 50.294 6.268 13 Brežice DOL 1.829 1.119 7 237 99 2.347 648 14 Črnomelj DOL 0 0 0 0 162 4.434 271 15 Kočevje DOL 802 573 7 89 15 5.871 669 16 Krško DOL 396 368 0 61 193 4.792 188 17 Metlika DOL 0 0 0 0 160 5.138 205 18 Novo mesto DOL 4.871 2.418 17 498 479 22.013 400 19 Ribnica DOL 1.010 766 0 107 45 3.502 492 20 Sevnica DOL 218 218 0 22 30 1.415 117 21 Trebnje DOL 798 288 0 76 15 2.147 582 Skupaj DOL 9.924 5.750 31 1.090 1.198 51.659 3.572 22 Jesenice GOR 0 0 0 0 316 4.315 106 23 Kranj GOR 663 637 117 250 3.962 15.290 2.906 24 Radovljica GOR 957 957 0 56 855 20.497 310 25 Škofja Loka GOR 1.130 1.130 0 121 454 9.802 319 26 Tržič GOR 504 238 0 282 135 3.051 674 Skupaj GOR 3.254 2.962 117 709 5.722 52.955 4.315 27 Ajdovščina GRŠ 0 0 0 0 142 2.467 389 28 Idrija GRŠ 18 18 314 18 44 1.166 267 29 Nova Gorica GRŠ 0 0 0 0 249 2.500 358 30 Tolmin GRŠ 218 218 0 11 70 1.950 521 Skupaj GRŠ 236 236 314 29 505 8.083 1.535 31 Dravograd KOR 250 246 0 24 32 608 74 32 Radlje KOR 21 0 0 25 132 2.161 102 33 Ravne KOR 1.259 879 108 182 227 10.409 261 34 Slovenj Gradec KOR 273 273 0 11 71 11.365 362 Skupaj KOR 1.803 1.398 108 242 462 24.543 799 35 Ilirska Bistrica OBK 401 124 0 99 197 22.530 92 36 Izola OBK 245 0 0 1.960 128 1.615 98 37 Koper OBK 1.472 1.464 470 111 53 374 328 38 Piran OBK 94 8 0 33 147 521 176 39 Postojna OBK 0 0 0 0 82 3.818 124 40 Sežana OBK 0 0 10 2 150 4.085 468 Skupaj OBK 2.212 1.596 480 2.205 757 32.943 1.286 32 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K U D E LE ŽE N C I IZ O B R AŽ E VA N JA S K U PA J (o se be ) od te ga u de le že nc i or ga ni zi ra ne ga iz ob ra že va nj a od te ga u de le že nc i iz ob ra že va nj a pr ek o sp le ta (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) U R E IZ O B R AŽ E VA N JA SK U PA J (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) PR IR E D IT VE K N JI ŽN IC E ob is ko va lc i p ri re di te v O B JA VE N A D R U ŽB E N IH O M R E ŽJ IH 41 Cerknica OSL 710 16 0 3.576 106 7.950 464 42 Domžale OSL 1.346 145 0 446 1.269 21.110 984 43 Grosuplje OSL 555 235 0 98 270 3.792 313 44 Kamnik OSL 856 440 224 455 255 27.004 375 45 Litija OSL 21 0 0 11 107 3.314 229 46 Ljubljana OSL 9.306 9.306 1.870 1.399 1.069 89.319 3.431 47 Logatec OSL 0 0 0 0 137 2.472 451 48 Medvode OSL 0 - 0 0 87 3.315 1.244 49 Vrhnika OSL 0 0 0 0 563 6.891 929 Skupaj OSL 12.794 10.142 2.094 5.985 3.863 165.167 8.420 50 Gor. Radgona POM 25 25 0 3 144 315 59 51 Lendava POM 130 130 0 3 54 1.920 237 52 Ljutomer POM 840 610 0 84 211 2.050 250 53 Murska Sobota POM 490 490 0 19 99 6.416 88 Skupaj POM 1.485 1.255 0 109 508 10.701 634 54 Ormož SPP 1.363 1.358 2 239 63 3.174 749 55 Ptuj SPP 136 136 0 6 58 719 523 Skupaj SPP 1.499 1.494 2 245 121 3.893 1.272 56 Lenart ŠTA 202 187 0 24 27 924 445 57 Maribor ŠTA 2.156 1.134 0 247 481 38.632 603 58 Slov. Bistrica ŠTA 11 11 0 2 152 1.667 298 Skupaj ŠTA 2.369 1.332 0 273 660 41.223 1.346 območje OOK U D E LE ŽE N C I IZ O B R AŽ E VA N JA S K U PA J (o se be ) od te ga u de le že nc i or ga ni zi ra ne ga iz ob ra že va nj a od te ga u de le že nc i iz ob ra že va nj a pr ek o sp le ta (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) U R E IZ O B R AŽ E VA N JA SK U PA J (in di vi du al no in o rg an iz ir an o) PR IR E D IT VE K N JI ŽN IC E ob is ko va lc i p ri re di te v O B JA VE N A D R U ŽB E N IH O M R E ŽJ IH 1 Skupaj CEL 5.391 1.728 445 4.482 1.366 50.294 6.268 2 Skupaj DOL 9.924 5.750 31 1.090 1.198 51.659 3.572 3 Skupaj GOR 3.254 2.962 117 709 5.722 52.955 4.315 4 Skupaj GRŠ 236 236 314 29 505 8.083 1.535 5 Skupaj KOR 1.803 1.398 108 242 462 24.543 799 6 Skupaj OBK 2.212 1.596 480 2.205 757 32.943 1.286 7 Skupaj OSL 12.794 10.142 2.094 5.985 3.863 165.167 8.420 8 Skupaj POM 1.485 1.255 0 109 508 10.701 634 9 Skupaj SPP 1.499 1.494 2 245 121 3.893 1.272 10 Skupaj ŠTA 2.369 1.332 0 273 660 41.223 1.346 Skupaj Slovenija 40.967 27.893 3.591 15.369 15.162 441.461 29.447 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 33 34 Tabela 4: PROSTOR IN OPREMA TER DOSTOPNOST GRADIVA IN STORITEV KNJIŽNICE: ODPRTOST, POVRŠINA, UPORABNIŠKA MESTA, DOSTOP, BIBILIOGRAFSKI ZAPISI, NEINVENTARIZIRANO GRADIVO (splošne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K LE TN O Š T. U R O D PR TO ST I K N JI ŽN IC E (v se h en ot s ku pa j) N E TO U PO R AB N A PO VR ŠI N A K N JI ŽN IC E (m 2 ) U PO R AB N IŠ K A M E ST A K N JI ŽN IČ N O G R AD IV O V PR O ST E M P R IS TO P U (in v. e no te ) B IB IL O G R A FS K I Z AP IS I Z A G R AD IV O , K I G A VK LJ U Č U JE K N JI Ž. Z B IR K A SK U PA J N E IN VE N TA R IZ IR A N O G R AD IV O (š te vi lo e no t) 1 Celje CEL 5.111 5.220 222 271.522 258.214 0 2 Hrastnik CEL 1.735 456 45 49.685 62.034 32 3 Laško CEL 3.501 1.065 64 93.500 74.230 50 4 Mozirje CEL 5.102 924 62 88.433 66.665 0 5 Rogaška Slatina CEL 2.496 1.011 93 69.587 58.515 267 6 Slov. Konjice CEL 6.097 750 36 100.000 53.795 115 7 Šentjur CEL 3.250 1.179 74 85.413 76.605 0 8 Šmarje CEL 3.757 1.344 98 118.210 75.874 0 9 Trbovlje CEL 1.944 479 50 68.705 63.961 0 10 Velenje CEL 4.410 2.823 220 152.120 107.052 0 11 Zagorje CEL 1.990 553 36 73.595 60.777 0 12 Žalec CEL 4.615 1.850 132 203.853 84.625 4.112 Skupaj CEL 44.008 17.654 1.132 1.374.623 1.042.347 4.576 13 Brežice DOL 2.193 1.960 130 104.489 105.619 900 14 Črnomelj DOL 3.543 1.148 60 66.168 61.869 44 15 Kočevje DOL 2.256 1.200 65 96.937 83.144 555 16 Krško DOL 3.950 1.052 54 140.327 121.339 8.600 17 Metlika DOL 2.255 228 30 34.043 41.141 0 18 Novo mesto DOL 9.474 4.100 115 300.000 507.419 0 19 Ribnica DOL 3.248 580 34 76.911 59.455 1.200 20 Sevnica DOL 2.306 1.120 105 77.337 83.823 - 21 Trebnje DOL 3.932 793 98 107.242 84.050 0 Skupaj DOL 33.157 12.180 691 1.003.454 1.147.859 11.299 22 Jesenice GOR 6.812 1.269 73 154.507 95.090 0 23 Kranj GOR 7.957 6.458 478 0 257.754 0 24 Radovljica GOR 7.989 3.056 180 230.028 91.062 0 25 Škofja Loka GOR 8.545 1.784 146 11.665 113.345 0 26 Tržič GOR 2.330 451 45 61.085 82.535 0 Skupaj GOR 33.633 13.018 922 457.285 639.786 0 27 Ajdovščina GRŠ 3.144 1.020 90 140.000 93.435 1.400 28 Idrija GRŠ 3.753 1.333 81 111.151 83.856 300 29 Nova Gorica GRŠ 7.782 4.569 173 - 270.949 0 30 Tolmin GRŠ 3.675 1.684 144 133.189 96.153 - Skupaj GRŠ 18.354 8.606 488 384.340 544.393 1.700 31 Dravograd KOR 2.239 341 40 38.401 39.506 0 32 Radlje KOR 2.858 1.264 145 83.669 57.639 0 33 Ravne KOR 4.423 3.054 90 149.637 242.730 22.849 34 Slovenj Gradec KOR 4.739 1.736 118 95.229 80.838 0 Skupaj KOR 14.259 6.395 393 366.936 420.713 22.849 35 Ilirska Bistrica OBK 2.411 765 102 121.109 88.342 0 36 Izola OBK 1.906 685 78 58.132 97.066 20 37 Koper OBK 8.077 2.303 112 149.068 219.616 35.445 38 Piran OBK 4.075 945 80 70.788 80.056 356 39 Postojna OBK 126 1.498 94 117.500 97.583 0 40 Sežana OBK 4.964 1.741 275 182.060 114.456 0 35 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K LE TN O Š T. U R O D PR TO ST I K N JI ŽN IC E (v se h en ot s ku pa j) N E TO U PO R AB N A PO VR ŠI N A K N JI ŽN IC E (m 2 ) U PO R AB N IŠ K A M E ST A K N JI ŽN IČ N O G R AD IV O V PR O ST E M P R IS TO P U (in v. e no te ) B IB IL O G R A FS K I Z AP IS I Z A G R AD IV O , K I G A VK LJ U Č U JE K N JI Ž. Z B IR K A SK U PA J N E IN VE N TA R IZ IR A N O G R AD IV O (š te vi lo e no t) Skupaj OBK 21.559 7.937 741 698.657 697.119 35.821 41 Cerknica OSL 2.604 1.820 70 130.676 139.156 0 42 Domžale OSL 6.380 2.873 202 249.215 142.798 0 43 Grosuplje OSL 5.268 2.631 190 195.191 102.969 0 44 Kamnik OSL 2.855 1.685 137 148.573 90.508 570 45 Litija OSL 3.048 660 52 95.093 100.532 5.123 46 Ljubljana OSL 44.431 18.793 845 1.475.157 411.464 0 47 Logatec OSL 2.406 742 20 89.372 97.645 - 48 Medvode OSL 2.344 650 66 72.614 88.612 190 49 Vrhnika OSL 2.457 1.948 115 137.681 158.922 0 Skupaj OSL 71.792 31.802 1.697 2.593.572 1.332.606 5.883 50 Gor. Radgona POM 2.932 767 22 92.849 66.101 0 51 Lendava POM 4.046 1.169 100 140.978 94.318 0 52 Ljutomer POM 1.855 660 26 92.605 92.605 0 53 Murska Sobota POM 3.637 3.551 63 301.733 232.133 - Skupaj POM 12.470 6.147 211 628.165 485.157 0 54 Ormož SPP 3.712 1.126 108 114.242 90.515 0 55 Ptuj SPP 7.130 2.893 103 213.139 197.353 - Skupaj SPP 10.842 4.019 211 327.381 287.868 0 56 Lenart ŠTA 1.566 1.059 61 - 67.183 500 57 Maribor ŠTA 27.240 5.427 325 869.265 182.202 0 58 Slov. Bistrica ŠTA 5.889 1.826 203 170.000 99.059 195 Skupaj ŠTA 34.695 8.312 589 1.039.265 348.444 695 območje OOK L E TN O Š T. U R O D PR TO ST I K N JI ŽN IC E (v se h en ot s ku pa j) N E TO U PO R AB N A PO VR ŠI N A K N JI ŽN IC E (m 2 ) U PO R AB N IŠ K A M E ST A K N JI ŽN IČ N O G R A D IV O V PR O ST E M P R IS TO P U (in v. e no te ) B IB IL O G R A FS K I Z AP IS I Z A G R AD IV O , K I G A VK LJ U Č U JE K N JI Ž. Z B IR K A SK U PA J N E IN VE N TA R IZ IR A N O G R AD IV O (š te vi lo e no t) 1 Skupaj CEL 44.008 17.654 1.132 1.374.623 1.042.347 4.576 2 Skupaj DOL 33.157 12.180 691 1.003.454 1.147.859 11.299 3 Skupaj GOR 33.633 13.018 922 457.285 639.786 0 4 Skupaj GRŠ 18.354 8.606 488 384.340 544.393 1.700 5 Skupaj KOR 14.259 6.395 393 366.936 420.713 22.849 6 Skupaj OBK 21.559 7.937 741 698.657 697.119 35.821 7 Skupaj OSL 71.792 31.802 1.697 2.593.572 1.332.606 5.883 8 Skupaj POM 12.470 6.147 211 628.165 485.157 0 9 Skupaj SPP 10.842 4.019 211 327.381 287.868 0 10 Skupaj ŠTA 34.695 8.312 589 1.039.265 348.444 695 Skupaj Slovenija 294.767 116.070 7.075 8.873.678 6.946.292 82.823 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 36 Tabela 4.1: PROSTOR IN OPREMA TER DOSTOPNOST GRADIVA IN STORITEV KNJIŽNICE: OPREMA za uporabnike (splošne knjižnice, 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K N AM IZ N I R AČ U N AL N IK I R AČ U N AL N IŠ K E M O B IL N E N AP R AV E (p re no sn i ra ču na ln ik i, br al ni ki , t ab lic e) N AP R AV E Z A PR E SL IK O VA N JE /T IS K AN JE K N JI G O M AT 1 Celje CEL 20 1 8 5 2 Hrastnik CEL 0 13 3 0 3 Laško CEL 20 0 15 0 4 Mozirje CEL 11 2 8 0 5 Rogaška Slatina CEL 27 4 6 0 6 Slov. Konjice CEL 18 2 - 0 7 Šentjur CEL 11 0 6 0 8 Šmarje CEL 16 7 6 0 9 Trbovlje CEL 17 1 3 0 10 Velenje CEL 34 0 4 0 11 Zagorje CEL 10 4 4 0 12 Žalec CEL 37 12 10 1 Skupaj CEL 221 46 73 6 13 Brežice DOL 23 1 4 2 14 Črnomelj DOL 8 1 0 0 15 Kočevje DOL 15 4 9 0 16 Krško DOL 26 11 7 0 17 Metlika DOL 4 0 1 0 18 Novo mesto DOL 29 3 6 0 19 Ribnica DOL 5 0 3 0 20 Sevnica DOL 14 4 10 1 21 Trebnje DOL 16 16 5 0 Skupaj DOL 140 40 45 3 22 Jesenice GOR 27 0 14 0 23 Kranj GOR 96 38 5 6 24 Radovljica GOR 23 0 3 2 25 Škofja Loka GOR 31 4 9 1 26 Tržič GOR 5 3 4 0 Skupaj GOR 182 45 35 9 27 Ajdovščina GRŠ 13 8 3 3 28 Idrija GRŠ 11 10 3 1 29 Nova Gorica GRŠ 28 10 3 8 30 Tolmin GRŠ 15 8 4 2 Skupaj GRŠ 67 36 13 14 31 Dravograd KOR 5 1 2 0 32 Radlje KOR 14 3 4 0 33 Ravne KOR 16 2 9 1 34 Slovenj Gradec KOR 16 2 10 0 Skupaj KOR 51 8 25 1 35 Ilirska Bistrica OBK 6 2 1 0 36 Izola OBK 12 6 2 1 37 Koper OBK 18 30 5 8 38 Piran OBK 12 2 8 1 39 Postojna OBK 18 2 10 0 40 Sežana OBK 25 7 4 0 Skupaj OBK 91 49 30 10 37 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K N AM IZ N I R AČ U N AL N IK I R AČ U N AL N IŠ K E M O B IL N E N AP R AV E (p re no sn i ra ču na ln ik i, br al ni ki , t ab lic e) N AP R AV E Z A PR E SL IK O VA N JE /T IS K AN JE K N JI G O M AT 41 Cerknica OSL 30 10 35 2 42 Domžale OSL 81 48 11 4 43 Grosuplje OSL 36 8 63 4 44 Kamnik OSL 35 9 36 0 45 Litija OSL 9 4 1 1 46 Ljubljana OSL 158 18 40 14 47 Logatec OSL 10 14 1 1 48 Medvode OSL 8 2 1 - 49 Vrhnika OSL 23 3 2 3 Skupaj OSL 390 116 190 29 50 Gor. Radgona POM 15 0 10 0 51 Lendava POM 38 6 28 0 52 Ljutomer POM 15 3 12 - 53 Murska Sobota POM 15 2 2 0 Skupaj POM 83 11 52 0 54 Ormož SPP 18 5 4 0 55 Ptuj SPP 19 0 4 1 Skupaj SPP 37 5 8 1 56 Lenart ŠTA 12 0 1 0 57 Maribor ŠTA 46 6 24 0 58 Slov. Bistrica ŠTA 12 2 7 1 Skupaj ŠTA 70 8 32 1 območje OOK N AM IZ N I R AČ U N AL N IK I R AČ U N AL N IŠ K E M O B IL N E N AP R AV E (p re no sn i ra ču na ln ik i, br al ni ki , t ab lic e) N AP R AV E Z A PR E SL IK O VA N JE /T IS K AN JE K N JI G O M AT 1 Skupaj CEL 221 46 73 6 2 Skupaj DOL 140 40 45 3 3 Skupaj GOR 182 45 35 9 4 Skupaj GRŠ 67 36 13 14 5 Skupaj KOR 51 8 25 1 6 Skupaj OBK 91 49 30 10 7 Skupaj OSL 390 116 190 29 8 Skupaj POM 83 11 52 0 9 Skupaj SPP 37 5 8 1 10 Skupaj ŠTA 70 8 32 1 Skupaj Slovenija 1.332 364 503 74 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 38 39 Tabela 5: PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE: PRIHODKI (EUR) (splošne knjižnice 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K PR IH O D K I S K U PA J od te ga p ri ho dk i i z sr ed st ev ja vn ih fi na nc od te ga d ru gi p ri ho dk i za iz va ja nj e ja vn e sl už be in tr žn e de ja vn os ti 1 Celje CEL 1.980.875 1.799.934 180.940 2 Hrastnik CEL 238.656 228.372 10.284 3 Laško CEL 416.067 405.520 10.547 4 Mozirje CEL 401.808 386.525 15.283 5 Rogaška Slatina CEL 276.789 263.209 13.580 6 Slov. Konjice CEL 400.073 380.092 19.981 7 Šentjur CEL 339.389 314.986 24.403 8 Šmarje CEL 630.406 573.311 57.095 9 Trbovlje CEL 309.797 291.813 17.984 10 Velenje CEL 1.179.020 1.179.020 0 11 Zagorje CEL 337.660 323.116 14.544 12 Žalec CEL 689.359 636.228 53.131 Skupaj CEL 7.199.898 6.782.126 417.772 13 Brežice DOL 507.746 477.156 30.590 14 Črnomelj DOL 422.811 394.808 28.003 15 Kočevje DOL 391.581 364.115 27.466 16 Krško DOL 1.062.129 1.023.161 38.968 17 Metlika DOL 264.351 253.726 10.625 18 Novo mesto DOL 1.990.475 1.897.424 93.051 19 Ribnica DOL 384.583 345.603 38.980 20 Sevnica DOL 411.028 393.590 17.438 21 Trebnje DOL 657.044 639.604 17.440 Skupaj DOL 6.091.747 5.789.187 302.560 22 Jesenice GOR 818.999 772.569 46.430 23 Kranj GOR 2.125.999 1.961.119 164.880 24 Radovljica GOR 1.238.063 1.133.569 104.494 25 Škofja Loka GOR 973.482 899.922 73.560 26 Tržič GOR 410.472 390.798 19.673 Skupaj GOR 5.567.014 5.157.977 409.037 27 Ajdovščina GRŠ 686.171 615.186 70.985 28 Idrija GRŠ 524.641 506.875 17.766 29 Nova Gorica GRŠ 1.829.700 1.635.821 193.880 30 Tolmin GRŠ 706.837 675.845 30.992 Skupaj GRŠ 3.747.349 3.433.727 313.623 31 Dravograd KOR 208.691 203.174 5.517 32 Radlje KOR 308.250 302.393 5.857 33 Ravne KOR 969.833 937.233 32.600 34 Slovenj Gradec KOR 586.201 571.399 14.802 Skupaj KOR 2.072.975 2.014.199 58.776 35 Ilirska Bistrica OBK 397.639 376.068 21.570 36 Izola OBK 557.301 531.789 25.512 37 Koper OBK 1.574.734 1.504.149 70.585 38 Piran OBK 485.589 463.839 21.750 39 Postojna OBK 612.127 588.302 23.825 40 Sežana OBK 622.371 588.935 33.436 40 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K PR IH O D K I S K U PA J od te ga p ri ho dk i i z sr ed st ev ja vn ih fi na nc od te ga d ru gi p ri ho dk i za iz va ja nj e ja vn e sl už be in tr žn e de ja vn os ti Skupaj OBK 4.249.761 4.053.082 196.679 41 Cerknica OSL 662.320 626.815 35.505 42 Domžale OSL 1.526.526 1.526.526 0 43 Grosuplje OSL 1.040.376 982.608 57.768 44 Kamnik OSL 802.051 751.589 50.462 45 Litija OSL 492.327 475.844 16.483 46 Ljubljana OSL 11.534.514 10.694.003 840.511 47 Logatec OSL 414.251 390.070 24.181 48 Medvode OSL 498.242 461.372 36.870 49 Vrhnika OSL 718.156 647.130 71.026 Skupaj OSL 17.688.763 16.555.956 1.132.806 50 Gor. Radgona POM 310.696 301.148 9.548 51 Lendava POM 383.149 375.782 7.367 52 Ljutomer POM 231.145 225.331 5.814 53 Murska Sobota POM 1.235.395 1.176.091 59.304 Skupaj POM 2.160.385 2.078.352 82.032 54 Ormož SPP 467.957 452.161 15.796 55 Ptuj SPP 1.399.870 1.345.976 53.894 Skupaj SPP 1.867.827 1.798.136 69.690 56 Lenart ŠTA 310.705 296.116 14.589 57 Maribor ŠTA 4.258.783 4.027.381 231.402 58 Slov. Bistrica ŠTA 768.448 729.303 39.145 Skupaj ŠTA 5.337.936 5.052.800 285.136 območje OOK PR IH O D K I S K U PA J od te ga p ri ho dk i i z sr ed st ev ja vn ih fi na nc od te ga d ru gi p ri ho dk i za iz va ja nj e ja vn e sl už be in tr žn e de ja vn os ti 1 Skupaj CEL 7.199.898 6.782.126 417.772 2 Skupaj DOL 6.091.747 5.789.187 302.560 3 Skupaj GOR 5.567.014 5.157.977 409.037 4 Skupaj GRŠ 3.747.349 3.433.727 313.623 5 Skupaj KOR 2.072.975 2.014.199 58.776 6 Skupaj OBK 4.249.761 4.053.082 196.679 7 Skupaj OSL 17.688.763 16.555.956 1.132.806 8 Skupaj POM 2.160.385 2.078.352 82.032 9 Skupaj SPP 1.867.827 1.798.136 69.690 10 Skupaj ŠTA 5.337.936 5.052.800 285.136 Skupaj Slovenija 55.983.655 52.715.544 3.268.111 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 41 Tabela 5.1a: PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE: ODHODKI (EUR) (splošne knjižnice 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K O D H O D K I S K U PA J od te ga p la če , pr is pe vk i i n dr ug i iz da tk i z ap os le ni h od te ga iz da tk i z a bl ag o in s to ri tv e od te ga in ve st ic ijs ki od ho dk i od in ve st ic ijs ki h od ho dk ov - ve čj e in ve st ic ije , n ak up a li gr ad nj a ob je kt ov , i td . 1 Celje CEL 1.939.735 1.290.851 417.388 231.497 0 2 Hrastnik CEL 236.784 178.364 57.895 524 0 3 Laško CEL 415.423 268.890 71.512 75.021 0 4 Mozirje CEL 400.276 244.964 71.489 83.823 0 5 Rogaška Slatina CEL 275.131 208.606 29.399 37.126 0 6 Slov. Konjice CEL 400.446 252.165 63.880 84.401 0 7 Šentjur CEL 330.628 202.910 70.689 57.029 0 8 Šmarje CEL 578.567 355.303 160.517 62.747 2.199 9 Trbovlje CEL 328.200 236.478 60.993 30.729 0 10 Velenje CEL 1.158.826 815.386 228.427 115.013 0 11 Zagorje CEL 339.283 231.448 68.135 39.700 0 12 Žalec CEL 681.353 461.536 100.174 119.643 0 Skupaj CEL 7.084.652 4.746.901 1.400.498 937.253 2.199 13 Brežice DOL 511.751 349.592 99.977 62.182 0 14 Črnomelj DOL 419.963 244.226 115.702 60.035 0 15 Kočevje DOL 388.997 243.935 75.342 69.720 0 16 Krško DOL 1.063.490 614.629 160.306 288.555 134.516 17 Metlika DOL 260.651 157.873 70.070 32.708 0 18 Novo mesto DOL 1.929.763 1.269.214 342.193 318.356 0 19 Ribnica DOL 384.583 225.996 103.045 55.542 0 20 Sevnica DOL 470.715 239.019 168.767 62.929 0 21 Trebnje DOL 616.449 403.753 132.847 79.850 0 Skupaj DOL 6.046.362 3.748.236 1.268.250 1.029.876 134.516 22 Jesenice GOR 819.001 571.210 94.883 152.908 0 23 Kranj GOR 2.108.641 1.301.920 444.887 361.833 0 24 Radovljica GOR 1.262.089 774.884 266.082 221.123 0 25 Škofja Loka GOR 974.350 562.354 239.493 172.503 32.725 26 Tržič GOR 405.355 277.229 53.823 74.304 0 Skupaj GOR 5.569.436 3.487.598 1.099.168 982.671 32.725 27 Ajdovščina GRŠ 676.444 441.108 113.282 122.054 0 28 Idrija GRŠ 528.501 319.446 124.749 84.306 0 29 Nova Gorica GRŠ 1.825.214 1.272.265 315.449 237.500 0 30 Tolmin GRŠ 681.327 454.889 116.633 109.805 - Skupaj GRŠ 3.711.486 2.487.708 670.113 553.665 0 31 Dravograd KOR 204.847 130.749 42.779 31.320 0 32 Radlje KOR 304.988 192.901 55.295 56.792 0 33 Ravne KOR 950.417 651.902 193.951 104.563 0 34 Slovenj Gradec KOR 565.275 384.511 96.839 83.925 - Skupaj KOR 2.025.527 1.360.063 388.864 276.600 0 35 Ilirska Bistrica OBK 400.724 256.569 74.354 69.802 0 36 Izola OBK 551.096 357.817 80.742 112.537 0 37 Koper OBK 1.536.841 1.038.713 283.280 214.848 0 38 Piran OBK 485.667 347.936 70.449 67.282 0 39 Postojna OBK 607.588 454.681 71.796 81.111 0 40 Sežana OBK 612.434 404.830 177.908 29.696 0 42 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K O D H O D K I S K U PA J od te ga p la če , pr is pe vk i i n dr ug i iz da tk i z ap os le ni h od te ga iz da tk i z a bl ag o in s to ri tv e od te ga in ve st ic ijs ki od ho dk i od in ve st ic ijs ki h od ho dk ov - ve čj e in ve st ic ije , n ak up a li gr ad nj a ob je kt ov , i td . Skupaj OBK 4.194.351 2.860.546 758.529 575.276 0 41 Cerknica OSL 662.320 382.053 135.385 144.882 29.458 42 Domžale OSL 1.586.526 828.247 705.739 52.540 0 43 Grosuplje OSL 1.021.647 616.848 226.926 177.873 7.347 44 Kamnik OSL 813.686 543.466 128.680 141.540 0 45 Litija OSL 498.500 321.640 84.628 92.231 12.982 46 Ljubljana OSL 11.281.893 6.858.188 2.097.549 2.326.156 640.964 47 Logatec OSL 410.175 271.131 69.373 69.670 0 48 Medvode OSL 474.081 322.929 81.645 69.508 - 49 Vrhnika OSL 716.354 447.459 147.964 120.931 0 Skupaj OSL 17.465.182 10.591.961 3.677.890 3.195.331 690.751 50 Gor. Radgona POM 320.828 190.273 45.836 84.719 0 51 Lendava POM 374.802 285.477 51.174 38.150 0 52 Ljutomer POM 229.947 164.099 34.506 31.343 - 53 Murska Sobota POM 1.239.899 839.420 175.580 224.899 210.444 Skupaj POM 2.165.476 1.479.269 307.096 379.111 210.444 54 Ormož SPP 444.791 317.489 49.572 77.730 0 55 Ptuj SPP 1.371.618 906.214 236.670 228.734 0 Skupaj SPP 1.816.409 1.223.703 286.242 306.464 0 56 Lenart ŠTA 301.184 211.087 83.709 6.388 - 57 Maribor ŠTA 4.198.477 2.972.847 621.652 603.978 45.422 58 Slov. Bistrica ŠTA 719.848 490.755 90.969 138.124 21.109 Skupaj ŠTA 5.219.509 3.674.689 796.330 748.490 66.531 območje OOK O D H O D K I S K U PA J od te ga p la če , pr is pe vk i i n dr ug i iz da tk i z ap os le ni h od te ga iz da tk i z a bl ag o in s to ri tv e od te ga in ve st ic ijs ki od ho dk i od in ve st ic ijs ki h od ho dk ov - v eč je in ve st ic ije , n ak up a li gr ad nj a ob je kt ov , i td . 1 Skupaj CEL 7.084.652 4.746.901 1.400.498 937.253 2.199 2 Skupaj DOL 6.046.362 3.748.236 1.268.250 1.029.876 134.516 3 Skupaj GOR 5.569.436 3.487.598 1.099.168 982.671 32.725 4 Skupaj GRŠ 3.711.486 2.487.708 670.113 553.665 0 5 Skupaj KOR 2.025.527 1.360.063 388.864 276.600 0 6 Skupaj OBK 4.194.351 2.860.546 758.529 575.276 0 7 Skupaj OSL 17.465.182 10.591.961 3.677.890 3.195.331 690.751 8 Skupaj POM 2.165.476 1.479.269 307.096 379.111 210.444 9 Skupaj SPP 1.816.409 1.223.703 286.242 306.464 0 10 Skupaj ŠTA 5.219.509 3.674.689 796.330 748.490 66.531 Skupaj Slovenija 55.298.389 35.660.674 10.652.978 8.984.738 1.137.165 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 43 Tabela 5.1b: PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE: ODHODKI - sredstva za informacijske vire in izobraževanje (EUR) (splošne knjižnice 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K SR E D ST VA , PO R AB LJ E N A ZA N A K U P K N JI ŽN IČ N E G A G R AD IV A SK U PA J od te ga z a na ku p gr ad iv a na fi zi čn ih n os ilc ih od te ga z a na ku p el ek tr on sk ih v ir ov o z. z a za go ta vl ja nj e do st op a do nj ih SR E D ST VA , PO R AB LJ E N A ZA IZ O B R AŽ E VA N JE ZA PO SL E N IH 1 Celje CEL 202.072 185.275 16.796 4.078 2 Hrastnik CEL 28.918 28.798 120 0 3 Laško CEL 68.593 65.005 3.588 436 4 Mozirje CEL 71.085 68.159 2.926 1.692 5 Rogaška Slatina CEL 37.383 34.889 2.494 0 6 Slov. Konjice CEL 74.639 70.915 3.724 - 7 Šentjur CEL 55.995 53.429 2.566 1.758 8 Šmarje CEL 74.410 74.288 122 3.458 9 Trbovlje CEL 32.870 29.730 3.140 21 10 Velenje CEL 122.012 106.275 15.737 3.268 11 Zagorje CEL 37.559 33.867 3.692 429 12 Žalec CEL 92.583 87.272 5.311 936 Skupaj CEL 898.118 837.902 60.216 16.076 13 Brežice DOL 59.370 55.503 3.867 4.017 14 Črnomelj DOL 40.813 38.128 2.685 2.503 15 Kočevje DOL 68.050 64.522 3.528 325 16 Krško DOL 133.574 126.314 7.260 1.331 17 Metlika DOL 29.646 26.512 3.134 10 18 Novo mesto DOL 235.329 206.427 28.902 3.645 19 Ribnica DOL 50.075 45.739 4.336 752 20 Sevnica DOL 59.589 55.450 4.139 98 21 Trebnje DOL 76.113 69.504 6.609 744 Skupaj DOL 752.559 688.099 64.460 13.425 22 Jesenice GOR 138.053 128.462 9.592 370 23 Kranj GOR 233.005 208.994 24.010 7.048 24 Radovljica GOR 199.899 194.012 5.887 1.030 25 Škofja Loka GOR 145.004 138.911 6.093 3.793 26 Tržič GOR 61.267 58.109 3.157 890 Skupaj GOR 777.228 728.489 48.739 13.131 27 Ajdovščina GRŠ 91.224 85.834 5.390 1.434 28 Idrija GRŠ 78.173 76.148 2.025 706 29 Nova Gorica GRŠ 229.425 216.637 12.788 5.091 30 Tolmin GRŠ 104.652 99.508 5.144 983 Skupaj GRŠ 503.474 478.127 25.347 8.214 31 Dravograd KOR 23.984 23.171 814 1.083 32 Radlje KOR 55.426 53.294 2.132 554 33 Ravne KOR 101.095 93.781 7.314 1.002 34 Slovenj Gradec KOR 78.344 76.593 1.751 1.573 Skupaj KOR 258.849 246.839 12.011 4.212 35 Ilirska Bistrica OBK 65.864 63.145 2.719 0 36 Izola OBK 60.615 46.689 13.926 145 37 Koper OBK 193.189 159.539 33.650 1.563 38 Piran OBK 59.747 54.439 5.308 464 39 Postojna OBK 83.706 81.111 2.595 385 40 Sežana OBK 66.229 63.623 2.606 4.834 44 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K SR E D ST VA , PO R AB LJ E N A ZA N A K U P K N JI ŽN IČ N E G A G R AD IV A SK U PA J od te ga z a na ku p gr ad iv a na fi zi čn ih n os ilc ih od te ga z a na ku p el ek tr on sk ih v ir ov o z. z a za go ta vl ja nj e do st op a do nj ih SR E D ST VA , PO R AB LJ E N A ZA IZ O B R AŽ E VA N JE ZA PO SL E N IH Skupaj OBK 529.350 468.546 60.804 7.391 41 Cerknica OSL 91.261 85.229 6.032 1.275 42 Domžale OSL 212.585 206.498 6.087 8.025 43 Grosuplje OSL 164.186 147.356 16.830 1.596 44 Kamnik OSL 131.471 123.352 8.119 1.125 45 Litija OSL 78.771 74.870 3.901 464 46 Ljubljana OSL 1.328.113 1.234.528 93.585 2.717 47 Logatec OSL 56.570 53.542 3.028 1.561 48 Medvode OSL 68.170 66.072 2.098 714 49 Vrhnika OSL 107.013 94.943 12.070 796 Skupaj OSL 2.238.140 2.086.390 151.750 18.274 50 Gor. Radgona POM 85.648 82.939 2.709 640 51 Lendava POM 42.387 37.372 5.016 1.222 52 Ljutomer POM 45.691 43.330 2.361 299 53 Murska Sobota POM 173.059 158.604 14.455 937 Skupaj POM 346.785 322.244 24.541 3.097 54 Ormož SPP 74.855 71.854 3.002 889 55 Ptuj SPP 219.380 197.490 21.890 1.588 Skupaj SPP 294.235 269.344 24.892 2.477 56 Lenart ŠTA 53.630 50.733 2.897 383 57 Maribor ŠTA 615.118 564.328 50.790 8.733 58 Slov. Bistrica ŠTA 120.233 113.353 6.880 2.168 Skupaj ŠTA 788.981 728.414 60.567 11.284 območje OOK SR E D ST VA , PO R AB LJ E N A ZA N A K U P K N JI ŽN IČ N E G A G R AD IV A SK U PA J od te ga z a na ku p gr ad iv a na fi zi čn ih n os ilc ih od te ga z a na ku p el ek tr on sk ih v ir ov o z. z a za go ta vl ja nj e do st op a do nj ih SR E D ST VA , PO R AB LJ E N A ZA IZ O B R AŽ E VA N JE ZA PO SL E N IH 1 Skupaj CEL 898.118 837.902 60.216 16.076 2 Skupaj DOL 752.559 688.099 64.460 13.425 3 Skupaj GOR 777.228 728.489 48.739 13.131 4 Skupaj GRŠ 503.474 478.127 25.347 8.214 5 Skupaj KOR 258.849 246.839 12.011 4.212 6 Skupaj OBK 529.350 468.546 60.804 7.391 7 Skupaj OSL 2.238.140 2.086.390 151.750 18.274 8 Skupaj POM 346.785 322.244 24.541 3.097 9 Skupaj SPP 294.235 269.344 24.892 2.477 10 Skupaj ŠTA 788.981 728.414 60.567 11.284 Skupaj Slovenija 7.387.719 6.854.393 533.327 97.581 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 45 46 Tabela 6: KNJIŽNIČNI DELAVCI: ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) (splošne knjižnice 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J (E PZ ) od te ga s tr ok ov ni kn již ni ča rs ki d el av ci od te ga d ru gi s tr ok ov ni de la vc i od te ga a dm in is tr at iv no - te hn ič ni d el av ci M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU S K U PA J 1,0 Celje CEL 44,0 36,0 0,0 8,0 7,0 2,0 2,0 Hrastnik CEL 7,0 5,0 0,0 2,0 1,0 0,0 3,0 Laško CEL 9,2 8,2 0,5 0,5 1,7 0,3 4,0 Mozirje CEL 9,0 8,0 0,0 1,0 0,0 0,0 5,0 Rogaška Slatina CEL 7,0 6,0 0,0 1,0 0,0 0,0 6,0 Slov. Konjice CEL 10,0 7,0 1,0 2,0 0,0 0,0 7,0 Šentjur CEL 7,6 7,1 0,0 0,5 0,0 1,2 8,0 Šmarje CEL 11,0 8,0 2,0 1,0 0,0 0,0 9,0 Trbovlje CEL 9,0 7,0 2,0 0,0 0,0 0,0 10,0 Velenje CEL 23,5 17,5 2,0 4,0 0,0 0,0 11,0 Zagorje CEL 8,0 7,0 0,0 1,0 1,0 0,0 12,0 Žalec CEL 14,0 12,0 2,0 0,0 1,0 2,0 Skupaj CEL 159,3 128,8 9,5 21,0 11,7 5,5 13,0 Brežice DOL 12,7 9,5 0,0 3,2 4,5 0,0 14,0 Črnomelj DOL 9,0 7,5 0,0 1,5 0,5 0,0 15,0 Kočevje DOL 7,5 6,5 0,0 1,0 2,0 1,5 16,0 Krško DOL 18,2 13,9 1,2 3,1 1,2 2,0 17,0 Metlika DOL 6,0 4,5 0,0 1,5 0,0 0,0 18,0 Novo mesto DOL 44,8 36,3 3,0 5,5 2,8 0,0 19,0 Ribnica DOL 9,5 6,0 2,0 1,5 2,0 0,0 20,0 Sevnica DOL 8,5 8,5 0,0 0,0 0,0 0,0 21,0 Trebnje DOL 12,5 9,5 0,0 3,0 0,0 0,0 Skupaj DOL 128,7 102,2 6,2 20,3 13,0 3,5 22,0 Jesenice GOR 17,5 13,5 1,0 3,0 0,0 0,0 23,0 Kranj GOR 44,3 34,3 0,0 10,0 4,0 1,0 24,0 Radovljica GOR 27,5 22,0 2,0 3,5 6,0 0,0 25,0 Škofja Loka GOR 18,0 15,5 0,0 2,5 1,0 2,0 26,0 Tržič GOR 10,0 7,0 1,0 2,0 0,0 0,0 Skupaj GOR 117,3 92,3 4,0 21,0 11,0 3,0 27,0 Ajdovščina GRŠ 13,6 10,6 1,0 2,0 4,0 0,1 28,0 Idrija GRŠ 10,6 7,6 2,0 1,0 0,4 0,0 29,0 Nova Gorica GRŠ 43,5 33,8 2,0 7,8 3,8 0,0 30,0 Tolmin GRŠ 16,3 11,5 2,8 2,0 1,0 1,0 Skupaj GRŠ 84,0 63,5 7,8 12,8 9,1 1,1 31,0 Dravograd KOR 4,0 4,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,0 Radlje KOR 6,8 5,0 0,0 1,8 0,0 0,1 33,0 Ravne KOR 25,0 16,0 5,0 4,0 0,0 0,5 34,0 Slovenj Gradec KOR 14,0 10,0 0,0 4,0 2,0 0,0 Skupaj KOR 49,8 35,0 5,0 9,8 2,0 0,6 35,0 Ilirska Bistrica OBK 9,0 6,0 0,0 3,0 0,0 0,0 36,0 Izola OBK 12,5 9,0 2,0 1,5 3,0 0,0 37,0 Koper OBK 36,0 30,0 1,0 5,0 0,0 1,0 38,0 Piran OBK 11,0 9,0 0,0 2,0 2,0 0,0 39,0 Postojna OBK 15,0 11,0 1,0 3,0 0,0 0,0 40,0 Sežana OBK 13,0 10,0 2,0 1,0 1,0 1,0 47 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J (E PZ ) od te ga s tr ok ov ni kn již ni ča rs ki d el av ci od te ga d ru gi s tr ok ov ni de la vc i od te ga a dm in is tr at iv no - te hn ič ni d el av ci M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU S K U PA J Skupaj OBK 96,5 75,0 6,0 15,5 6,0 2,0 41,0 Cerknica OSL 14,0 10,0 2,0 2,0 1,0 0,0 42,0 Domžale OSL 29,5 24,0 2,5 3,0 2,0 3,0 43,0 Grosuplje OSL 19,0 16,0 1,0 2,0 2,0 1,0 44,0 Kamnik OSL 21,5 16,0 0,0 5,5 4,0 1,0 45,0 Litija OSL 11,5 8,0 1,0 2,5 0,0 0,7 46,0 Ljubljana OSL 221,0 184,0 25,0 12,0 15,0 - 47,0 Logatec OSL 11,0 7,0 2,0 2,0 3,0 0,0 48,0 Medvode OSL 10,5 9,5 0,0 1,0 0,0 0,0 49,0 Vrhnika OSL 15,0 10,5 2,5 2,0 1,0 0,2 Skupaj OSL 353,0 285,0 36,0 32,0 28,0 5,9 50,0 Gor. Radgona POM 8,3 6,5 0,0 1,8 1,0 0,0 51,0 Lendava POM 10,0 7,0 0,0 3,0 0,0 0,0 52,0 Ljutomer POM 7,0 6,0 0,0 1,0 0,0 0,0 53,0 Murska Sobota POM 31,5 21,8 0,3 9,5 2,0 0,4 Skupaj POM 56,8 41,3 0,3 15,3 3,0 0,4 54,0 Ormož SPP 10,0 8,8 0,5 0,8 1,0 2,0 55,0 Ptuj SPP 32,0 22,5 0,0 9,5 3,0 2,0 Skupaj SPP 42,0 31,3 0,5 10,3 4,0 4,0 56,0 Lenart ŠTA 8,3 4,0 2,0 2,3 2,3 0,0 57,0 Maribor ŠTA 89,5 76,5 8,0 5,0 3,0 2,0 58,0 Slov. Bistrica ŠTA 18,0 12,0 3,0 3,0 1,0 5,0 Skupaj ŠTA 115,8 92,5 13,0 10,3 6,3 7,0 območje OOK D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J (E PZ ) od te ga s tr ok ov ni kn již ni ča rs ki d el av ci od te ga d ru gi s tr ok ov ni de la vc i od te ga a dm in is tr at iv no - te hn ič ni d el av ci M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU S K U PA J 1 Skupaj CEL 159,3 128,8 9,5 21,0 11,7 5,5 2 Skupaj DOL 128,7 102,2 6,2 20,3 13,0 3,5 3 Skupaj GOR 117,3 92,3 4,0 21,0 11,0 3,0 4 Skupaj GRŠ 84,0 63,5 7,8 12,8 9,1 1,1 5 Skupaj KOR 49,8 35,0 5,0 9,8 2,0 0,6 6 Skupaj OBK 96,5 75,0 6,0 15,5 6,0 2,0 7 Skupaj OSL 353,0 285,0 36,0 32,0 28,0 5,9 8 Skupaj POM 56,8 41,3 0,3 15,3 3,0 0,4 9 Skupaj SPP 42,0 31,3 0,5 10,3 4,0 4,0 10 Skupaj ŠTA 115,8 92,5 13,0 10,3 6,3 7,0 Skupaj Slovenija 1.203,0 946,7 88,2 168,1 94,0 33,0 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 48 Tabela 6.1: KNJIŽNIČNI DELAVCI - osebe (splošne knjižnice 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J (o se be ) od te ga s tr ok ov ni k nj iž ni ča rs ki de la vc i od te ga d ru gi s tr ok ov ni de la vc i od te ga a dm in is tr at iv no - te hn ič ni d el av ci M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) ST R O K O VN I K N JI ŽN IČ AR SK I D E LA VC I Z O PR AV LJ E N IM B IB LI O TE K AR SK IM IZ PI TO M (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J (o se be ) 1 Celje CEL 44 36 0 8 7 35 2 2 Hrastnik CEL 7 5 0 2 1 5 0 3 Laško CEL 11 10 0 1 2 10 5 4 Mozirje CEL 9 8 0 1 0 8 0 5 Rogaška Slatina CEL 7 7 0 0 0 6 0 6 Slov. Konjice CEL 10 7 1 2 0 7 0 7 Šentjur CEL 8 0 8 0 0 7 2 8 Šmarje CEL 8 0 8 0 0 8 0 9 Trbovlje CEL 9 7 2 0 1 7 0 10 Velenje CEL 26 19 3 4 0 15 0 11 Zagorje CEL 8 7 0 1 1 7 0 12 Žalec CEL 14 12 2 0 1 13 2 Skupaj CEL 161 118 24 19 13 128 11 13 Brežice DOL 15 10 0 5 5 10 0 14 Črnomelj DOL 11 8 0 3 1 7 0 15 Kočevje DOL 8 7 0 1 2 7 2 16 Krško DOL 22 16 2 4 2 15 2 17 Metlika DOL 7 5 0 2 0 5 0 18 Novo mesto DOL 46 37 3 6 3 35 0 19 Ribnica DOL 10 6 2 2 2 5 0 20 Sevnica DOL 9 9 0 0 0 9 0 21 Trebnje DOL 13 10 0 3 0 10 0 Skupaj DOL 141 108 7 26 15 103 4 22 Jesenice GOR 19 15 1 3 0 15 0 23 Kranj GOR 45 35 0 10 4 35 1 24 Radovljica GOR 28 22 2 4 6 24 6 25 Škofja Loka GOR 19 16 0 3 1 16 2 26 Tržič GOR 10 7 1 2 0 7 0 Skupaj GOR 121 95 4 22 11 97 9 27 Ajdovščina GRŠ 15 12 1 2 5 9 1 28 Idrija GRŠ 11 8 2 1 1 8 0 29 Nova Gorica GRŠ 47 37 2 8 4 32 0 30 Tolmin GRŠ 18 13 3 2 1 13 1 Skupaj GRŠ 91 70 8 13 11 62 2 31 Dravograd KOR 4 0 4 0 0 4 0 32 Radlje KOR 7 5 0 2 0 5 1 33 Ravne KOR 25 16 5 4 3 14 2 34 Slovenj Gradec KOR 14 10 0 4 2 8 0 Skupaj KOR 50 31 9 10 5 31 3 35 Ilirska Bistrica OBK 9 6 0 3 0 6 0 36 Izola OBK 13 9 2 2 3 9 0 37 Koper OBK 38 31 1 6 10 26 1 38 Piran OBK 11 9 0 2 2 7 0 39 Postojna OBK 15 11 1 3 0 12 0 40 Sežana OBK 13 10 1 2 1 10 1 Skupaj OBK 99 76 5 18 16 70 2 41 Cerknica OSL 12 0 10 2 0 9 0 49 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J (o se be ) od te ga s tr ok ov ni k nj iž ni ča rs ki de la vc i od te ga d ru gi s tr ok ov ni de la vc i od te ga a dm in is tr at iv no - te hn ič ni d el av ci M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) ST R O K O VN I K N JI ŽN IČ AR SK I D E LA VC I Z O PR AV LJ E N IM B IB LI O TE K AR SK IM IZ PI TO M (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J (o se be ) 42 Domžale OSL 30 24 3 3 2 24 3 43 Grosuplje OSL 19 16 1 2 2 17 1 44 Kamnik OSL 22 16 0 6 4 14 3 45 Litija OSL 12 8 1 3 0 9 11 46 Ljubljana OSL 232 193 26 13 17 191 3 47 Logatec OSL 11 11 0 0 3 8 0 48 Medvode OSL 10 9 0 1 0 10 0 49 Vrhnika OSL 16 11 3 2 1 11 4 Skupaj OSL 364 288 44 32 29 293 25 50 Gor. Radgona POM 9 7 0 2 1 7 0 51 Lendava POM 10 7 0 3 1 7 0 52 Ljutomer POM 7 6 0 1 0 6 0 53 Murska Sobota POM 32 22 0 10 2 21 2 Skupaj POM 58 42 0 16 4 41 2 54 Ormož SPP 15 13 1 1 3 11 2 55 Ptuj SPP 35 24 0 11 4 24 2 Skupaj SPP 50 37 1 12 7 35 4 56 Lenart ŠTA 10 4 3 3 3 4 0 57 Maribor ŠTA 90 77 8 5 6 74 2 58 Slov. Bistrica ŠTA 18 12 3 3 1 12 5 Skupaj ŠTA 118 93 14 11 10 90 7 območje OOK D E LA VC I, K I S O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J (o se be ) od te ga s tr ok ov ni k nj iž ni ča rs ki de la vc i od te ga d ru gi s tr ok ov ni de la vc i od te ga a dm in is tr at iv no - te hn ič ni d el av ci M AL JŠ I O D 3 5 LE T SK U PA J (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) ST R O K O VN I K N JI ŽN IČ AR SK I D E LA VC I Z O PR AV LJ E N IM B IB LI O TE K AR SK IM IZ PI TO M (v re dn em d el ov ne m ra zm er ju ) D E LA VC I, K I N IS O V R E D N E M D E LO VN E M R AZ M E R JU SK U PA J (o se be ) 1 Skupaj CEL 161 118 24 19 13 128 11 2 Skupaj DOL 141 108 7 26 15 103 4 3 Skupaj GOR 121 95 4 22 11 97 9 4 Skupaj GRŠ 91 70 8 13 11 62 2 5 Skupaj KOR 50 31 9 10 5 31 3 6 Skupaj OBK 99 76 5 18 16 70 2 7 Skupaj OSL 364 288 44 32 29 293 25 8 Skupaj POM 58 42 0 16 4 41 2 9 Skupaj SPP 50 37 1 12 7 35 4 10 Skupaj ŠTA 118 93 14 11 10 90 7 Skupaj Slovenija 1.253 958 116 179 121 950 69 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 50 Tabela 6.2: KNJIŽNIČNI DELAVCI (ne glede na način zaposlitve): IZOBRAŽEVANJE zaposlenih (splošne knjižnice 2020) za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K U D E LE ŽE N C I IZ O B R AŽ E VA N JA (o se be ) od te ga s tr ok ov ni kn již ni ča rs ki de la vc i od te ga d ru gi st ro ko vn i d el av ci U R E IZ O B R AŽ E VA N JA od te ga s tr ok ov ni kn již ni ča rs ki de la vc i od te ga d ru gi st ro ko vn i d el av ci 1 Celje CEL 24 23 1 608 584 24 2 Hrastnik CEL 5 5 0 27 27 0 3 Laško CEL 6 6 0 112 112 0 4 Mozirje CEL 8 8 0 137 137 0 5 Rogaška Slatina CEL 0 0 0 0 0 0 6 Slov. Konjice CEL 10 7 3 25 20 5 7 Šentjur CEL 8 7 1 224 174 50 8 Šmarje CEL 8 8 1 44 38 6 9 Trbovlje CEL 9 7 2 39 30 9 10 Velenje CEL 12 10 0 145 120 0 11 Zagorje CEL 3 3 0 20 20 0 12 Žalec CEL 8 6 2 73 68 5 Skupaj CEL 101 90 10 1.454 1.330 99 13 Brežice DOL 4 3 0 136 133 0 14 Črnomelj DOL 10 8 0 332 324 0 15 Kočevje DOL 4 4 0 36 36 0 16 Krško DOL 20 - 3 95 44 51 17 Metlika DOL 4 4 0 30 30 0 18 Novo mesto DOL 21 18 3 492 444 48 19 Ribnica DOL 8 6 2 140 85 55 20 Sevnica DOL 2 2 0 20 20 0 21 Trebnje DOL 12 9 0 122 90 0 Skupaj DOL 85 54 8 1.403 1.206 154 22 Jesenice GOR 4 2 2 40 22 18 23 Kranj GOR 9 53 0 54 318 372 24 Radovljica GOR 20 19 1 131 129 2 25 Škofja Loka GOR 21 17 0 275 227 0 26 Tržič GOR 9 7 2 297 235 62 Skupaj GOR 63 98 5 797 931 454 27 Ajdovščina GRŠ 13 10 3 234 176 58 28 Idrija GRŠ 6 6 0 91 83 0 29 Nova Gorica GRŠ 56 0 56 448 0 448 30 Tolmin GRŠ 5 3 2 58 42 16 Skupaj GRŠ 80 19 61 831 301 522 31 Dravograd KOR 4 4 0 114 114 0 32 Radlje KOR 7 5 2 78 59 19 33 Ravne KOR 9 7 2 115 94 21 34 Slovenj Gradec KOR 8 6 0 220 160 0 Skupaj KOR 28 22 4 527 427 40 35 Ilirska Bistrica OBK 3 2 0 11 5 0 36 Izola OBK 8 6 2 147 130 17 37 Koper OBK 9 7 2 248 176 72 38 Piran OBK 4 3 1 78 66 12 39 Postojna OBK 7 6 1 85 65 20 51 za po re dn a št ev ilk a KRAJ ob m oč je O O K U D E LE ŽE N C I IZ O B R AŽ E VA N JA (o se be ) od te ga s tr ok ov ni kn již ni ča rs ki de la vc i od te ga d ru gi st ro ko vn i d el av ci U R E IZ O B R AŽ E VA N JA od te ga s tr ok ov ni kn již ni ča rs ki de la vc i od te ga d ru gi st ro ko vn i d el av ci 40 Sežana OBK 13 10 2 131 103 28 Skupaj OBK 44 34 8 700 545 149 41 Cerknica OSL 14 10 4 280 265 15 42 Domžale OSL 30 24 2 1.405 1.202 68 43 Grosuplje OSL 20 17 3 135 101 34 44 Kamnik OSL 16 16 0 250 250 0 45 Litija OSL 12 9 3 115 93 22 46 Ljubljana OSL 220 196 24 2.495 2.128 367 47 Logatec OSL 6 5 2 115 60 55 48 Medvode OSL 11 10 1 122 116 6 49 Vrhnika OSL 10 6 2 134 30 31 Skupaj OSL 339 293 41 5.051 4.245 598 50 Gor. Radgona POM 2 2 0 30 30 0 51 Lendava POM 7 5 2 76 26 50 52 Ljutomer POM 7 6 0 120 120 0 53 Murska Sobota POM 11 9 2 165 141 24 Skupaj POM 27 22 4 391 317 74 54 Ormož SPP 15 13 2 4.040 3.165 875 55 Ptuj SPP 34 24 0 - - - Skupaj SPP 49 37 2 4.040 3.165 875 56 Lenart ŠTA 9 4 5 72 52 22 57 Maribor ŠTA 87 81 6 1.514 1.191 323 58 Slov. Bistrica ŠTA 18 12 6 142 - - Skupaj ŠTA 114 97 17 1.728 1.243 345 območje OOK ob m oč je O O K U D E LE ŽE N C I IZ O B R AŽ E VA N JA (o se be ) od te ga s tr ok ov ni kn již ni ča rs ki d el av ci od te ga d ru gi st ro ko vn i d el av ci U R E IZ O B R AŽ E VA N JA od te ga s tr ok ov ni kn již ni ča rs ki d el av ci 1 Skupaj CEL 101 90 10 1.454 1.330 99 2 Skupaj DOL 85 54 8 1.403 1.206 154 3 Skupaj GOR 63 98 5 797 931 454 4 Skupaj GRŠ 80 19 61 831 301 522 5 Skupaj KOR 28 22 4 527 427 40 6 Skupaj OBK 44 34 8 700 545 149 7 Skupaj OSL 339 293 41 5.051 4.245 598 8 Skupaj POM 27 22 4 391 317 74 9 Skupaj SPP 49 37 2 4.040 3.165 875 10 Skupaj ŠTA 114 97 17 1.728 1.243 345 Skupaj Slovenija 930 766 160 16.922 13.710 3.310 Legenda: CEL = Celjsko, DOL = Dolenjsko, GRŠ = Goriško, KOR = Koroško, OBK = Obalno-kraško, OSL = Osrednjeslovensko, POM = Pomursko, SPP = Spodnjepodravsko, ŠTA = Štajersko, GOR = Gorenjsko 52 PRILOGE Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 1/14 53 Statistični vprašalnik o delu splošne knjižnice za leto 2020 Narodna in univerzitetna knjižnica 1. Podatki o knjižnici 1.1 Uradni podatki knjižnice ime knjižnice naslov knjižnice (ulica) kraj knjižnice pošta in poštna številka knjižnice občina, v kateri ima knjižnica sedež telefon knjižnice elektronski naslov knjižnice ime in priimek vodje knjižnice stopnja izobrazbe bibliotekarski izpit datum opravljenega bibliotekarskega izpita elektronski naslov vodje knjižnice naslov spletnega mesta knjižnice sigla ISIL spletni naslov razvojnega strateškega dokumenta knjižnice spletni naslov dokumenta o izgradnji in razvoju knjižnične zbirke Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS št. 87/01, 96/02 - ZUJIK in 92/15). Posredovanje podatkov je obvezno. Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 2/14 54 knjižnica na družbenih omrežjih (naslov): Facebook Twitter Instagram drugo 1.2 Dodatni podatki za nesamostojne knjižnice naziv pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (ulica) poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (kraj) poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (pošta) telefon pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje elektronski naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje naslov spletnega mesta pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje ime in priimek direktorja (poslovodnega organa) pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje elektronski naslov 1.3 Tip knjižnice Tip knjižnice: 1.4 Enote (storitvena mesta) knjižnice in postajališča premičnih zbirk skupno število enot knjižnice (knjižnica ima vsaj eno enoto) naziv enote knjižnice naslov enote knjižnice (ulica in hišna številka) naslov enote knjižnice (pošta) naslov enote knjižnice (kraj) naziv postajališča premične zbirke Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 3/14 55 naslov postajališča premične zbirke (ulica in hišna številka) naslov postajališča premične zbirke (pošta) naslov postajališča premične zbirke (kraj) število enot, vključenih v vzajemni bibliografski sistem bibliobus (da/ne) v knjižnici je sedež bibliobusa (da/ne) naziv knjižnice, kjer je sedež bibilobusa (če si dve ali več knjižnic delijo bibliobus, ga po predhodnem medsebojnem dogovoru vpiše le ena knjižnica) naslov knjižnice, kjer je sedež bibilobusa Dostopnost knjižnične dejavnosti po občinah občine, za katere knjižnica izvaja dejavnost število krajevnih knjižnic (sedež osrednje knjižnice se šteje kot krajevna knjižnica) število postajališč premičnih zbirk število postajališč bibliobusa število krajev s postajališči bibliobusa Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 4/14 56 2. Knjižnična zbirka, prirast in odpis 2.1 Knjižno gradivo na fizičnih nosilcih 2.1.1 Zbirka knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure serijske publikacije patenti standardi drugo knjižno gradivo (disertacije, mag., dipl., razisk. nal. itd.) SKUPAJ 2.1.2 Prirast knjižnega gradiva: a) Prirast knjižnega gradiva po načinu pridobivanja (inv. enote): knjige, brošure serijske publikacije patenti standardi drugo knjižno gradivo (disertacije, mag., dipl., razisk. nal. itd.) SKUPAJ nakup obvezni izvod po zakonu (ZOIPub) zamena dar SKUPAJ b) Prirast knjižnega gradiva ne glede na način pridobivanja (naslovi): knjige, brošure serijske publikacije patenti standardi drugo knjižno gradivo (disertacije, mag., dipl., razisk. nal. itd.) SKUPAJ 2.1.3 Odpis knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure serijske publikacije patenti standardi drugo knjižno gradivo (disertacije, mag., dipl., razisk. nal. itd.) SKUPAJ Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 5/14 57 2.2 Neknjižno gradivo na fizičnih nosilcih 2.2.1 Zbirka neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.2.2 Prirast neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih po načinu pridobivanja (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ nakup obvezni izvod po zakonu (ZOIPub) zamena dar SKUPAJ 2.2.3 Odpis neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 6/14 58 2.3 Zbirka, prirast in odpis knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih 2.3.1 Skupaj knjižnična zbirka (inv. enote): knjižno gradivo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.3.2 Skupaj prirast knjižničnega gradiva (inv. enote): knjižno gradivo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.3.3 Skupaj odpis knjižničnega gradiva (inv. enote): knjižno gradivo neknjižno gradivo SKUPAJ Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 7/14 59 2.4 Elektronski viri, ki so nameščeni oziroma dostopni v lokalnem omrežju, na delovnih postajah ali na drugih strežnikih (dostopni na daljavo) Obseg knjižnične zbirke elektronskih virov glede na način pridobivanja (stanje na dan 31. 12. 2020): a) Elektronski viri pridobljeni z nakupom (knjižnica je zagotovila pravico do dostopa) (število naslovov): samostojno v sodelovanju zunanje financiranje SKUPAJ podatkovne zbirke elektronske serijske publikacije elektronske knjige drugo (zvočni posnetki, itd.) - od tega elektronski viri založnikov s sedežem v Republiki Sloveniji samostojno v sodelovanju zunanje financiranje SKUPAJ podatkovne zbirke elektronske serijske publikacije elektronske knjige drugo (zvočni posnetki, itd.) b) Elektronski viri, pridobljeni z obveznim izvodom (število naslovov): obvezni izvod po zakonu (ZOIPub) obvezni izvod (matične) ustanove SKUPAJ elektronske knjige (naslovi) elektronske serijske publikacije (naslovi) drugo (plakati, spletna mesta, itd.) c) Podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica (število naslovov): samostojno v sodelovanju z drugimi ustanovami SKUPAJ č) Elektronski viri, nastali z digitalizacijo lastnega gradiva knjižnice: število digitaliziranih inventarnih enot izvorno analognega gradiva: 2.5 Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij (v vseh oblikah) (štejemo nakup, obvezni izvod, zameno, dar), ki ste jih naročili samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami (štejte vse naslove, ki so vam dostopni npr. preko konzorcijev, pri katerih participirate pri naročnini ali pa je vaše naročilo tiskanih naslovov pogoj, da je konzorcij dobil dostop): Od tega tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij, ki jih je knjižnica naročila samostojno (vključene so tudi tiste serijske publikacije, katerih naročilo je pogoj za vstop v konzorcij): časopisi, časniki druge serijske publikacije SKUPAJ časopisi, časniki druge serijske publikacije SKUPAJ Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 8/14 60 3. Uporaba knjižnice in uporabniki 3.1 Uporabniki knjižnice 3.1.1 Člani knjižnice: mladina do 15. leta odrasli SKUPAJ 3.1.2 Obisk: a) Število obiskovalcev knjižnice (število oseb - fizični obisk): število obiskovalcev knjižnice SKUPAJ - obisk zaradi udeležbe na prireditvah - od tega (od prireditev) obisk zaradi udeležbe na razstavah b) Število obiskov spletnega mesta knjižnice: število obiskovalcev spletnega mesta knjižnice SKUPAJ 3.2 Storitve knjižnice 3.2.1 Izposoja: a) Izposoja gradiva na dom in v knjižnico (štejemo tudi podaljšanje izposoje) (fizične enote): knjižno gradivo knjižno gradivo neknjižno gradivo knjige, brošure serijske publikacije avdiovizualno gradivo, e- publikacije in drugo gradivo na fizičnih nosilcih SKUPAJ na dom v knjižnico SKUPAJ b) Izposoja na dom (fizične enote): mladi odrasli SKUPAJ 82 leposlovje ostalo SKUPAJ c) Število podaljšanj izposoje (od izposoje skupaj): č) Število izposojenih enot gradiva s pomočjo knjigomata (fizične enote) (od izposoje skupaj): d) Uporaba elektronskih virov (ki niso na fizičnih nosilcih): število vpogledov v vsebinske enote (prevzem) število izposoj Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 9/14 61 3.2.2 Medknjižnična izposoja gradiva: a) Realizirana medknjižnična izposoja: pasiva (izposoja) - gradivo, pridobljeno iz drugih knjižnic ali od drugih posrednikov aktiva (posoja) - gradivo, posredovano uporabnikom ali drugim knjižnicam SKUPAJ medknjižnična izposoja gradiva na fizičnih nosilcih (knjige revije, DVD itd., ki jih mora uporabnik po določenem času vrniti) (število fizičnih enot) medknjižnična izposoja elektronskega gradiva (ki ni na fizičnih nosilcih) (e-knjige, članki v elektronski obliki itd.), ki po določenem času ugasnejo oz. je njihova uporaba časovno omejena) (število dokumentov) SKUPAJ b) Delež realiziranih zahtev po medknjižnični izposoji (v %): 3.2.3 Dostava (posredovanje nevračljivih) dokumentov: pasiva - gradivo, pridobljeno iz drugih knjižnic ali od drugih posrednikov aktiva - gradivo, posredovano uporabnikom ali drugim knjižnicam SKUPAJ kopije dokumentov, posredovane v fizični obliki (na fizičnih nosilcih) dokumenti, posredovani oz. dostopni v elektronski obliki (npr. e-knjige, članki v e-obliki ipd., ki po uporabi ne ugasnejo oz. njihova uporaba ni časovno omejena) SKUPAJ 3.2.4 Objave na družbenih omrežjih (število objav): Facebook Instagram Twitter drugo (npr. Linkedln) SKUPAJ 3.2.5 Podatkovne zbirke, ki jih knjižnica gradi: a) Podatkovne zbirke, ki jih knjižnica gradi samostojno: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1. 1. 2020 - 31. 12. 2020) število vpogledov v vsebinske enote (prevzem) (1. 1. 2020 - 31. 12. 2020) b) Podatkovne zbirke, ki jih knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast vseh zapisov (število) (1. 1. 2020 - 31. 12. 2020) prirast zapisov, ki jih je prispevala knjižnica (število) (1. 1. 2020 - 31. 12. 2020) število vpogledov v vsebinske enote, ki jih je v podatkovno zbirko prispevala knjižnica (prevzem) (1. 1. 2020-31. 12. 2020) Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 10/14 62 3.2.6 Digitalizacija (od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020): število digitaliziranih inventarnih enot izvorno analognega gradiva število digitaliziranih strani izvorno analognega gradiva (npr. knjige in brošure, serijske publ., rokopisi) trajanje digitaliziranih posnetkov avdiovizualnega gradiva (npr. video posnetki, glasbeni in drugi zvočni posnetki)(ure) 3.2.7 Posredovanje informacij: število posredovanih referenčnih informacij: 3.2.8 Izobraževanje uporabnikov in prireditve: a) Izobraževanje uporabnikov: individualno izobraževanje organizirano izobraževanje SKUPAJ število udeležencev (osebe) SKUPAJ - od tega število udeležencev izobraževanja preko spleta število ur izobraževanja b) Prireditve knjižnice (sem ne štejemo oblik izobraževanja, ki so navedene v zgornjih tabelah): število prireditev za obiskovalce knjižnice: 3.2.9 Bibliografska obdelava domoznanskega gradiva: število kreiranih zapisov število redigiranih in prevzetih zapisov SKUPAJ SKUPAJ - od tega članki in drugi sestavni deli Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 11/14 63 4. Prostor in oprema ter dostopnost gradiva in storitev knjižnice 4.1 Odprtost Letno število ur odprtosti knjižnice (vseh enot skupaj) za uporabnike: Tedensko število ur odprtosti knjižnice, ki je najdlje odprta: Ime knjižnice, ki je najdlje odprta: 4.2 Površina knjižnice neto uporabna površina knjižnice v m2: 4.3 Uporabniška mesta skupno število uporabniških mest: 4.4 Dostop do interneta knjižnica omogoča svojim uporabnikom brezžično povezavo z internetom: 4.5 Knjižnično gradivo v prostem pristopu knjižnično gradivo v prostem pristopu (inv. enote): 4.6 Oprema knjižnice Oprema za uporabnike (število kosov): namizni računalniki računalniške mobilne naprave (npr. prenosni računalniki, tablice, bralniki) naprave za preslikovanje/tiskanje (skenerji, fotokopirni stroji, multifunkcijske naprave, tiskalniki, ipd.) knjigomat drugo (napišite vrsto opreme): 4.7 Katalogi in bibliografska obdelava gradiva a) Število bibliografskih zapisov za gradivo, ki ga vključuje knjižnična zbirka na dan 31. 12. 2020: bibliografski zapisi v sistemu COBISS.SI bibliografski zapisi v drugih računalniških katalogih bibliografski zapisi v listkovnih katalogih SKUPAJ b) Število enot neinventariziranega gradiva na dan 31. 12. 2020: Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 12/14 64 5. Prihodki in odhodki knjižnice (evidentirano po načelu denarnega toka) 5.1 Prihodki knjižnice vrsta prihodka znesek v EUR prihodki iz sredstev javnih financ drugi prihodki za izvajanje javne službe in tržne dejavnosti SKUPAJ prihodki 5.2 Odhodki knjižnice vrsta odhodka znesek v EUR plače, prispevki in drugi izdatki zaposlenih izdatki za blago in storitve investicijski odhodki - od tega večje investicije, nakup ali gradnja objektov, itd. SKUPAJ odhodki 5.2.1 Sredstva porabljena za informacijske vire in izobraževanje znesek v EUR sredstva, porabljena za nakup gradiva na fizičnih nosilcih sredstva za nakup elektronskih virov oziroma za zagotavljanje dostopa do njih SKUPAJ sredstva, porabljena za nakup knjižničnega gradiva sredstva, porabljena za izobraževanje zaposlenih Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 13/14 65 6. Knjižnični delavci 6.1 Oblika zaposlitve knjižničnih delavcev (na dan 31. 12. 2020) a) Delavci knjižnice, ki so v rednem delovnem razmerju: strokovni knjižničarski delavci drugi strokovni delavci administrativno -tehnični delavci SKUPAJ število oseb EPZ število oseb EPZ število oseb EPZ število oseb EPZ SKUPAJ - od tega mlajši od 35 let Od tega: število strokovnih knjižničarskih delavcev z opravljenim bibliotekarskim izpitom (osebe): b) Delavci knjižnice, ki niso v rednem delovnem razmerju: število oseb EPZ 6.2 Stopnja izobrazbe knjižničnih delavcev (osebe v rednem delovnem razmerju na dan 31. 12. 2020, izraženo v EPZ - ekvivalentu polne zaposlitve) Stopnja izobrazbe (delavci knjižnice v EPZ na dan 31. 12. 2020): raven od 1 do 4 raven 5 raven 6/1 raven 6/2 raven 7 raven 8/1 raven 8/2 SKUPAJ strokovni knjižničarski delavci drugi strokovni delavci administrativno -tehnični delavci SKUPAJ 6.3 Izobraževanje zaposlenih a) Skupno število ur izobraževanja vseh zaposlenih: število udeležencev izobraževanja (osebe) število ur izobraževanja vsi zaposleni (ne glede na način zaposlitve) - od tega strokovni knjižničarski delavci - od tega drugi strokovni delavci Poročilo o delu 2020 - splošne knjižnice ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 26. 2. 2021 | Stran 14/14 66 7. Novosti in posebnosti ter drugi vidiki delovanja knjižnice v letu 2020 7.1 Vpliv epidemije COVID-19 na izvajanje dejavnosti vaše knjižnice v letu 2020 Epidemija je spodbudila izvajanje dejavnosti (na kakšen način, katere nove storitve je knjižnica uvedla v času epidemije): Zaradi epidemije je bilo izvajanje dejavnosti knjižnice okrnjeno (zakaj, na katerih področjih dela): 7.2 Seznam publikacij, ki jih je izdala knjižnica 7.3 Nova in/ali prenovljena enota (storitveno mesto) knjižnice (kraj, velikost v m2, opis izvedenih del) v letu 2020 7.4 Posebne dejavnosti, ki jih je knjižnica opravljala v letu 2020 (npr. domoznanstvo ipd.) 7.5 Nove dejavnosti 7.6 Posebnosti, ki se nanašajo na statistični vprašalnik o delu knjižnice Drugo/opombe: Vaša mnenja in predlogi: Koliko časa ste porabili za pripravo podatkov in za izpolnjevanje vprašalnika (ure): Vprašalnik izpolnil: Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefonska številka: Za pravilnost podatkov odgovarja odgovorna oseba knjižnice (direktor): Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefonska številka: 67 SPLOŠNA NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA 1. Vprašalnik izpolnite v predpisanem roku: do 15. marca 2021. 2. Ko vprašalnik zaklenete in pošljete se vsebina avtomatsko prenese v bazo BibSiSt. Če ste vprašalnik zaklenili po pomoti, se obrnite na eno od kontaktnih oseb, navedenih v obvestilu, da vam vprašalnik odklene. 3. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 4. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: • z besedo, potrjenim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če na primer, nimate glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), • s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), • če je podatek vaša ocena, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika, • če podatek zahteva pojasnilo, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika. 5. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 6. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 7. Pred zaklepanjem vprašalnika preverite točnost podatkov. 8. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. 68 DEFINICIJE 2020 ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNI DELAVCI so zaposleni, ki ne glede na stopnjo izobrazbe v knjižnici opravljajo manipulativna, administrativna, tehnična in druga podporna dela, potrebna za izvajanje knjižnične dejavnosti (npr. delavci v knjižničnih skladiščih, ekonomi, vozniki, administrativne in finančne službe itd.). AKTIVNI UPORABNIK (Glej: ČLAN KNJIŽNICE) AVDIOVIZUALNI DOKUMENT je dokument v katerem prevladujeta zvok in/ali slika in je za njegovo gledanje in/ali poslušanje potrebna uporaba posebne opreme. Vključeno je avdio gradivo (npr. gramofonske plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, CD-ji, DVD- ji), video gradivo (npr. diafilmi, diapozitivi, prosojnice) in kombinirano avdiovizualno gradivo (npr. filmi, videoposnetki, računalniške igre). Avdiovizualni dokumenti sodijo v neknjižno gradivo. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika avdiovizualne dokumente v mikroobliki štejemo kot drugo neknjižno gradivo. BIBLIOGRAFSKA OBDELAVA je izdelava bibliografskih opisov publikacij oziroma dokumentov ali dogodkov po mednarodno ali nacionalno veljavnih standardih in strokovnih smernicah. BIBLIOGRAFSKA PODATKOVNA ZBIRKA je podatkovna zbirka, ki vsebuje bibliografske podatke brez izvlečkov. Primer bibliografske podatkovne zbirke je Slovenska bibliografija. BIBLIOPEDAGOŠKO DELO V ŠOLSKI KNJIŽNICI obsega informacijsko opismenjevanje ter posredovanje knjižničnih informacijskih znanj v knjižnici, v okviru obveznih izbirnih predmetov, izbirnih vsebin in medpredmetnega sodelovanja. BROŠURA je tiskana ali kako drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. CD-ROM (KOMPAKTNI DISK, ZGOŠČENKA) je na laserski tehnologiji zasnovan medij za računalniško podprto shranjevanje in iskanje podatkov, ki vsebuje podatke v besedilni in/ali multimedijski obliki. Glede na vsebine, ki jih CD- ROM-i hranijo, se štejejo kot podatkovne zbirke, digitalni dokumenti ali elektronske serijske publikacije. ČASNIK je serijska publikacija, ki vsebuje novice o tekočih dogodkih in splošnih temah. Izhaja v določenih in pogostih časovnih intervalih, običajno dnevno, tedensko ali poltedensko. Elektronski časniki so vključeni. ČASOPIS (REVIJA) je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih, in vključuje znanstvene, strokovne oziroma poljudne članke različnih avtorjev. ČLAN KNJIŽNICE (REGISTRIRANI UPORABNIK) je fizična ali pravna oseba, ki se včlani v knjižnico, da bi lahko v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali zunaj njih uporabljala knjižnično gradivo in storitve, ki jih knjižnica zagotavlja le članom. Kot aktivnega člana knjižnice štejemo le tistega registriranega uporabnika, ki je v poročevalskem obdobju vsaj enkrat obiskal knjižnico oziroma uporabil njene informacijske vire, storitve ali opremo. Uporabnike elektronskih informacijskih virov in storitev vključimo v primeru, ko lahko identificiramo elektronsko uporabo in virtualne obiske posameznega uporabnika ali lahko podatke pridobimo z uporabo raziskovalnih metod. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika upoštevamo aktivne člane knjižnice. Člane drugih knjižnic, ki so elektronske informacijske vire uporabljali prek oddaljenega dostopa, ne štejemo kot aktivne člane knjižnice, beležimo in prikazujemo jih lahko ločeno. Za namen vprašalnika za splošne knjižnice zbiramo podatke o mladih in odraslih članih. Izraz »mladina do 15. leta« vključuje mlade do vključno 14. leta starosti. DIGITALIZACIJA je postopek pretvarjanja analognega gradiva v digitalno obliko. Digitalizacija za namene ohranjanja gradiva je vključena, prav tako je vključena masovna digitalizacija. Enota se šteje kot 69 digitalizirana samo, kadar je digitalizirana v celoti. Digitalizacija dokumentov iz knjižnične zbirke za posredovanje kopij uporabnikom ali organizacijam in nabava elektronskih kopij gradiva za nadomestilo tiskanih kopij nista vključena. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo samo tiste digitalizirane dokumente, ki so dostopni uporabnikom. O gradivu, ki je bilo digitalizirano v skupnih projektih, poročajo knjižnice v dogovoru. Enota štetja je določena v vprašalniku. DIGITALIZIRANA STRAN DOKUMENTA je vsaka digitalizirana stran dokumenta (npr. knjige, brošure, serijske publikacije, rokopisa), ki nastane ob digitalizaciji celotnega izvorno analognega dokumenta ali njegovega dela. DIGITALIZIRANI DOKUMENT je dokument, ki je nastal z digitalizacijo izvorno analognega dokumenta, to je knjižnega ali neknjižnega gradiva v analogni obliki zapisa. DIGITALNI DOKUMENT je dokument, ki je nastal z digitalizacijo ali ga je knjižnica pridobila v digitalni obliki. Vključene so e- knjige, patenti v elektronski obliki, spletni avdiovizualni dokumenti in drugi digitalni dokumenti, kot so na primer poročila, kartografski in glasbeni dokumenti, prednatisi itd. Digitalni dokument je lahko sestavljen iz ene ali več datotek ter vključuje eno ali več vsebinskih enot. Podatkovnih zbirk in elektronskih serijskih publikacij ne prištevamo med digitalne dokumente, prav tako tudi ne dokumentov, ki so njihovi sestavni deli. DIGITALNI IZVIRNIK je digitalni dokument s končno vsebino publikacije, pripravljene za tisk (končna datoteka za tisk). DISLOCIRANA ENOTA ŠOLSKE KNJIŽNICE je enota knjižnice, ki na lokaciji, prostorsko oddaljeni od sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda, zagotavlja knjižnične storitve za določeno skupino uporabnikov (npr. za otroke, pedagoško osebje) ali za določene uporabnike iz lokalnega okolja. DISLOCIRANA ENOTA VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA je tista organizacijska enota oziroma del zavoda, ki izvaja javno veljavne programe vzgoje in izobraževanja na lokaciji, ki je prostorsko oddaljena od sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda. Med dislocirane enote štejemo podružnice osnovnih šol, glasbenih šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, vrtce in domove za učence, ki delujejo kot organizacijske enote osnovnih šol, dijaške domove, ki delujejo v sklopu srednjih šol, šole, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnega zavoda (na primer šolskega centra) ter medpodjetniške izobraževalne centre. Šolska knjižnica izvaja v dislociranih enotah knjižnično dejavnost v obsegu, ki zadošča za uspešno izvajanje javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki jih izvaja dislocirana enota. DOGODEK je predhodno dogovorjena in vnaprej najavljena dejavnost kulturnega, družbenega, izobraževalnega, poučevalnega in podobnega značaja za uporabnike knjižnice oziroma za širšo javnost (npr. razstave, pogovori z avtorji, delavnice). Vključeni so samo dogodki, ki jih organizira knjižnica sama ali v sodelovanju z drugimi organizacijami, znotraj ali zunaj knjižničnih prostorov. Dogodki, ki potekajo v prostorih knjižnice, vendar jih organizirajo zunanje organizacije brez sodelovanja knjižnice, niso vključeni. Izobraževanja uporabnikov in ogledi knjižnice so izključeni. Tekoči programi knjižnice so vključeni, vsaka izvedba posameznega programa se šteje za en dogodek. Dogodki, izvedeni v virtualnem (spletnem) okolju, so vključeni. DOKUMENT je zapisana informacija ali materialni objekt (predmet), ki se lahko obravnava kot enota v dokumentacijskem procesu (npr. publikacija, članek, slika), in sicer ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti. DOMENSKO IME je identifikacijska oznaka, ki opredeljuje področje avtonomije organizacije, pristojnosti ali nadzora na internetu. Domensko ime je določeno s pravili in postopki sistema domenskih imen (DNS). Sistem domenskih imen (DNS) je hierarhični in distribuirani sistem poimenovanja, ki se uporablja za identifikacijo različnih entitet povezanih v internet. DOMOZNANSKA ZBIRKA vključuje knjižnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev, ki se navezujejo na območje, ki ga knjižnica s svojo domoznansko 70 dejavnostjo pokriva: gradivo se po svoji vsebini nanaša na to območje, avtor gradiva je živel in deloval oziroma živi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja, gradivo je nastalo na tem območju, torej je bilo na tem območju napisano, natisnjeno ali razmnoženo oziroma založeno. Del domoznanske zbirke so lahko tudi osebne knjižnice pomembnih osebnosti oziroma zbiralcev, ki izhajajo s tega območja. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo le domoznansko gradivo, ki ga je knjižnica inventarizirala in označila kot del posebne, to je domoznanske zbirke. DOSTAVA (POSREDOVANJE) DOKUMENTOV je posredovanje dokumenta ali dela dokumenta iz knjižnične zbirke knjižnice uporabniku. Izvede ga knjižnično osebje in ni nujno, da poteka s posredovanjem druge knjižnice. Dokumenti posredovani na tak način (z dostavo) ostanejo v lasti uporabnika oziroma uporaba dokumenta časovno ni omejena. Ločimo med dostavo kopij dokumentov, ki so posredovane v fizični obliki (na fizičnih nosilcih) in med dokumenti, ki so posredovani oziroma dostopni v elektronski obliki (npr. elektronske knjige, članki v elektronski obliki itd.). Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo kot dostavo dokumentov tiste dokumente, ki jih knjižnica posreduje za uporabnike druge knjižnice iz lastne knjižnične zbirke (aktiva) in tudi tiste dokumente, ki jih knjižnica posreduje iz knjižnične zbirke druge knjižnice za svoje uporabnike (pasiva). DOSTOP (SEJA) je uspešna zahteva po spletni storitvi (npr. podatkovni zbirki ali računalniškem katalogu), ki jo zagotavlja knjižnica. Dostop je en cikel uporabnikove aktivnosti, ki se običajno prične, ko se uporabnik prijavi v spletno knjižnično storitev, in se konča z eksplicitno ali implicitno prekinitvijo aktivnosti. Eksplicitna pomeni prekinitev dela zaradi odjave ali izhoda iz spletne storitve, implicitna pa pomeni prekinitev zaradi poteka časa zaradi uporabnikove neaktivnosti. DROBNI TISK je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedilno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Običajno obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. DRUGI STROKOVNI DELAVCI so zaposleni, ki v knjižnici opravljajo strokovna dela, potrebna za izvajanje knjižnične dejavnosti (npr. informatiki, restavratorji/konzervatorji, strokovnjaki s področja financ, kadrov, računalništva, odnosov z javnostmi itd.). DRUGO KNJIŽNIČNO GRADIVO so dokumenti, ki niso niti elektronski viri niti knjižno ali rokopisno gradivo, mikrooblika, kartografsko gradivo, glasbeni tisk, avdiovizualno gradivo, patent itd. Sem štejemo igre, igrače in drugo tridimenzionalno gradivo. Publikacije v brajici se štejejo kot tiskani dokumenti in jih uvrščamo med knjižno gradivo. EKVIVALENT POLNE ZAPOSLITVE (EPZ) je mera števila zaposlenih delavcev v razmerju glede na enega zaposlenega s polnim delovnim časom v enem letu. Primer izračuna: v knjižnici so zaposleni trije delavci: dva od njih za četrtino delovnega časa, eden pa za polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1). ELEKTRONSKA KNJIGA (E-KNJIGA) je digitalni dokument, primerljiv s tiskano knjigo, v katerem prevladuje besedilo, po katerem je mogoče iskati (lahko poizvedujemo). V mnogih primerih je za uporabo (ogled) e-knjige potrebna posebna naprava (npr. bralnik e-knjig) in/ali programska oprema. E-knjige lahko knjižnica posoja uporabnikom na prenosnih napravah (bralnikih e-knjig) ali s časovno omejenim prenosom na uporabnikov osebni računalnik oziroma na drugo napravo. Dokumenti, ki jih je digitalizirala knjižnica, so vključeni. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo kot e-knjige tudi doktorske disertacije, magistrska in diplomska ter druga zaključna dela visokošolskega študija v elektronski obliki. Predmet štetja je število e-knjig (naslovi) v zbirki. Za namen vprašalnika štejemo tudi e-knjige, ki so v podatkovnih zbirkah. ELEKTRONSKA SERIJSKA PUBLIKACIJA je serijska publikacija, izdana samo v elektronski obliki ali tako v elektronski kot tudi v analogni obliki. Vključene so serijske publikacije, ki so shranjene lokalno ali so dostopne na daljavo in je bila za njih pridobljena pravica dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Vključene so tudi serijske publikacije, ki jih je digitalizirala knjižnica. 71 Odprto dostopne serijske publikacije se obravnavajo kot prosto dostopni internetni viri in jih ne štejemo kot del knjižnične zbirke. ELEKTRONSKA STORITEV je storitev knjižnice, dostopna na elektronski način z lokalnih strežnikov ali zagotovljena preko omrežja. Elektronske storitve knjižnice vključujejo uporabo računalniškega kataloga, spletnega mesta knjižnice, zbirke elektronskih virov, elektronsko izposojo, elektronsko dostavo dokumentov (posredovano), elektronske referenčne storitve, usposabljanje uporabnikov v elektronskem okolju, storitve za mobilne naprave, storitve za interaktivno uporabo (vključno s storitvami v družbenih omrežjih) ter dostop do interneta, ki ga zagotavlja knjižnica. Rezervacije fizičnih storitev knjižnice (npr. sob ali vodenih ogledov knjižnice) na elektronski način niso vključene. ENOTA KNJIŽNICE (STORITVENO MESTO) je knjižnica ali (organizacijski) del knjižnice, ki je na določeni lokaciji namenjen neposrednemu delu z uporabniki oziroma zagotavljanju knjižničnih storitev. Bibliobus se šteje kot enota knjižnice, ne pa tudi kraji, kjer ustavlja bibliobus. Postajališč premičnih zbirk ne štejemo kot enote knjižnice. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika bo tako v primeru splošne knjižnice, ki sestoji iz osrednje/glavne knjižnice, petih krajevnih in dveh potujočih knjižnic, skupno število enot knjižnice osem (1 osrednja/glavna knjižnica + 5 krajevnih knjižnic + 2 potujoči knjižnici = 8 enot). Primer: upravna enota knjižnice je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Poleg osrednje/glavne knjižnice ima še tri enote knjižnice, tj. krajevne knjižnice. Skupno število enot knjižnice znaša 4. Za namen tega vprašalnika je v primeru šolske knjižnice enota poleg knjižnice na matični šoli lahko tudi knjižnica, ki deluje na podružnici osnovne šole ali v katerikoli drugi dislocirani enoti vzgojno- izobraževalnega zavoda. FIZIČNA ENOTA je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi oziroma v kakšni drugi obliki zaščite (npr. v zaščitni škatli), ne glede na število enot gradiva v njej in ne glede na njen obseg. Pri tiskanih dokumentih se izraz »volumen« oziroma »zvezek« uporablja za fizično enoto gradiva. FIZIČNI NOSILEC je fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi in tako dalje. Pri nekaterih vrstah gradiva je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (npr. trak, film), ki je zaprt v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (npr. kaseta). INSTITUCIONALNI REPOZITORIJ je odprtodostopni repozitorij, namenjen shranjevanju publikacij ene ali več organizacij, na primer univerz. Vključuje lahko znanstvenoraziskovalna, strokovnih in druga dela, tehnična poročila, teze in disertacije, raziskovalne podatke, gradiva za poučevanje in učenje itd. INTERNET (MEDMREŽJE) je obsežno računalniško omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki za medsebojno komuniciranje uporabljajo Internet Protokol (IP) in druge podobne protokole. Storitve interneta obsegajo prenos datotek, svetovni splet (www), elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme in drugo. INVENTARNA ENOTA je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo knjižnično zbirko. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika je inventarna enota pri monografskih publikacijah fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo vsak zvezek posebej). Pri serijskih publikacijah je inventarna enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo. Pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos gradiva (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm itd.). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi štejemo kot eno inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih, gramofonske plošče v skupnih ovitkih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno 72 uporabljivo celoto. Kot inventarne enote štejemo tudi priloge, če dobijo svojo inventarno številko. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število fizičnih enot), lahko pa tudi po posameznih fizičnih enotah. ISIL je mednarodni standardni identifikator za knjižnice in sorodne organizacije. Knjižnice pridobijo mednarodni standardni identifikator (ISIL) z vlogo na obrazcu, ki je dostopen na spletnem naslovu NUK. Če že imajo siglo, lahko same oblikujejo ISIL tako, da pred siglo dodajo kodo države, Primer: SI- 50001 Narodna in univerzitetna knjižnica. IZOBRAŽEVANJE UPORABNIKOV je izobraževanje, katerega namen je pridobivanje znanj in spretnosti za uporabo knjižnice in informacijskih virov. Knjižnice ga izvajajo kot organizirano oziroma kot individualno izobraževanje uporabnikov. Organizirano izobraževanje uporabnikov je program izobraževanja z vnaprej določenim načrtom izvedbe učnih vsebin, katerih cilji so doseganje specifičnih učnih rezultatov za uporabo knjižnice in drugih informacijskih storitev. Program se lahko izvaja v prostorih knjižnice ali kot spletna storitev za uporabnike. Čas trajanja izvedbe učnih vsebin ni pomemben. Izobraževanje uporabnikov prek spleta se izvaja z uporabo učnih modulov (elektronske učilnice, npr. Moodle), posnetih predavanj ali v interaktivni obliki, tj. v realnem času. Splošne tečaje, ki se vsebinsko neposredno ne nanašajo na storitve in informacijske vire knjižnic(e) (npr. tečaji računalništva, kaligrafije itd.), ne štejemo kot izobraževanje uporabnikov, ampak kot prireditve. Individualno izobraževanje izvajajo zaposleni v knjižnici na zahtevo uporabnikov, običajno na kraju uporabe določene storitve, informacijskih virov ali opreme. Število individualnih izobraževanj uporabnikov lahko ocenimo z merjenjem v tipičnem tednu. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo le izvedene organizirane oblike izobraževanja uporabnikov. IZPOSOJA je postopek neposredne izposoje ali dostave knjižničnega gradiva v neelektronski obliki (npr. tiskane knjige), elektronskega dokumenta na fizičnem nosilcu (npr. CD-ROM-a) ali naprave (npr. bralnika e-knjig) ali posredovanje elektronskega dokumenta (npr. e-knjige) uporabniku za omejeno časovno obdobje. V primeru, da si uporabnik na svojo napravo prenese e-knjigo ali drugo elektronsko gradivo za nedoločen čas, to ni izposoja, ampak prevzem vsebinske enote. Izposoja vključuje evidentirano izposojo znotraj knjižnice (izposoja v knjižnico). Pod izposojo štejemo tudi enote, izposojene s knjigomatom. Medknjižnično izposojo gradiva in posredovanje dokumentov štejemo in prikazujemo ločeno. Statistični vprašalnik: V skladu s standardom ISO 2789:2013 podaljšanja izposoje niso vključena in se štejejo ter prikazujejo ločeno. Za namen tega vprašalnika podaljšanja izposoje štejemo v izposojo. IZPOSOJA V KNJIŽNICO je dostava knjižničnega gradiva, v večini primerov iz zaprtih knjižničnih skladišč, za uporabo v prostorih knjižnice. Štejemo le evidentirano izposojo (uporabnik je osebno zadolžen za prevzeto gradivo). IZVORNO DIGITALNI DOKUMENT je elektronski dokument, ki je bil že izvorno ustvarjen v digitalni obliki in ne z digitalizacijo. KARTOGRAFSKI DOKUMENT je dokument, ki v pomanjšani obliki prikazuje dejanski ali abstraktni pojav, ki ga je mogoče umestiti v času in prostoru. Vključeni so dokumenti, kot so dvo- ali tridimenzionalni zemljevidi, globusi, načrti, topografski modeli, taktilni zemljevidi, zračni posnetki in podobno, niso pa vključeni atlasi in drugi kartografski dokumenti v knjižni, mikro-, avdiovizualni in elektronski obliki. KNJIGA je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija v knjižni vezavi. Vključene so publikacije, ki imajo 49 ali več strani. KNJIGOMAT je naprava, ki omogoča članom knjižnice samostojno evidentiranje izposoje ali vračila knjižničnega gradiva brez posredovanja knjižničarja. Sem ne štejemo nabiralnikov za vračilo gradiva, ki ne omogočajo avtomatskega evidentiranja vračila. KNJIŽNICA je organizacija ali del organizacije, katere glavni namen je zagotavljati dostopnost informacijskih 73 virov, storitev in pripomočkov, ki so potrebni za zadovoljevanje informacijskih, raziskovalnih, izobraževalnih, kulturnih ali sprostitvenih potreb njenih uporabnikov. Knjižnice delimo na nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. KNJIŽNIČNA ZBIRKA je vse gradivo oziroma dokumenti določene vrste (npr. tiskane knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske publikacije), ki jih knjižnica nudi svojim uporabnikom. Vključeni so informacijski viri, ki so dostopni lokalno (v knjižnici), in viri zunaj knjižnice, za katere je knjižnica pridobila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Pravico dostopa si knjižnica lahko pridobi sama, preko konzorcijev ali preko zunanjega financiranja. V knjižnično zbirko ne štejemo internetnih virov, do katerih knjižnica sicer objavlja povezave, vendar za njih ni zagotovila dostopa s pravnim sporazumom, licenco ali drugim pogodbenim in/ali vzajemnim sporazumom. Internetne vire s prostim dostopom, ki jih je knjižnica katalogizirala v knjižničnem katalogu ali podatkovni zbirki, štejemo ločeno. Tudi dokumenti, ki jih je knjižnica zbrala in posredovala v institucionalni repozitorij oziroma je sodelovala pri upravljanju repozitorija, niso del knjižnične zbirke, knjižnice jih lahko štejejo in prikazujejo ločeno. KNJIŽNIČNA ZBIRKA V PROSTEM PRISTOPU zajema tisto knjižnično gradivo, ki je v prostorih knjižnice fizično dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. KNJIŽNIČNI DELAVCI so vse osebe, ki so zaposlene v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Knjižnice zaposlujejo za izvajanje knjižnične dejavnosti strokovne knjižničarske delavce in druge strokovne delavce ter administrativno-tehnične delavce. Osebe, ki so v knjižnici zaposlene v programu javnih del, štejemo kot redno zaposlene za določen čas. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika med delavce knjižnice glede na stopnjo izobrazbe ne štejemo oseb, zaposlenih po pogodbi o delu, preko različnih servisov, prostovoljcev in osebja na porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka. Glede na obliko zaposlitve za namen vprašalnika štejemo delavce knjižnice, ki so v rednem delovnem razmerju (redno zaposleni za nedoločen ali določen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom) in tudi osebe, ki niso v rednem delovnem razmerju (občasno, projektno zaposleni po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu, zaposleni preko študentskega servisa, prostovoljni, neplačani delavci). Za namen tega vprašalnika upoštevamo naslednje stopnje izobrazbe: 1 – 4 osnovnošolska, nižje poklicna in srednje poklicna izobrazba 5 srednješolska izobrazba 6/1 visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 6/II visokošolska strokovna izobrazba (1. bolonjska stopnja) 7 visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja), specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi 8/I magisterij znanosti 8/II doktorat znanosti, 3. bolonjska stopnja KNJIŽNIČNO GRADIVO so objavljeni tiskani, zvočni, slikovni, elektronski ali kako drugače tehnično izdelani zapisi, ki jih zbirajo in javnosti posredujejo knjižnice ter so namenjeni za potrebe kulture, izobraževanja, raziskovanja in informiranja. Knjižnično gradivo so tudi rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo (tipkopisi, elektronski zapisi in podobno), namenjeni potrebam iz prejšnjega odstavka. Tridimenzionalni predmeti (npr. didaktična gradiva) so knjižnično gradivo takrat, ko so opremljeni z bibliografskimi podatki ter namenjeni informiranju, izobraževanju in zadovoljevanju kulturnih in znanstvenoraziskovalnih potreb. Med knjižnično gradivo ne štejemo naprav (e- bralniki, povečevalna stekla, glasbeni instrumenti itd.), ki so potrebne za reprodukcijo zapisov in računalniških programov. Prav tako med knjižnično gradivo ne štejemo tridimenzionalnih objektov brez bibliografskih podatkov, zapisanih na površini objekta oziroma na pripadajočem ovitku ali ohišju objekta, temveč jih tako kot naprave za reproduciranje zapisov, vodimo kot inventar knjižnice. KNJIŽNO GRADIVO so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Statistični vprašalnik Za namen tega vprašalnika v primeru splošnih 74 knjižnic uvrščamo med drugo knjižno gradivo disertacije, magistrske, diplomske in raziskovalne naloge ter gradivo, ki je v bibliografskem zapisu označeno kot monografska tiskana publikacija z besedilom in ni reprodukcija. V primeru šolskih knjižnic uvrščamo med drugo knjižno gradivo patente, standarde, disertacije, magistrske, diplomske in raziskovalne naloge ter gradivo, ki je v bibliografskem zapisu označeno kot monografska tiskana publikacija z besedilom in ni reprodukcija. LASTNA PODATKOVNA ZBIRKA je podatkovna zbirka, pri kateri knjižnica nastopa kot založnik ali jo izdela sama oziroma v sodelovanju z drugimi knjižnicami. Vključene so tudi tiste podatkovne zbirke, ki se ne dopolnjujejo več, vendar so uporabnikom še vedno dostopne. LASTNI PRIHODKI so tisti prihodki knjižnice, ki jih knjižnica pridobi iz izvajanja javne službe, prodaje blaga in storitev ali na drug način. Vključeni so na primer prihodki članarin, vpisnin, zamudnin, povračil za izgubljeno gradivo, prodaje publikacij vezanih na dejavnost, preslikovanja gradiv, sponzorstev ter donacij itd. MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA je izposoja dokumenta v tiskani ali elektronski obliki iz ene v drugo knjižnico, ki ne delujeta pod isto upravo. Posredovanje dokumenta v tiskani ali elektronski obliki, ki postane last uporabnika, se ne šteje kot medknjižnična izposoja, ampak kot dostava (posredovanje) dokumentov. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika merimo izposojo gradiva iz drugih knjižnic (pasiva) kot tudi posojo gradiva v druge knjižnice (aktiva). MIKROOBLIKA (DOKUMENT V MIKROOBLIKI) je predstavitev dokumenta oziroma publikacije v obliki pomanjšanih posnetkov, berljivih z mikročitalnikom. Nosilec zapisa je lahko mikrofilmski trak ali mikrokartica. Diapozitive in podobne dokumente štejemo kot avdiovizualne dokumente. MONOGRAFSKA PUBLIKACIJA je publikacija v tiskani ali netiskani obliki, ki običajno izide v enem ali več zvezkih (fizičnih enotah) oziroma z vnaprej določenim dokončnim številom fizično ločenih zvezkov. MULTIMEDIJSKI (VEČPREDSTAVNOSTNI) DOKUMENT je elektronski dokument pri katerem je vsebina predstavljena s kombinacijo besedila, slike, zvoka, animacij, videoposnetkov ter interaktivnosti. Multimedijski dokumenti se štejejo glede na njihove glavne značilnosti ali namen, na primer kot podatkovna zbirka, elektronska serijska publikacija ali digitalni dokument. NACIONALNA KNJIŽNICA je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in ohranjanje praviloma vseh publikacij, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, ohranja in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; ohranja in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, vendar omenjenih funkcij ne opravljajo, ne uvrščamo med nacionalne knjižnice. NACIONALNA ZBIRKA je temeljna nacionalna knjižnična zbirka pisne kulturne dediščine določenega naroda, za katere izgradnjo in trajno ohranjanje je pristojna nacionalna knjižnica. Praviloma so v zbirko vključena dela v tradicionalni ali elektronski obliki, ki so bila izdana v državi, tista dela, ki se po svoji vsebini nanašajo na državo in dela avtorjev, ki so v neki državi rojeni ali pa so povezani z državo. Nacionalna zbirka lahko vključuje tudi arhivirane vsebine nacionalne domene na spletu. NASLOV je za namene statističnih meritev dokument, ki predstavlja vsebinsko celoto s prepoznavnim naslovom, ne glede na to, ali izide v eni ali več fizičnih enotah in na enem ali več različnih nosilcih zapisov. NEKNJIŽNO GRADIVO so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani, ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko gradivo, slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronske vire, drobne tiske in drugo. 75 Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika uvrščamo med drugo neknjižno gradivo rokopisno gradivo, glasbene tiske, kartografsko gradivo, dvodimenzionalno slikovno gradivo, tridimenzionalne izdelke in predmete, mikrooblike in drobne tiske. Za namen vprašalnika je enota štetja določena pri posamezni vrsti gradiva. NETO UPORABNA POVRŠINA je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali se uporabljajo za opravljanje knjižnične dejavnosti. Vključuje čitalnice, skladišča in druge prostore za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za uporabniške storitve (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno), prostore za dogodke, razstave in srečanja, toaletne prostore, delovne prostore za osebje in druge prostore, namenjene knjižnični dejavnosti. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, jaškov za dvigala, prometnih površin za vozila, prostorov varnostne službe in hišnika, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Ne vključuje tudi funkcionalnega prostora, kjer je nameščena centralna oprema za delovanje stavbe (npr. za ogrevanje, prezračevanje, odvajanje odplak, transportno tehniko). Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izračunamo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Od celotne neto površine ne odštevamo površin, ki jih zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police. Prav tako ne odštevamo površine, ki jo zasedajo stebri in drugi elementi gradbene strukture. OBISK (FIZIČNI) je vstop osebe (posameznika) v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca vsakič, ko vstopi v knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih ali z ročnim štetjem obiskovalcev. Statistični vprašalnik: V primeru merjenja obiska z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, moramo upoštevati, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Če zaposleni uporabljajo isti vhod kot uporabniki, potem prihode in izhode osebja odštejemo. Knjižnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo ročno štetje z metodo tipičnega tedna. Za namen tega vprašalnika pri vprašanju »Obisk zaradi udeležbe na prireditvah« štejemo le osebe, ki so se udeležile prireditev v organizaciji knjižnice. Splošne knjižnice v okviru štetja obiskovalcev prireditev ločeno zbirajo in prikazujejo tudi število obiskovalcev razstav. OBISK SPLETNEGA MESTA KNJIŽNICE je en cikel uporabniških aktivnosti na spletnem mestu knjižnice, izveden s strani uporabnikov ne glede na število ogledanih strani ali elementov. Kot obisk spletnega mesta knjižnice štejemo vse seje uporabnikov ne glede na fizično lokacijo, od kjer dostopajo do spletnega mesta. Obisk se običajno prične po uporabnikovem dostopu do vstopne strani na spletnem mestu knjižnice in se konča, kadar uporabnik sam zaključi sejo, oziroma kadar v določenem časovnem intervalu ni zaznana nobena aktivnost na strani. Naslednji dostop po daljšem intervalu pomeni nov obisk. Znani spletni programi za iskanje podatkov (»spiders«) in sistemi za zajemanje spleta (»harvester«) naj bodo izključeni. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika knjižnicam priporočamo, da obisk svojega spletnega mesta štejejo s pomočjo spletne aplikacije Google Analytics (http://www.google.com/analytics/). Kot obisk se štejejo seje oziroma obiski, ne pa edinstveni obiskovalci ali ogledi strani. V primeru, ko je knjižnica del organizacije in nima ločenega oziroma lastnega spletnega mesta, ampak ima spletno stran znotraj spletnega mesta matične organizacije, merimo obisk spletne strani knjižnice in njenih podstrani. OBVEZNI IZVOD je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. ODDALJENI DOSTOP je način dostopa do elektronskega informacijskega vira izven knjižnice, kjer se mora uporabnik za njegovo uporabo avtenticirati in avtorizirati (prijaviti). ODHODKI KNJIŽNICE so vsi odhodki, ki jih je knjižnica evidentirala v poročevalskem letu. Evidentirani so po načelu denarnega toka. Vključujejo plače, prispevke in druge izdatke za zaposlene, izdatke za blago in storitve ter investicijske odhodke. 76 Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika delimo odhodke knjižnice na plače, prispevke in druge izdatke zaposlenih (plače, odpravnine, jubilejne nagrade itd.), izdatke za blago in storitve (stroški materiala in storitev, stroški čiščenja, komunalni stroški, stroški za elektriko in ogrevanje, najemnine, tekoče vzdrževanje, nakup gradiva v elektronski obliki, avtorsko, pogodbeno in študentsko delo, izdatki za izobraževanje zaposlenih itd.) in investicijske odhodke (nakup gradiva na fizičnih nosilcih, nakup drobnega inventarja, nakup zemljišč, gradnja novih objektov itd.). ODPISANO GRADIVO je knjižnično gradivo, ki je bilo trajno odstranjeno iz knjižnične zbirke. Podatki o odpisanem gradivu se izbrišejo iz javnih katalogov. Na daljavo dostopne elektronske vire odpišemo tako, da evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe. ODPIS je postopek izločanja knjižničnega gradiva iz knjižnične zbirke. Odpisano gradivo mora biti evidentirano po predpisanih pravilih. Podatki o odpisanem gradivu se izbrišejo iz javnih katalogov. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo, odpišemo tako, da evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe. ODPRTI DOSTOP je neomejen dostop do informacij, dokumentov ali informacijskih storitev. V ožjem smislu besede to pomeni, da so informacijske vsebine prosto dostopne prek interneta. ODPRTODOSTOPNI REPOZITORIJ je skladišče digitalnih objektov, ustvarjeno in vzdrževano z namenom zagotavljati prost dostop do informacijskih vsebin. V večini primerov repozitorij upravlja visokošolska ali raziskovalna organizacija, in sicer kot pripomoček za podporo izobraževanju in raziskovanju. Repozitorij lahko vključuje tudi gradivo z omejenim dostopom, ki za določeno časovno obdobje ni prosto dostopno. ODPRTOST KNJIŽNICE (OBRATOVALNI ČAS) je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Upoštevamo ure, ko so osnovne fizične storitve knjižnice (npr. informacijska služba in storitve izposoje, čitalnica) dostopne uporabnikom. Letno število ur odprtosti knjižnice je skupno število ur odprtosti vseh enot knjižnice v poročevalskem obdobju. Čas trajanja prireditev knjižnice, ki so izven rednega urnika odprtosti, ne štejemo v skupno število ur odprtosti. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika v primeru splošne knjižnice, ki ima več enot, v rubriko »tedensko število ur odprtosti knjižnice, ki je najdlje odprta«, navedemo število ur odprtosti tiste enote knjižnice (storitvenega mesta), ki je najdlje odprta v tipičnem obdobju. Pri šolski knjižnici za tedensko število ur odprtosti navedemo število ur odprtosti knjižnice v tipičnem tednu na matični šoli. V rubriki »urnik odprtosti knjižnice na matični šoli v mesecih, ko poteka pouk« navedemo čas dneva (od – do), v katerem je knjižnica odprta. Pri tem upoštevamo tipični teden na matični šoli (npr.: pon: 7:00 – 11.00, tor: 7:00 – 11:00 itd.). OSREDNJA OBMOČNA KNJIŽNICA je splošna knjižnica, ki za splošne knjižnice na svojem območju izvaja posebne naloge: zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij; nudi strokovno pomoč vsem knjižnicam območja; koordinira zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva na svojem območju; usmerja izločeno gradivo s svojega območja. Posebne naloge izvaja na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo, in v soglasju s svojim ustanoviteljem. PATENT je vladni dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom izključno pravico, da uporabljajo ali dovoljujejo uporabo izuma. PERIODIČNA PUBLIKACIJA je serijska publikacija, ki pod enim naslovom izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih, v časovnem obdobju, ki ni vnaprej določeno. Posamezni zvezki iz serije so zaporedno številčeni ali pa je vsak od njih opremljen z datumom izdaje. Serije poročil organizacij, serije rednih kongresnih zbornikov in letopisov so vključene, medtem ko so časniki in knjižne zbirke izključeni. Elektronske periodične publikacije so vključene. PODATKOVNA ZBIRKA je zbirka elektronsko shranjenih zapisov oziroma vsebinskih enot (vključno s podatki, celotnimi besedili, slikami, zvočnimi posnetki itd.), s skupnim uporabniškim vmesnikom ter programsko podporo za iskanje in upravljanje s podatki. Zapisi ali 77 vsebinske enote so običajno zbrani namensko in se navezujejo na določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko dostopna neposredno (se nahaja npr. na CD- romu) ali prek računalniškega omrežja oziroma medmrežja (interneta). Ločimo podatkovne zbirke s celotnimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter druge podatkovne zbirke (npr. bibliografske, faktografske itd.). Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika vsako licenčno podatkovno zbirko štejemo ločeno, čeprav je lahko več zbirk dostopnih prek skupnega uporabniškega vmesnika ponudnika informacijskega vira (npr. podatkovne zbirke na vmesniku EBSCOhost). Skupni uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij ali digitalnih dokumentov, in ga običajno zagotavlja založnik ali ponudnik informacijskega vira, ravno tako štejemo kot podatkovno zbirko (npr. ScienceDirect, IUS Info). Kataloga knjižnice v elektronski obliki (računalniški katalog) ne štejemo za podatkovno zbirko, prav tako kot podatkovno zbirko ne štejemo posameznih serijskih publikacij. PODATKOVNA ZBIRKA S CELOTNIMI BESEDILI je zbirka neokrnjenih besedil monografij, poročil, člankov , glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Podatkovno zbirko, ki poleg celotnih besedil vsebuje tudi gibljive slike (video) ali zvok oziroma druge vsebinske enote, štejemo kot podatkovno zbirko s celotnimi besedili. Primeri podatkovnih zbirk s celotnimi besedili: Academic Search Premier, Library Literature. PODATKOVNA ZBIRKA Z IZVLEČKI IN KAZALI je zbirka bibliografskih podatkov (zapisov) skupaj z izvlečki in kazali, ki predstavljajo vsebino periodičnih in/ali drugih publikacij, običajno z izbranega strokovnega ali geografskega področja. Podatkovne zbirke s celotnimi besedili niso vključene. Primeri podatkovnih zbirk z izvlečki in kazali: Inspec, ERIC, SCI, LISA itd. PODPORA STROKOVNIM DELAVCEM ŠOLE PRI IZVAJANJU VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA obsega zagotavljanje dostopa do primernega nabora strokovnih virov, informiranje o novih informacijskih virih ter tehnologijah za pridobivanje in predstavljanje novih znanj, koordinacijo priprave učnih pripomočkov in učbenikov, izdelanih v tehnikah, dostopnih članom s posebnimi potrebami, spodbujanje etične in pravno korektne uporabe informacij, izdelavo bibliografij strokovnim delavcem vzgojno-izobraževalnega zavoda. POSEBNA ZBIRKA je zbirka knjižničnega gradiva, zbrana v knjižnici, ki ima sicer vsebinsko širši spekter gradiva. Gradivo posebne zbirke obravnava posebno temo (lokalno zgodovino, znamenitosti, osebnosti itd.) ali pa je zbrano na osnovi formalnih značilnosti (slikovno, kartografsko, rokopisno gradivo). Posebna zbirka mora biti jasno opredeljena v nabavni politiki knjižnice, publikacije, ki so uvrščene vanjo, pa naj bodo posebej označene. Primer: domoznanska zbirka, glasbena zbirka, zbirka rokopisnega gradiva. POTENCIALNI UPORABNIKI KNJIŽNICE so skupina posameznikov, za katere je bila knjižnica ustanovljena, da bi jim zagotavljala informacijske vire in knjižnične storitve. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika v primeru nacionalnih knjižnic štejemo kot potencialne uporabnike število prebivalcev države; v primeru visokošolskih knjižnic skupno število študentov in učnega ter znanstvenoraziskovalnega osebja, zaposlenega na visokošolskem zavodu v okviru katerega knjižnica deluje; v primeru splošnih knjižnic število prebivalcev upravnega območja, ki mu knjižnica služi; v primeru specialnih knjižnic skupno število strokovnih delavcev, zaposlenih v matični ustanovi; v primeru šolskih knjižnic skupno število učencev in strokovnih delavcev šole, v okviru katere knjižnica deluje. POTUJOČA KNJIŽNICA je knjižnica (običajno enota splošne knjižnice), ki z uporabo prevoznih sredstev (npr. bibliobusa, ladje, železnice) omogoča uporabnikom neposreden dostop do knjižničnega gradiva, ne da bi jim bilo treba obiskati fizične prostore knjižnice. PRAVICA DOSTOPA je pravica do dostopa ter uporabe knjižnične zbirke. V primeru zbirke elektronskih informacijskih virov to pomeni, da si je knjižnica zagotovila trajen ali začasen (za določeno časovno obdobje) dostop za svoje uporabnike v skladu z zakonom, licenčno ali kakšno drugo pogodbo oziroma na osnovi sporazuma. PRIHODKI KNJIŽNICE so vsi prihodki, ki jih je knjižnica evidentirala v poročevalskem letu. Evidentirani so po načelu 78 denarnega toka. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika ločimo, glede na vir financiranja, prihodke iz sredstev javnih financ (prejeta sredstva iz državnega in občinskih proračunov ter EU, vključno s prejetimi sredstvi iz skladov socialnega zavarovanja ter javnih skladov in agencij, npr. ARRS) in druge prihodke za izvajanje javne službe in tržne dejavnosti (članarine, zamudnine, fotokopiranje, sponzorstva itd.). PRIRAST GRADIVA je knjižnično gradivo, inventarizirano in dodano knjižnični zbirki v poročevalskem obdobju. Gradivo je lahko pridobljeno z nakupom, z licenčno ali kakšno drugo pogodbo, z obveznim izvodom, z digitalizacijo, z donacijo ali z zamenjavo. Statistični vprašalnik: Gradiva, ki smo ga z retrospektivno katalogizacijo vključili v računalniški katalog knjižnice, vendar je že bilo inventarizirano v klasičnih evidencah knjižnice, ne štejemo kot prirast. Kot prirast upoštevamo samo tiste publikacije, ki so v poročevalskem obdobju v knjižnico dejansko prispele in jih je knjižnica tudi inventarizirala. PRIREDITEV je posebna, ciljna oblika vsebinsko in časovno omejene knjižnične dejavnosti, s katero knjižnica želi motivirati določene ciljne skupine za obisk knjižnice in uporabo njenih storitev, spodbuditi uporabo knjižničnega gradiva, razvijati bralno kulturo, se vključevati v vseživljenjsko učenje in kulturno ponudbo. Statistični vprašalnik: Knjižnično prireditev ne štejemo kot obliko organiziranega izobraževanja uporabnikov. PROSTODOSTOPNI INTERNETNI VIR je vir na internetu z neomejenim (odprtim) dostopom, za katerega ni zahtevano plačilo. PROSTOVOLJEC je oseba, ki opravlja knjižničarska dela brez plačila. Za svoje delo prostovoljci lahko prejemajo le nadomestilo stroškov, na primer za prevoz na delo ali malico. PUBLIKACIJA je dokument na katerem koli nosilcu, ki je razmnožen in namenjen javnosti. RAČUNALNIŠKA DELOVNA NAPRAVA je računalnik v lasti knjižnice, povezan ali nepovezan v omrežje, ki je namenjen za delo uporabnikov. Kot računalniško delovno napravo štejemo namizne računalnike, prenosne računalnike, dlančnike in tablične računalnike. RAČUNALNIŠKI (ELEKTRONSKI) KATALOG je podatkovna zbirka bibliografskih zapisov o gradivu knjižnične zbirke posamezne knjižnice ali celotnega knjižničnega sistema. RAČUNALNIŠKI KATALOŽNI ZAPIS je bibliografski zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza ...), ki je neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. RAČUNALNIŠKO OMREŽJE je skupina računalnikov, povezanih na način, ki omogoča izmenjavo ali deljeno uporabo sporočil, datotek ali storitev. Uporabnikom knjižnice omogoča dostop do informacijskih virov in knjižničnih storitev. REDKA KNJIGA je knjiga, objavljena pred letom 1800, ali novejša knjiga, ki je posebna zaradi omejene izdaje, svoje vezave, vpisanih posvetil ali zaradi drugih podobnih lastnosti. REFERENČNA INFORMACIJA je pisni ali ustni odgovor knjižničnega osebja na informacijsko (referenčno) vprašanje uporabnika, za katerega pripravo je potrebno poznavanje oziroma uporaba enega ali več informacijskih virov (kot so tiskano in netiskano gradivo, elektronske podatkovne zbirke, lastni in katalogi drugih knjižnic itd.). Odgovor lahko vključuje tudi priporočila, razlage ali navodila za uporabo posameznih informacijskih virov. Usmerjevalne in napotitvene informacije (tj. informacije o lokaciji zaposlenih v knjižnici ali knjižničnih služb ter o odpiralnem času in opremi, npr. tiskalnikih, garderobi itd.) niso vključene. ROKOPIS je originalni dokument, ki je napisan ročno ali s pisalnim strojem oziroma računalnikom. Vezane in druge enote (fragmenti, avtografi, zvitki) lahko štejemo ločeno. SERIJSKA PUBLIKACIJA je dokument v tiskani ali netiskani obliki, ki izhaja v posameznih delih, običajno ima številsko ali kronološko oznako, njegovo izhajanje pa je 79 predvideno za nedoločen čas ne glede na pogostost. Knjižne zbirke so izključene in se štejejo za monografske publikacije. K serijskim publikacijam štejemo časnike, časopise, letne publikacije (poročila, poročila o delu organizacij, letopisi, imeniki), zbornike, razprave raznih združenj. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo med serijske publikacije tudi integrirne vire. Integrirni vir je bibliografski vir, ki se dopolnjuje in/ali spreminja z dodatki, dopolnili, ki ne ostajajo ločeni, ampak so integrirani v celoto. Med integrirne vire na primer spadajo nevezani listi (mapa z listi) z zamenljivo vsebino ter spletne strani, ki se občasno dopolnjujejo. Za namen tega vprašalnika delimo serijske publikacije glede na obliko na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Kot tekoče naročene serijske publikacije štejemo vse serijske publikacije, ki so naročene v poročevalskem obdobju, ne glede na to, ali so v knjižnico dejansko prispele. Kot prirast pa upoštevamo samo tiste serijske publikacije, ki so v knjižnico dejansko prispele in jih je knjižnica tudi inventarizirala. SIGLA je nacionalna identifikacijska koda oziroma številčna oznaka za enoznačno označevanje knjižnice ali sorodne organizacije, ki deluje v knjižničnem sistemu Slovenije, in sicer na območju Republike Slovenije oziroma znotraj slovenskega kulturnega prostora s sedežem zunaj Slovenije. SLIKOVNO GRADIVO je tiskano gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev, dokument je torej v večji meri v slikovni kot besedilni, glasbeni ali kartografski obliki. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki (plakati), tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo slikovnega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki, avdiovizualni ali v elektronski obliki. SPECIALNA KNJIŽNICA je knjižnica, ki kot organizacijska enota deluje v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih, zdravstvenih ali drugih podobnih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno disciplino oziroma določeno področje znanja. SPLETNO MESTO (SPLETIŠČE) KNJIŽNICE je unikatna (edinstvena) domena na internetu, sestavljena iz več spletnih strani, ki jih objavlja knjižnica za omogočanje dostopa do njenih informacijskih virov in storitev. Spletno mesto je nameščeno na enem ali več spletnih strežnikih in dostopno prek interneta. Strani spletnega mesta, tj. dokumenti in druge vsebine, so običajno med seboj povezane z uporabo hipertekstnih povezav. Izključeni so dokumenti, ki ustrezajo definiciji zbirke elektronskih informacijskih virov, in prosto dostopni dokumenti na internetu, do katerih lahko dostopamo prek spletnega mesta knjižnice. Prav tako so izključene spletne storitve na domeni knjižnice, katerih delovanje zagotavljajo druge organizacije. SPLOŠNA KNJIŽNICA je knjižnica, namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika splošna in šolska knjižnica, ki uporabljata skupne vire, o svoji dejavnosti poročata ločeno. Vsaka šteje svoje knjižnično gradivo, uporabnike in člane ter delavce, prav tako ločeno poročata o prihodkih in odhodkih ter času odprtosti. Podatke o uporabi gradiva posreduje vsaka knjižnica za svoje gradivo. Vsaka knjižnica šteje tiste dogodke, ki jih je organizirala sama, in udeležence teh dogodkov. Zagotavljanje prostorov, uporabniških mest in opreme prikazujeta glede na njihovo razpoložljivost uporabnikom v času odprtosti posamezne knjižnice. STANDARD je dokument, ki navaja splošna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. STAREJŠE KNJIGE so monografske publikacije, ki so izšle pred uvedbo strojnega stavljenja, to je do okoli leta 1830. STROKOVNI KNJIŽNIČARSKI DELAVCI so tisti delavci v knjižnici, ki opravljajo strokovna dela, temeljna za izvajanje knjižnične javne službe. Vključeni so knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar 80 pomočnik in bibliotekar. Imeti morajo izobrazbo, kot jo določa Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), in opravljen bibliotekarski izpit. STROKOVNO GRADIVO je vse gradivo, ki ni leposlovje, ne glede na to kateri starostni skupini je namenjeno. Statistični vprašalnik: Za namen vprašalnika za šolske knjižnice štejemo kot gradivo za strokovne delavce tisto strokovno gradivo, ki je namenjeno odraslim. Strokovno gradivo, namenjeno odraslim, s tematiko s področja vzgoje in izobraževanja, je pedagoško strokovno gradivo. ŠOLSKA KNJIŽNICA je knjižnica, ki deluje v izobraževalnih organizacijah na ravni primarnega, sekundarnega ali terciarnega izobraževanja – raven višjega strokovnega izobraževanja. Šolska knjižnica podpira izobraževalni proces, tako da izvaja knjižnično dejavnost predvsem za učence, vajence, dijake in študente višjih strokovnih šol ter za strokovne delavce teh šol. Knjižnične storitve lahko nudi tudi staršem oziroma splošni javnosti. Šolske knjižnice delimo na knjižnice v osnovnih šolah, v osnovnih šolah s prilagojenim programom, v glasbenih šolah, v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, v srednjih šolah, v višjih strokovnih šolah in v dijaških domovih. ŠOLSKI KNJIŽNIČAR je oseba, ki opravlja strokovna dela, temeljna za izvajanje knjižnične dejavnosti, potrebne za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja. V skladu s predpisi na področju vzgoje in izobraževanja je šolski knjižničar lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo ali bibliotekarstvo. Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja splošnoizobraževalnih oziroma strokovnoteoretičnih predmetov ali za svetovalnega delavca v izobraževalnem programu, v katerem opravlja vzgojno-izobraževalno delo knjižničarja, ter je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva. Študijskega programa izpopolnjevanja iz bibliotekarstva ni potrebno opravljati tistemu, ki je pridobil višjo izobrazbo z višješolskim študijskim programom knjižničarstva. Glede na Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) lahko delo knjižničarja opravlja tudi, kdor je pridobil višjo strokovno izobrazbo v svoji stroki pred uveljavitvijo tega zakona ali je na dan njegove uveljavitve delal v šolski knjižnici in izpolnjeval pogoje za to delo po predpisih, ki so veljali do 15. marca 1996 (izpolnjevanje pogojev po prejšnjih predpisih). TISKANI GLASBENI DOKUMENT (GLASBENI TISK) je dokument, katerega bistvena vsebina je tiskan zapis glasbenih del, običajno v obliki notnega zapisa (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije). Glasbeni tiski so lahko v knjižni obliki ali kot samostojni listi. UPORABA GRADIVA V KNJIŽNICI je uporaba gradiva v prostorih knjižnice, ki je uporabnikom dostopno na knjižnih policah v prostem pristopu in brez evidentiranja izposoje. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika uporabo gradiva v knjižnici merimo s štetjem fizičnih enot gradiva, ki so jih uporabniki vzeli s polic v območju prostega pristopa za uporabo v prostorih knjižnice (npr. v čitalnici). Pregledovanje naslovov z namenom izbiranja gradiva se ne šteje kot uporaba gradiva, šteje pa se že kratek pregled vsebine dokumenta. Število uporabljenih enot ocenimo s pomočjo opazovanja v tipičnem tednu. UPORABA KNJIŽNICE NA DALJAVO je uporaba gradiva in storitev knjižnice v primerih, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (npr. uporaba službe za dostavo gradiva, dostop ter uporaba elektronskih informacijskih virov in storitev). UPORABNIK KNJIŽNICE je fizična ali pravna oseba, ki uporablja storitve in gradivo knjižnice v njenih prostorih ali na daljavo. Knjižnične storitve vključujejo fizične storitve, elektronske storitve in uporabo knjižničnih prostorov. UPORABNIŠKO MESTO je prostor, namenjen za delo uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno gradivo. Vključena so delovna mesta brez opreme ali z opremo (npr. računalniki, terminali, mikrofilmskimi čitalniki), sedeži v prostorih za skupinsko delo in srečevanja, delovna mesta v individualnih študijskih celicah, v seminarskih in študijskih sobah itd. Za uporabniška 81 mesta ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah in gledaliških avditorijih, namenjenih obiskovalcem posebnih dogodkov. Prav tako so izključeni sedeži v hodnikih in restavracijah, ter blazine, na katerih lahko sedijo uporabniki. Statistični vprašalnik: Za namen statističnega vprašalnika o delu šolske knjižnice v rubriki »število uporabniških mest, kjer lahko uporabniki dostopajo do interneta« navedemo število tistih uporabniških mest, kjer lahko uporabniki dostopajo do interneta. Način dostopa do interneta je lahko tudi preko brezžične povezave, ki jo zagotavlja knjižnica oziroma njena matična organizacija. Ne štejemo pa možnosti vzpostavitve povezave v internet preko osebnega računa pri operaterjih mobilnih omrežij (npr. GPRS, EDGE, UMTS itd.). V rubriki »število enot knjižnice, kjer je omogočen brezžični dostop do interneta« navedemo število tistih enot šolske knjižnice, ki uporabnikom omogočajo brezžični dostop do interneta. UPRAVNA (ADMINISTRATIVNA) ENOTA je vsaka samostojna knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Izraz »samostojna« se ne nanaša na pravno ali finančno neodvisnost knjižnice, ampak zgolj na dejstvo, da je knjižnica organizacijsko samostojna enota, običajno znotraj večje organizacije. Upravna enota je lahko posamezna knjižnica ali večja organizacija, ki običajno združuje osrednjo/glavno knjižnico z enotami ter upravno- administrativno službo. VIRTUALNI OBISK je en cikel uporabniških aktivnosti na spletnem mestu knjižnice, izveden s strani uporabnikov z IP naslovov, ki niso v lasti knjižnice (običajno zunaj prostorov knjižnice), ne glede na število ogledanih strani ali elementov spletnega mesta. IP naslov (Internet Protocol) je številka, ki natančno določa računalnik v omrežju interneta. Virtualni obisk se običajno prične po uporabnikovem dostopu do vstopne strani na spletnem mestu knjižnice in se konča, kadar uporabnik sam zaključi sejo, oziroma kadar v določenem časovnem intervalu ni zaznana nobena aktivnost na strani. Naslednji dostop po daljšem intervalu pomeni nov obisk. Virtualni obiskovalec naj bo identificiran vsaj z unikatnim piškotkom in/ali unikatno kombinacijo uporabniškega IP-naslova in niza brskalnika (»user agent«). Znani spletni programi za iskanje podatkov (»spiders«) in sistemi za zajemanje spleta (»harvester«) naj bodo izključeni. VISOKOŠOLSKA KNJIŽNICA je knjižnica, ki je v prvi vrsti namenjena študentom ter učnemu in znanstvenoraziskovalnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delujejo kot univerzitetne knjižnice oziroma kot knjižnice fakultet, umetniških akademij in visokih strokovnih šol, ki so članice univerz, ali kot knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov. VLADNI DOKUMENT je dokument, ki ga na lastne stroške objavi vlada ali njegovo objavo predpisuje zakon ali mednarodna agencija (npr. Združeni narodi, Evropska unija, UNESCO). Vladne dokumente štejemo glede na njihovo obliko (tiskana, mikrooblika, elektronska oblika). Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika štejemo ločeno le patente, in sicer tiste, ki jih pridobi knjižnica v tiskani obliki. VOLUMEN (ZVEZEK) je fizična enota tiskanega dokumenta, ki vsebuje določeno število listov znotraj enega knjižnega ovoja in tvori celoto ali del kompleta. VPOGLED V VSEBINSKO ENOTO (PREVZEM) je uspešno izpolnjena zahteva po vsebinski enoti iz elektronskih virov, dostopnih na daljavo, ki jih zagotavlja knjižnica. Štejemo skupno število uspešnih prevzemov vsebinskih enot. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika pri navajanju uporabe vsebinskih enot (zlasti elektronskih knjig) govorimo o prevzemu, če uporabnik prenese vsebinsko enoto (elektronsko knjigo) in jo lahko uporablja za nedoločen čas. V primeru, da si uporabnik izposodi elektronsko knjigo za časovno omejeno obdobje, pa govorimo o izposoji elektronske knjige. VSEBINSKA ENOTA (VSEBINSKO SAMOSTOJNO DELO) je v elektronski obliki objavljeno delo ali njegov del, ki ga lahko enoznačno identificiramo (prepoznamo). Vsebinska enota je lahko besedilo ali avdiovizualno gradivo, ki je lahko izvirnik ali priredba drugega objavljenega dela. Vsebinske enote so lahko knjige ali poglavja knjig, posamični članki, izvlečki in povzetki, slovarske definicije, članki iz enciklopedije ali biografskega leksikona, kazala vsebine, deskriptivni (bibliografski) zapisi, 82 slike itd. Vsak format zapisa iste vsebinske enote (npr. PDF, HTML) štejemo kot posebno (ločeno) vsebinsko enoto. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika pri elektronskih virih, ki jih knjižnice naročajo v sodelovanju z drugimi knjižnicami oziroma organizacijami (konzorciji itd.), posamezna knjižnica navede uporabo elektronskih virov le za svoje uporabnike. Če podatki o uporabi ne omogočajo členitve, sporoča podatke za vse sodelujoče knjižnice nosilka konzorcija in to navede v opombah. ZAMENA je način pridobivanja publikacij z zamenjavo lastnih publikacij s publikacijami iz drugih organizacij. ZBIRKA ELEKTRONSKIH VIROV so vsi informacijski viri v knjižnični zbirki, ki so v elektronski obliki, tako izvorno digitalni kot tudi digitalizirani. Zbirka elektronskih virov vključuje podatkovne zbirke, elektronske serijske publikacije in digitalne dokumente. Viri so lahko dostopni na internetu, nameščeni na samostojnih računalniških delovnih postajah ali shranjeni na fizičnih nosilcih. Prosto dostopni viri na internetu, ki jih je knjižnica katalogizirala v svojem računalniškem katalogu ali v podatkovni zbirki, niso vključeni, lahko pa jih knjižnica šteje in prikazuje ločeno. Statistični vprašalnik: Za namen tega vprašalnika med elektronske publikacije na fizičnih nosilcih štejemo monografske publikacije (npr. disertacije in druga visokošolska zaključna dela), podatkovne zbirke in serijske publikacije na disketah, CD-ROM-ih, DVD- jih in podobno. V zbirko elektronskih virov ne štejemo avdiovizualnih publikacij na fizičnih nosilcih, ker so te zajete v posebni rubriki. Prav tako ne štejemo prosto dostopnih virov na internetu, ki jih je knjižnica katalogizirala v svojem računalniškem katalogu ali v podatkovni zbirki. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu (npr. Word, Excel in podobno), za namen vprašalnika prav tako ne štejemo. ZBIRKA V PROSTEM PRISTOPU je zbirka knjižničnega gradiva, ki je uporabnikom dosegljivo neposredno, brez pomoči knjižničarja. 83 POGOSTA VPRAŠANJA 2020 URADNI PODATKI Sedež knjižnice je obenem tudi enota (storitveno mesto) knjižnice To pomeni, da knjižnico, kjer je sedež osrednje knjižnice, štejemo tudi kot enoto knjižnice. Za namen tega vprašalnika bo tako v primeru splošne knjižnice, ki sestoji iz osrednje/glavne knjižnice, petih krajevnih in dveh potujočih knjižnic, skupno število enot knjižnice osem (1 osrednja/glavna knjižnica + 5 krajevnih knjižnic + 2 potujoči knjižnici = 8 enot). Primer: upravna enota knjižnice je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Poleg osrednje/glavne knjižnice ima še tri enote knjižnice, tj. krajevne knjižnice. Skupno število enot knjižnice znaša 4. Bibliobus in podatki o gradivu Knjižnica, ki ima bibliobus, podatke o gradivu, uporabnikih in izposoji ter obisku šteje samo za tiste občine, ki jih pokriva (npr. Maribor). Ostale knjižnice (npr. Lenart, Slovenska Bistrica itd.) dobijo podatke za svoje občine v knjižnici, kjer ima bibliobus sedež (npr. Mariborska knjižnica) in jih vključijo v svoje Poročilo o delu knjižnice. Če si dve ali več knjižnic deli bibliobus, ga v Poročilo o delu v rubriki «V knjižnici je sedež bibliobusa da ali ne« po predhodnem medsebojnem dogovoru vpiše le ena knjižnica. Postajališče bibliobusa Postajališče bibliobusa je lokacija, kjer se ustavlja bibliobus in se izvaja knjižnično dejavnost za uporabnike praviloma po vnaprej določenem urniku in trajanju postankov. Garažo bibliobusa štejemo za postajališče le v primeru, če ustreza tej definiciji. KNJIŽNIČNA ZBIRKA, PRIRAST IN ODPIS Priprava podatkov o zbirki, prirastu in odpisu knjižničnega gradiv s pomočjo izpisov COBISS3 Knjižnice pripravljajo podatke o zalogi, prirastu in odpisu s pomočjo posebnih izpisov v sistemu COBISS3. Šolske knjižnice – Izpis Z-BibsSiSt-01: Zbirka knjižnega in neknjižnega gradiva, Z-BibSiSt- 02: Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva in Z- BibSiSt-03: Odpis knjižnega in neknjižnega gradiva. Visokošolske knjižnice - Izpis Z-BibsSiSt-11: Zbirka knjižnega in neknjižnega gradiva, Z-BibSiSt-12: Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva in Z- BibSiSt-13: Odpis knjižnega in neknjižnega gradiva. Specialne knjižnice - Izpis Z-BibsSiSt-21: Zbirka knjižnega in neknjižnega gradiva, Z-BibSiSt-22: Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva in Z- BibSiSt-23: Odpis knjižnega in neknjižnega gradiva in splošne knjižnice - Izpis Z-BibSiSt-31: Zbirka knjižnega in neknjižnega gradiva, Z-BibSiSt-32: Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva in Z-BibSiSt-33: Odpis knjižnega in neknjižnega gradiva. Elektronski viri, ki so prosto dostopni na medmrežju Za namen tega vprašalnika jih ne štejemo, tudi če jih je knjižnica katalogizirala. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu (npr. Word, Excel in podobno), za namen tega vprašalnika ne štejemo. Elektronski viri Če podatkovne zbirke vsebujejo elektronske knjige, elektronske serijske publikacije in druge digitalne dokumente, se ti še dodatno navedejo (npr. 1 podatkovna zbirka in 120 elektronskih časopisov). Primer navajanja elektronskih knjig (podatki za leto 2017): eBook Academic Collection: 1 podatkovna zbirka, 160.000 e-knjig. Primer navajanja elektronskih serijskih publikacij: SAGE Premier: 1 podatkovna zbirka, 824 elektronskih serijskih publikacij. Primer navajanja drugih digitalnih dokumentov: Naxos Music Library World: 1 podatkovna zbirka, 105.000 zvočnih posnetkov. Priporočilo: sveže podatke za poročevalsko leto o enotah znotraj podatkovnih zbirk knjižnica poročevalka dobi praviloma v licenčni pogodbi. Če ima knjižnica na skupnem uporabniškem vmesniku možnost samostojne izbire nakupa naslovov elektronskih knjig, elektronskih serijskih publikacij in drugih digitalnih dokumentov, se skupni uporabniški vmesnik, ki zagotavlja dostop do teh virov, ne navaja posebej kot podatkovna zbirka. Če je na skupnem uporabniškem 84 vmesniku nameščeno več podatkovnih zbirk, štejemo vsako posebej. Primeri štetja elektronskih virov: uporabniški vmesnik EBSCOHOST: vsako podatkovno zbirko, do katere imajo uporabniki knjižnice dostop, štejemo ločeno (npr. Academic Search Complete, Business Source Elite, GreenFILE, LISTA - Library, Information Science & Technology Abstracts). Nabor dostopnih podatkovnih zbirk se lahko med knjižnicami razlikuje; založnik American Psychological Association (APA): vsako podatkovno zbirko, do katere imajo uporabniki knjižnice dostop, štejemo ločeno (PsycArticles, PsycBooks, PsycINFO); založnik Taylor & Francis: vsako podatkovno zbirko, do katere imajo uporabniki knjižnice dostop, štejemo ločeno (Social Sciences and Humanities Library – SSH Library, Science and Technology Library – ST Library, Fresh Journal Collection Library - FJC); Web of Science: vsako podatkovno zbirko, do katere imajo uporabniki knjižnice dostop, štejemo ločeno (Science Citation Index Expanded (SCI- EXPANDED), Social Sciences Citation Index (SSCI), Arts & Humanities Citation Index (A&HCI), Index Chemicus (IC), BIOSIS Citation Index itd.); IUS INFO, TAX-FIN-LEX, GVIN in SCOPUS: navajamo kot eno podatkovno zbirko; Kamra in dLib se navajata kot ena podatkovna zbirka s celimi besedili, Dobreknjige.si kot bibliografska podatkovna zbirka z izvlečki in kazali; Biblosa ne navajamo kot podatkovno zbirko, ampak navedemo samo število naslovov elektronskih knjig, ki jih je knjižnica pridobila. Pri zunanjem financiranju gre za elektronske vire, za katere je treba pridobiti pravico do uporabe, vendar te ni zagotovila knjižnica sama ali v sodelovanju z drugimi, ampak je to pravico pridobila druga ustanova praviloma za večje število knjižnic. Zanje knjižnica ni prispevala finančnih sredstev, prav tako njene naročnine niso pogoj za pristop h konzorciju. To so pogosto elektronski viri, ki jih na podlagi licenčne pogodbe, zagotavljajo v glavnem nosilci konzorcijev: npr. CTK, NUK ali IZUM. V tabeli Elektronski viri pridobljeni z obveznim izvodom se kot elektronske serijske publikacije navajajo le izvorno digitalne in že objavljene publikacije. Pri elektronskih serijskih publikacijah pridobljenih z obveznim izvodom štejemo tiste serijske publikacije, ki imajo dodeljeno ISSN številko za elektronsko izdajo. Primer elektronske serijske publikacije, ki jo merimo je revija Knjižnica (https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica). Podatke o elektronskih virih, ki se nanašajo na obvezni izvod po zakonu, izpolnjuje le Narodna in univerzitetna knjižnica. Elektronske vire, ki so bili naročeni v letu 2020, dostopni pa bodo/so šele v letu 2021 navedemo v poglavju Elektronski viri (2.4), ko so elektronski viri dejansko dostopni (2021). V poglavju Prihodki in odhodki knjižnice (5), pa v letu, ko smo jih plačali (2020). Za namen tega vprašalnika je enota štetja v poglavju Digitalizirano gradivo knjižnice (2.4) pri serijskih publikacijah letnik, ne glede na popolnost letnika. Repozitoriji se navajajo kot podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica. Drugo (Drugi digitalni dokumenti) Sem spadajo (2.4 a) patenti, avdiovizualni dokumenti, poročila, prednatisi, notni ali kartografski dokumenti, jezikovni tečaji itd. Navajajo se tako izvorno digitalni kot tudi digitalizirani dokumenti. Gradnja lastnih podatkovnih zbirk Štejemo podatkovne zbirke, ne pa posameznih digitalnih dokumentov. Podatkovna zbirka je definirana kot zbirka podatkov ali zapisov, shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje po teh podatkih in njihovo upravljanje. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Zbirki, ki jo samostojno kreiramo, damo običajno tudi ime. Podatkovna zbirka je lahko na cederomu, disketi, trdem disku ali drugače neposredno dostopna, lahko pa je dostopna prek klicnih linij ali interneta. Če npr. knjižnica gradi podatkovno zbirko diplomskih nalog, bo v rubriko »podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica« napisala številko 1, v rubriko »e-knjige: diplomske,…« pa število diplom v tej podatkovni zbirki. Katalog knjižnice v elektronski obliki Kataloga knjižnice v elektronski obliki ne štejemo kot podatkovno zbirko, ki jo gradi knjižnica. Način pridobivanja gradiva Problematika t. i. starega fonda: že inventariziran fond ni prirast. Če gradivo še ni bilo inventarizirano in knjižnica ne pozna načina pridobitve tega gradiva, ga štejemo kot dar. Gradivo, ki je bilo 85 pridobljeno kot lastna izdaja knjižnice, preko članarin v različnih združenjih ali v sklopu kotizacije, štejemo kot nakup ali dar, v odvisnosti od namenskosti porabljenih sredstev. Zamena pomeni pridobivanje gradiva z izmenjavo publikacij med knjižnicami, ne pa gradiva s katerim nadomestimo izgubljeno, poškodovano ali ukradeno gradivo. Serijske publikacije Pri prirastu štejemo serijske publikacije, ki jih je knjižnica dejansko prejela, pri tekoče naročenih serijskih publikacijah pa štejemo vse serijske publikacije, ki so naročene, tudi če v tistem letu niso prispele v knjižnico. UPORABA KNJIŽNICE IN UPORABNIKI Priprava podatkov o članih in izposoji gradiva s pomočjo izpisov COBISS3 Podatke o članih in izposojenem gradivu pripravimo s pomočjo posebnih izpisov v sistemu COBISS3. Šolske knjižnice uporabijo izpis I-BibSiSt- 01: Člani knjižnice in I-BibSiSt-02: Izposoja gradiva, visokošolske knjižnice I-BibSiSt-11: Člani knjižnice in I-BibSiSt-12: Izposoja gradiva, specialne knjižnice I-BibSiSt-21: Člani knjižnice in I-BibSiSt-22: Izposoja gradiva ter splošne knjižnice I-BibSiSt-31: Člani knjižnice in I-BibSiSt-32: Izposoja gradiva. Obisk razstav Navajamo samo obisk razstav, ki smo ga namensko šteli. Če obiska nismo namensko šteli, vpišemo pomišljaj in razloge pojasnimo v opombah. Izposoja Kot novo izposojo moramo šteti tudi vsako podaljšanje izposoje preko računalniškega kataloga ali telefona. Štejemo število inventarnih enot izposojenega gradiva. Pri izposoji štejemo izposojo serijskih publikacij v tiskani obliki kot izposojo knjižnega gradiva, izposojo serijskih publikacij na drugih fizičnih nosilcih pa kot izposojo neknjižnega gradiva (npr. DVD, mikrofilm itd.). Pri izposoji in uporabi serijskih publikacij kot fizično enoto štejemo vsako samostojno uporabljivo enoto gradiva, ne glede na njen obseg. Kroženje revij v knjižnici štejemo kot izposojo na dom oziroma na delovno mesto. Štejemo število evidentiranih izposoj. Ocena števila posredovanih referenčnih informacij in tipični teden Referenčne informacije so pisni ali ustni odgovor knjižničnega osebja na informacijsko (referenčno) vprašanje uporabnika, za katerega pripravo je potrebno poznavanje oziroma uporaba enega ali več informacijskih virov (kot so tiskano in netiskano gradivo, elektronske podatkovne zbirke, lastni in katalogi drugih knjižnic itd.). Odgovor lahko vključuje tudi priporočila, razlage ali navodila za uporabo posameznih informacijskih virov. Merimo jih s pomočjo tipičnega tedna. Usmerjevalne in napotitvene informacije (tj. informacije o lokaciji zaposlenih v knjižnici ali knjižničnih služb ter o odpiralnem času in opremi, npr. tiskalnikih, garderobi itd.) niso vključene. Metoda tipičnega tedna Tipični teden pomeni obdobje, ko v knjižnici merimo določene pojave, npr. obisk ali posredovanje referenčnih informacij, ki bi jih bilo sicer prezahtevno meriti skozi celo leto. V tipičnem tednu je število obiskovalcev oziroma posredovanih referenčnih informacij na povprečni ravni glede na celotno leto. Na podlagi opravljenih meritev (štetja) v tipičnem tednu podamo utemeljeno oceno vrednosti podatka na letni ravni. Tipični teden in programsko okolje COBISS3 Podatke o tipičnem delovnem tednu pridobimo tako, da izberemo razred Neprosto gradivo in nato metodo Razred, Določitev tipičnega delovnega tedna. Odpre se okno Določitev tipičnega delovnega tedna, kamor vnesemo poročevalsko leto. Za tipični teden izberemo tistega, v katerem število obiskov (ali transakcij v izposoji) najmanj odstopa od povprečnega števila obiskov (oz. transakcij). Pri tem upoštevamo vse tedne, ne samo polne. Dobljen rezultat pomnožimo z 52 (tedni) oziroma 38 (tedni) v primeru šolske knjižnice, s čimer se podatek aplicira na celo leto. Zaradi epidemije COVID-19 je bilo izvajanje dejavnosti knjižnic v letu 2020 okrnjeno, zato pri izračunu upoštevamo samo tedne, ko so obiskovalci lahko (fizično) vstopili v prostore knjižnice. Uporaba elektronskih knjig (izposoja, prevzem) Pri navajanju podatkov o prevzemih oziroma izposoji iz poročil o uporabi za elektronske vire EBSCO eBook (Academic) Collection, eBook Public Library Collection in eBook Business Collection 86 navedemo kot število prevzemov podatek v stolpcu "eBook Full Text", kot število izposoj pa podatek v stolpcu "eBook Offline/Download". Pri nekaterih uporabniških vmesnikih lahko uporabnik po poteku roka omejitve uporabe neke elektronske knjige za druge uporabnike knjižnice preneseno datoteko z elektronsko knjigo uporablja časovno neomejeno (npr. Media Library Online – t. i. »social DRM«). V takih primerih uporabe ne štejemo kot izposojo elektronske knjige, ampak kot prevzem. Uporaba elektronskih virov, dostopnih na daljavo V skladu s standardom ISO 2789 in COUNTER Code of practice 5 navajamo kot število vpogledov v vsebinske enote (prevzeme) podatke iz poročil o » Total_Item_Request«. Uporaba elektronskih virov, dostopnih na daljavo, ki jih knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami Vsaka knjižnica navaja uporabo za zapise, ki jih je knjižnica prispevala v skupen elektronski vir. Če knjižnice tega podatka nimajo, uporabo navede samo ena knjižnica in sicer v dogovoru s sodelujočimi ustanovami. Uporaba elektronskega vira PressReader Kot uporabo (število prevzemov) za vir PressReader navedemo seštevek prevzetih člankov in prevzetih številk serijskih publikacij iz poročil o uporabi (seštevek podatkov iz poročil »Articles read« in »Issues read«). Potencialni uporabniki visokošolskih knjižnic Za namen tega vprašalnika v dodiplomski študij uvrščamo študentske programe prve stopnje (visokošolski strokovni in univerzitetni), v podiplomski pa študijske programe druge (magistrski in enovit magistrski) in tretje stopnje (doktorski). Aktivni člani Glede na različne prakse pri določanju kategorij članov na podlagi tega podatka o članu iz sistema COBISS3/Izposoja ne moremo vedno pridobiti odgovora na vprašanje 3.1.1 Člani knjižnice. Za namen izpolnjevanja tega vprašalnika visokošolskim, šolskim in (po potrebi) specialnim knjižnicam predlagamo uporabo polja »Skupina članov« v zavihku »Članstvo«. Visokošolske knjižnice ustvarite lokalni šifrant (CODE 328) z vrednostmi »visokošolski učitelji in sodelavci, znanstveni delavci«, »študenti« in »drugi uporabniki«. V skupino »visokošolski učitelji in sodelavci, znanstveni delavci« v tem primeru lahko uvrstite vse, ki izvajajo pedagoški oziroma znanstveni proces, ne glede na kategorijo člana (npr. 014, 015, 006, 011). Šolske knjižnice ustvarite lokalni šifrant (CODE 328) z vrednostmi »strokovni delavci«, »učenci« in »drugi uporabniki«. V skupino »strokovni delavci« v tem primeru lahko uvrstite vse, ki izvajajo pedagoški proces, ne glede na kategorijo člana (npr. 014, 015, 006). Aktivni člani šolske knjižnice so lahko tudi otroci iz vrtca, ki deluje v okviru šole. Specialne knjižnice, kjer zaposleni v matični ustanovi nimajo enotne kategorije 014, ustvarite lokalni šifrant (CODE 328) z vrednostma »zaposleni v ustanovi« in »drugi uporabniki«. V skupino »zaposleni v ustanovi« v tem primeru lahko uvrstite vse, ki so zaposleni v ustanovi, ne glede na kategorijo člana (npr. 014, 015, 006). Izobraževanje uporabnikov Pri štetju ur izobraževanja upoštevamo 60 minut trajanja izobraževanja. PROSTOR IN OPREMA TER DOSTOPNOST GRADIVA IN STORITEV KNJIŽNICE Uporabniška mesta Navajamo tudi neformalne sedeže v prostorih za skupinsko delo in srečevanja. Ravno tako upoštevamo tista uporabniška mesta, kjer lahko uporabniki s svojim računalnikom dostopajo do interneta. Neto uporabna površina Od leta 2014 je všteta površina toaletnih prostorov. PRIHODKI IN ODHODKI KNJIŽNICE V vprašalniku je predvideno poročanje po načelu denarnega toka. Prihodki knjižnice V tabeli Prihodki knjižnice (5.1) so prikazani vsi prihodki, ki jih je knjižnica evidentirala v poročevalskem letu. Za namen tega vprašalnika ločimo, glede na vir financiranja: prihodke iz sredstev javnih financ: vpišemo 87 podatek iz rubrike AOP 403 (prejeta sredstva iz državnega in občinskih proračunov ter EU, vključno s prejetimi sredstvi iz skladov socialnega zavarovanja ter javnih skladov in agencij, npr. ARRS), druge prihodke za izvajanje javne službe in tržne dejavnosti: vpišemo in seštejemo podatka iz rubrik AOP 420 in 431 (članarine, zamudnine, fotokopiranje, sponzorstva itd.). Odhodki knjižnice V tabeli Odhodki knjižnice (5.2) so zajeti vsi odhodki knjižnice. Za namen tega vprašalnika delimo odhodke knjižnice na: plače, prispevke in druge izdatke zaposlenih: vpišejo in seštejejo se podatki iz rubrik AOP 439 in 447 ter 482 in 483 (plače, odpravnine, druga nadomestila zaposlenim – prevoz in prehrana, jubilejne nagrade itd.), izdatke za blago in storitve: vpišejo in seštejejo se podatki iz rubrik AOP 453, 464, 465, 466, 467, 468, 469 ter 484 (stroški materiala in storitev, stroški čiščenja, komunalni stroški, stroški za elektriko in ogrevanje, najemnine, tekoče vzdrževanje, nakup gradiva v elektronski obliki, avtorsko, pogodbeno in študentsko delo, izdatki za izobraževanje zaposlenih itd.), investicijske odhodke: vpiše se podatek iz rubrike AOP 470 (nakup neopredmetenih in opredmetenih sredstev, druge opreme, nakup gradiva na fizičnih nosilcih, nakup drobnega inventarja, nakup zemljišč, gradnja novih objektov itd.), od tega večje investicije, nakup ali gradnja objektov itd.: vpiše se podatek oz. seštevek iz rubrik AOP 471 in 475. V ločeni tabeli Sredstva, porabljena za informacijske vire in izobraževanje (5.2.1) prikazujemo podatke, ki smo jih že upoštevali v tabeli 5.2. Javni zavodi, ki poleg knjižnične dejavnosti po Zakonu o knjižničarstvu opravljajo tudi druge vrste dejavnosti (npr. muzej, galerija, kulturni dom), ne poročajo za vse dejavnosti, ampak le v sorazmernem deležu za knjižnično dejavnost. Sem štejemo vodarino, zavarovanje objektov, vzdrževanje vozil, tekoče vzdrževanje opreme itd. KNJIŽNIČNI DELAVCI so vse osebe, ki so zaposlene v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Knjižnice zaposlujejo za izvajanje knjižnične dejavnosti strokovne knjižničarske delavce in druge strokovne delavce ter administrativno-tehnične delavce. Osebe, ki so v knjižnici zaposlene v programu javnih del, štejemo kot redno zaposlene za določen čas. Občasno, projektno zaposlene po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu, delavce, zaposlene preko študentskega servisa, prostovoljce in neplačane delavce evidentiramo kot delavce, ki niso v rednem delovnem razmerju. Za namen tega vprašalnika upoštevamo naslednje stopnje izobrazbe: 1 – 4 osnovnošolska, nižje poklicna in srednje poklicna izobrazba 5 srednješolska izobrazba 6/1 visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 6/II visokošolska strokovna izobrazba (1. bolonjska stopnja) 7 visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja), specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi 8/I magisterij znanosti 8/II doktorat znanosti, 3. bolonjska stopnja Strokovni delavci knjižnice Strokovni delavci knjižnice so tisti delavci v knjižnici, ki opravljajo strokovna dela, temeljna za izvajanje knjižnične javne službe. Vključeni so knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar pomočnik in bibliotekar. Imeti morajo izobrazbo, kot jo določa Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), in opravljen bibliotekarski izpit. Oseba, ki se zaposli kot strokovni knjižničarski delavec, mora imeti opravljen bibliotekarski izpit. Oseba se lahko zaposli kot strokovni knjižničarski delavec tudi brez opravljenega bibliotekarskega izpita, vendar ga mora opraviti najkasneje v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja ali po premestitvi na delovno mesto, na katerem je bibliotekarski izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. ZAKLJUČEK MERITEV S klikom na ikono »Zakleni in oddaj« se vprašalnik samodejno zaklene in podatki se pripišejo v podatkovno zbirko BibSiSt online. S tem, ko knjižnice vprašalnik zaklenejo in oddajo, jamčijo za verodostojnost podatkov. Vprašalnikov ni treba natisniti in poslati NUK. 88 SEZNAM SPLOŠNIH KNJIŽNIC V LETU 2020 V seznamu so navedeni naslednji podatki: ime knjižnice, naslov, elektronski naslov in telefon knjižnice, URL in ISIL. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 Celje sikce@knjiznica-celje.si 03/426 17 10 http://www.knjiznica-celje.si SI-50400 KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK Trg Franca Kozarja 7 1430 Hrastnik info@knjiznica-hrastnik.si 03/564 61 75, 03/564 61 77 http://www.hra.sik.si SI-50224 KNJIŽNICA LAŠKO Aškerčev trg 4 3270 Laško info@knjiznica-lasko.si 03/734 43 00 http://www.knjiznica-lasko.si SI-50438 OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Hribernikova ulica 1 3330 Mozirje knjiznica.mozirje@moz.sik.si 03/837 01 80 http://www.knjiznica-mozirje.si SI-50435 KNJIŽNICA ROGAŠKA SLATINA Celjska cesta 13 3250 Rogaška Slatina sikrsl@r-sl.sik.si 03/818 57 80 http://www.knjiznica-rogaska- slatina.si SI-50419 SPLOŠNA KNJIŽNICA SLOVENSKE KONJICE Mestni trg 4 3210 Slovenske Konjice info@knjiznicakonjice.si 03/758 04 33 http://www.knjiznica- slovenskekonjice.si/ SI-50425 KNJIŽNICA ŠENTJUR Mestni trg 5 B 3230 Šentjur knjiznicasen@sen.sik.si 03/746 37 40 http://www.sen.sik.si SI-50428 JAVNI ZAVOD KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH Aškerčev trg 20 3240 Šmarje pri Jelšah info@kspj.si 03/817 15 61 http://www.s-je.sik.si SI-50418 KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE Ulica 1. junija 19 1420 Trbovlje knjiznicatrb@trb.sik.si 03/562 57 10 http://kts.trbovlje.si SI-50242 KNJIŽNICA VELENJE Šaleška cesta 21 3320 Velenje tajnistvo@vel.sik.si 03/898 25 66 www.knjiznica-velenje.si SI-50420 KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta 1 1410 Zagorje ob Savi sikzag@zag.sik.si 03/566 06 20 http://www.zag.sik.si SI-50226 MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC Aškerčeva 9 a 3310 Žalec skzal@zal.sik.si 03/712 12 52 http://www.zal.sik.si SI-50434 KNJIŽNICA BREŽICE Trg Jožeta Toporišiča 1 8250 Brežice info@knjiznica-brezice.si 07/496 26 49 http://www.knjiznica-brezice.si SI-50469 KNJIŽNICA ČRNOMELJ Ulica Otona Župančiča 7 8340 Črnomelj knjiznicacrn@crn.sik.si 07/305 13 64 https://knjiznica-crnomelj.si/ SI-50462 KNJIŽNICA KOČEVJE Trg zbora odposlancev 26 1330 Kočevje sikkoc@koc.sik.si 01/893 13 20 http://www.knjiznica-kocevje.si SI-50152 VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO Cesta krških žrtev 26 8270 Krško knjiznica@knjiznica-krsko.si 07/490 40 00 http://www.knjiznica-krsko.si SI-50473 LJUDSKA KNJIŽNICA METLIKA Cesta bratstva in enotnosti 23 8330 Metlika knjiznica-metlika@guest.arnes.si 07/369 15 22 http://www.knjiznica-metlika.si/ SI-50465 KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO Rozmanova 28 8000 Novo mesto knjiznicanm@nm.sik.si 07/393 46 74 http://www.kmj.si SI-50450 89 KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Škrabčev trg 21 1310 Ribnica miklova.hisa@siol.net 01/835 03 82 http://www.miklovahisa.si/ SI-50154 KNJIŽNICA SEVNICA Prešernova ulica 1 8290 Sevnica info@knjiznica-sevnica.si 07/814 03 04 http://www.knjiznica-sevnica.si SI-50480 KNJIŽNICA PAVLA GOLIE TREBNJE Kidričeva ulica 2 8210 Trebnje knjiznica.trebnje@tre.sik.si 07/348 21 12 http://www.tre.sik.si SI-50468 OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Trg Toneta Čufarja 4 4270 Jesenice info@knjiznica-jesenice.si 04/583 42 00 http://www.knjiznica-jesenice.si SI-50274 MESTNA KNJIŽNICA KRANJ Gregorčičeva ulica 1 4000 Kranj mkk@mkk.si 04/201 35 71 http://www.mkk.si/ SI-50250 KNJIŽNICA ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA Vurnikov trg 1 4240 Radovljica info@rad.sik.si 04/537 39 00 www.rad.sik.si SI-50272 KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA Šolska ulica 6 4220 Škofja Loka info@knjiznica-skofjaloka.si 04/511 25 00 http://knjiznica-skofjaloka.si SI-50280 KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA TRŽIČ Balos 4 4290 Tržič siktrz@trz.sik.si 04/592 38 83, 04/592 38 81 http://www.knjiznica-trzic.si/ SI-50296 LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA Cesta IV. prekomorske 1 5270 Ajdovščina ajdovscina@ajd.sik.si 05/364 42 50 http://www.ajd.sik.si SI-50565 MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA Ulica sv. Barbare 4-5 5280 Idrija knjiznicaidr@idr.sik.si 05/373 40 60 http://www.idr.sik.si SI-50560 GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA NOVA GORICA Trg Edvarda Kardelja 4 5000 Nova Gorica goriska.knjiznica@gkfb.si 05/330 91 00 http://www.gkfb.si SI-50550 KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA TOLMIN Tumov drevored 6 5220 Tolmin knjiznica@kcktolmin.si 05/381 15 26 http://www.kcktolmin.si SI-50570 KNJIŽNICA DRAVOGRAD Koroška cesta 47 2370 Dravograd knjiznicadra@dra.sik.si 02/871 07 60 http://www.knjiznica-dravograd.si SI-50375 KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI Mariborska cesta 6 2360 Radlje ob Dravi sikrdl@r-dr.sik.si 02/888 04 04 http://www.knjiznica-radlje.si SI-50372 KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA RAVNE NA KOROŠKEM Na gradu 1 2390 Ravne na Koroškem knjiznica@rav.sik.si 02/870 54 24 http://www.rav.sik.si SI-50350 KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA SLOVENJ GRADEC Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec knjiznicasg@sg.sik.si 02/883 93 50 http://www.sg.sik.si SI-50359 KNJIŽNICA MAKSE SAMSA Trg Maršala Tita 2 6250 Ilirska Bistrica sikilb@knjiznica-ilb.si 05/714 41 88 http://www.knjiznica-ilb.si SI-50533 MESTNA KNJIŽNICA IZOLA, BIBLIOTECA CIVICA DI ISOLA Ulica Osvobodilne fronte 15 6310 Izola/Isola knjiznica.izola@guest.arnes.si 05/663 12 85 http://www.izo.sik.si SI-50523 90 OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA KOPER, BIBLIOTECA CENTRALE SREČKO VILHAR CAPODISTRIA Trg Brolo 1 6000 Koper/Capodistria knjiznicakp@kp.sik.si 05/663 26 00 http://www.kp.sik.si SI-50500 MESTNA KNJIŽNICA PIRAN, BIBLIOTECA CIVICA PIRANO Župančičeva ulica 4 6330 Piran/Pirano infopir@pir.sik.si 05/671 08 70 http://www.pir.sik.si/slo/ SI-50516 KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA POSTOJNA Trg padlih borcev 5 6230 Postojna sikpos@po.sik.si 05/726 45 20 http://www.po.sik.si SI-50530 KOSOVELOVA KNJIŽNICA Mirka Pirca 1 6210 Sežana kosovelova.knjiznica@kosovelova.si 05/731 00 30 http://www.sez.sik.si SI-50531 KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA Partizanska cesta 22 1380 Cerknica info@kjuc.si 01/709 10 78 http://www.kjuc.si SI-50216 KNJIŽNICA DOMŽALE Cesta talcev 4 1230 Domžale info@dom.sik.si 01/724 12 04 http://www.knjiznica-domzale.si SI-50217 MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva cesta 15 1290 Grosuplje knjiznicagrs@gro.sik.si 01/786 00 20 http://www.gro.sik.si SI-50219 KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Ljubljanska cesta 1 1241 Kamnik mkk@kam.sik.si 01/831 12 17, 01/831 25 97 http://www.kam.sik.si SI-50117 KNJIŽNICA LITIJA Parmova 9 1270 Litija knjiznica.litija@gmail.com 01/898 05 80 http://www.knjiznica-litija.si SI-50168 MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA Kersnikova ulica 2 1000 Ljubljana uprava@mklj.si; info@mklj.si 01/308 50 00 http://www.mklj.si SI-55851 KNJIŽNICA LOGATEC Tržaška 44 1370 Logatec knjiznica.logatec@log.sik.si 01/754 17 22 http://www.knjiznicalogatec.si SI-50245 KNJIŽNICA MEDVODE Cesta komandanta Staneta 10 1215 Medvode info@knjiznica-medvode.si 01/361 30 53 https://www.knjiznica-medvode.si/ SI-55848 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Tržaška cesta 32 1360 Vrhnika knjiznica@ckv.si 01/755 31 14 http://www.ckv.si SI-50225 JAVNI ZAVOD KNJIŽNICA GORNJA RADGONA Trg svobode 4 9250 Gornja Radgona katarina.rauter@g-ra.sik.si 02/564 88 40 www.lu-gradgona.si SI-50610 KNJIŽNICA - KULTURNI CENTER LENDAVA - LENDVAI KÖNYVTÁR ÉS KULTURÁLIS KÖZPONT Glavna ulica - Fő utca 12 9220 Lendava/Lendva info@kkl.si 02/575 13 53, 02/574 25 83 http://www.kkl.si SI-50614 SPLOŠNA KNJIŽNICA LJUTOMER Glavni trg 2 9240 Ljutomer knjiznicaljt@lju.sik.si 02/584 12 36 http://www.knjiznica-ljutomer.si SI-50616 POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MURSKA SOBOTA Zvezna ulica 10 9000 Murska Sobota info@ms.sik.si 02/530 81 10 http://www.ms.sik.si SI-50600 KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA ORMOŽ Žigrova ulica 6b 2270 Ormož knjiznica.ormoz@knjiznica-ormoz.si 02/741 55 80 http://www.orm.sik.si SI-50395 91 KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Prešernova ulica 33-35 2250 Ptuj kip@knjiznica-ptuj.si 02/771 48 00 http://www.knjiznica-ptuj.si SI-50360 KNJIŽNICA LENART Nikova ulica 9 2230 Lenart v Slovenskih goricah info@knjiznica-lenart.si 02/720 06 20 http://www.knjiznica-lenart.si SI-50369 MARIBORSKA KNJIŽNICA Rotovški trg 2 2000 Maribor info@mb.sik.si 02/235 21 00 https://www.mb.sik.si SI-50304 KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16 2310 Slovenska Bistrica info@kjv.si 02/805 51 00 http://www.Kjv.si SI-50379 SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Mikschallee 4 A-9020 Klagenfurt/Celovec ssk@celovec.sik.si 0043/463 32385 http://www.celovec.sik.si SI-51901 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Ul. sv. Frančiška 20 34133 Trst trst@knjiznica.it 0039/040 635629 http://www.knjiznica.it SI-51902