m
List iz) ' Stane z. leta 61., p
. uro.
Stev. 11 November 1923
;->jpro»iiištvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi	se	ne	vračajo ::
VSEBINA:
Ing. R.: Kmetijski pomenki.
France Magajna: Nekaj o umetnih gnojilih.
Just Ušaj: Kako ravnamo z vinom do prvega pretakanja.
Zivinozdravnik Č.: Bela griža pri perutnini. ,
Ing. A. Podgornik: Esparzeta.
Jože Pušpov: Umetna gnojila in kmeto-valfceva denarnica.
Zivinozdravnik Č.: Konjska pasma »Haf-litiger«.
Pitanje prašičev.
Najpogostejše mlečne napake.
Pridelek vina v Italiji.
Izvoz zgodnjega krompirja.
Izseljeniški vestnik.
Zadružništvo:	Dolžnosti	nadzorstva;
Belgijsko zadružništvo.
Kakšne naj bodo zavarovalnice goveje živine.
Vprašanja in odgovori. •
Kako je po deželi.
Knjigovodski tečaj.
Gospodarska navodila za november.
Tržni pregled.
Razno.
CENA OGLASOM:	1 stran 100 Lir
Vz strani 60 Lir strani 40 Lir V8 strani 25 Lir
Za objavo v 2 št. 5% popusta, v 3 št. 10%, v 6 št. 20% celo leto 30% popusta.
Trte cepljene in sadno drevje, velika izbira pri Ivun-u Fortič, trtnica, Preserje pri Komnu. Cenik zastonj.
aaflaaaaaiaflaflflaaa
Kmetovalci I
Najboljša umetna gnojila, po najnižjih dnevnih cenah — celim vagonom se priloži spričevalo od preizkuševališča — dobite edino pri
Zadružni Zvezi v Gorici
Corso Verdi 37, (skladišče via Morelli 36.)
Izšel Je ravnokar
Ljudski Koledar 1924
s zelo bogato vsebino In mnogimi slikami. Razen zelo Izčrpnega pregleda čez 1.1923 Vam nudi veliko gospo« darskega gradiva, ki bo naSe kmete-gospodarje gotovo zanimalo.
Dobite ga za 2 liri mt v knjigarni Katoliškega tiskovnega društva v Gorici (v Montovi hiši).
Zadružniki!
Vaša dolžnost je, da se poslužujete vsi nove
»ZAMIIŽME TISKARNE*
v Gorici, Riva Piazzutta 18
Izvršuje vsa tiskarska dela solidno :: in po konkurenčnih cenah. ::
Naročila sprejema tudi Knjigarna K. T. D. via Carducci 2.
Znana slovenska tvrdka
JOSIP KERŠEVANI
  mehanik, puškar In trgovec
Gorica, Stolni trg št.9(desno>
se priporoča slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Original „Mundlos“, izdelek nemških tovaren, zanje jamči 25 let. Poduk v umetnem vezenju, krpanju in šivanju brezplačen. V zalogi ima najboljša dvokolesa znamke „Kolumbia“, izdelek ameriških tovaren, za iste jamči 2 leti, ter posamezne dele strojev.
Delavnica in popravljalnica Stolni trgr št. S
GOSPODARSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro.
Leto II.	Štev.	11
November 1923
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
Kmetijski pomenki.
>'Ne maram biti kmet.« reče marsikateri kmetski sin in zapusti domačo grudo ter gre po svetu. Ker noče kopati zemlje in kidati gnoja, ker noče jesti kislega zelja in polente, gre v tvornico, kjer postane suženj stroja in kjer postane sam stroj. Njegova živost se izgubi, njegova duša otopi. Hote ali nehote izgubi vsak polet, vsako prosto misel, ki bi ga osvobodila tegob vsakdanjega življenja. Celo njegovo življenje in vse njegovo stremljenje je obrnjeno na kruh, na materijelno uživanje, na njegovo današnjo potrebo.
Zavlada stavka ali pomanjkanje dela. Brezposelnost zavlada v delavskih hišah, pomanjkanje zaslužka in jela. Tedaj je na cesti brez vsega. Tedaj bi bila dobra tudi polenta in kislo zelje, a ni ne enega in ne drugega. Pomanjkanje in cestni ter tvorni-ški prah oteži pljuča in jetika ga pobere v zgodnjih letih mladosti.
Neredka je podobna zgodovina rodni grudi ubeglih sinov.
Starci po duhu in telesu so večkrat še mladi ljudje, ki so prebili celo svoje življenje na kmetskem posestvu. Mrtve oči jim gledajo iz lobanje, upognjen jim je hrbet. Delajo zemljo in se ubijajo s kmetijo, ker nimajo in ne morejo dobiti drugega poklica. Nimajo veselja do kmetskega dela, ker ne vedo, kaj je kmetijstvo.
Kmetijstvo ni navadna obrt, ki bi predelovala mrtve snovi v uporabljive izdelke, kot to delajo druge obrti, temveč ima za podlago življenje. Kmet odpira in odkriva v zemlji in sploh v prirodi skrite moči ter jih skuša uporabiti sebi v prid. Čimbolj se
mu to posreči, čim globlje more poseči v čudežno in skrito snovanje prirode, tem-večji uspeh ima. Predno pa hoče in more poseči v snovanje prirode, mora isto tudi vsaj kolikor mogoče poznati. Mora si znati razlagati različne pojave, ker edino na ta način bo mogel prirodo podpirati ali pa boriti se proti njenim škodljivim uplivom. Eno in drugo je v kmetijstvu nujno potrebno.	______
Pravijo, da je kmetijstvo najbolj nazadnjaško od vseh gospodarskih panog. Vsa tehnika se je v zadnjem in v tem stoletju visoko razvila, kmet pa dela še vedno tako, kot je delal njegov praded. Njegovo delo ,ie odsev tisočerih navad, ki so prišle v meso in kri, a ki so nastale vse na podlagi poskusov. Uspeh kmetijstva ne zavist samo od volje kmetove, temveč v izdatni meri od Božjega blagoslova. Vse delo in ves trud ne pomaga nič, ako ni o pravem času dežja ali solnca. Moderna tehnika se je razvila v zidanih in kritih prostorih na podlagi računov in poskusov, katerim so žrtvovali različni učenjaki celo svoje življenje in pri katerih so izgubili tisoči delavcev svoje ude in svoje življenje.
Biti kmet, je bilo do nedavno sramota in še danes po šoli svetovne vojne — se marsikdo čuva priti v bližino onega, ki skrbi za to, da ljudje v drugih poklicih ne umrejo lakote. V starem veku so sužnji obdelovali zemljo.
Malo desetletij je prešlo, od kar se je inteligenca počela res zanimati za kmetijstvo; prej se je zanimala le v toliko, da je izžela iz kmetskega stanu čim večje davke.
Moderni kmetovalec-učenjak se je skušal oprostiti prirodnih sil in je skušal vse ugodne prirodne vplive nadomestiti umetnim potom ter odstraniti vse kvarne prirodne pojave. Kako je uspel?
Po celem svetu so bili znani Rotschildovi vrtovi na Dunaju, od kjer je Rotschild dobival januarja meseca zrelo grozdje, breške zrele februarja meseca itd. Čudežni so bili ti vrtovi, a vzdrževati jih je mogel edino miljarder Rotschild. Ko je zavladala po svetovni vojni v Avstriji nesorazmerna draginja premoga, so vrtove opustili, ker je bilo vzdrževanje predrago tudi za mi-ljarderja Rotschilda.
Kmetovalec mora prirodo podpirati v njenem snovanju oz. sc proti njej tudi boriti. Koliko se je v tem oziru že napravilo, ne pri nas, naj nam pojasnijo sledeči vzgledi:
Znano je, da ozimna pšenica ne rodi zlatega zrnja, ako jo vsejemo spomladi. Sicer vzide, tudi raste, a ne pride do stebla. Na vsak način mora mraz vplivati na zrno, oziroma na mlado rastlinico, ako hočemo, da bomo od ozimne pšenice jedli kruh. So pa leta, ko ni mogoče vsejati ozimne pšenice. Je li kakšen izhod? V zadnjih letili se delajo v tem oziru različni poskusi in po dosedanjih podatkih je mogoče vsejati tudi spomladi ozimno pšenico, a se jo mora v to svrho posebej pripraviti, in sicer: Najprej se mora seme namočiti v vodi in pustiti vzkliti. Nato se seme razgrne po deskah, kjer ima mraz dostop do njega in se ga mora tam pustiti do setve. Na vsak način mora mraz vplivati na seme, drugače ne bo moke.
Kokoši izležejo v zimskem času mnogo manj jaiec. kot v poletnem. Znanost je dokazala, da je temu pomanjkanju jajec vzrok predvsem pomanjkanje svetlobe. V velikili perutninskih podjetjih, s tisoči perutnine, nadomestijo zato prirodno svetlobo z umetno in baje dosežejo s tem velik uspeh. Kokoš polaga jajca navadno okoli 8 ure zjutraj, potem, ko je bila na svetlobi najmanj 2 uri. V imenovanih velikili podjetjih sveti zato električna luč od 5'/2 zjutraj do solnčne svetlobe.
V	kmetijstvu igra veliko vlogo dež, ki je pravi osrečevatelj zemlje, ako pride o pra-
vem času. Ako ga pa ni, potem zavlada suša, ki toliko trpinči našega kmeta. V Angliji, Franciji, Nemčiji in Ameriki imajo danes že napeljano vodo na posestva, katero spremene s posebnimi stroji v umeten dež. Zanimiv je pogled na te stroje, kako se pomikajo ob njivi in namakajo vode željne rastline in zemljo. Namakanje travnikov in tudi njiv s pomočjo posebnih kanalov je širom sveta znano in poznano celo zaostalim kmetom v Macedoniji.
Po celem svetu so znani veliki nasadi jablan v Kaliforniji, ki so po svojem obsegu večji od Vipavske doline. V teh nasadih je mnogo let delala preglavico zgodaj padajoča slana, ki je nastopila prej, kot je sad.ie dozorelo. Iznajdljivi Amerikanci so si pa znali pomagati tudi v tem slučaju in so postavili med vrste jablan v gotovi razdalji nalašč za to pripravljene peči, ki celo noč v toliko razgrevajo zrak, da je slana onemogočena.
Vsak narod je imel in ima pesnike, ki opevajo lepoto življenja na deželi in lepoto kmetskega dela, ki krepča telo in vedri duha. Nikdo tako mirno in sladko ne spi, kot kmet, ki se je celi dan trudil in se tudi utrudil. Tak kmet zaspi v zavesti, da je storil svojo dolžnost in zvečer še moli za božji blagoslov Umevno ie, da .ie kmetski stan najbolj Rogu vdan. ker vidi in občuti vedno, da vlada višja sila nad njim in njegovim delom.
Z zarjavelim, a zadovoljnim obrazom gleda naš orač na preobračajočo se brazdo, zadovoljen si obriše kopač z rokavom srajce pot s čela, ko pogleda na skopano njivo, trgači veselo prepevajo v vinogradu noseč polne brenta če v orne, tekmujejo delavci na senožeti in žaniice med zlatim žitom. Večkrat ni kmetsko delo lepo in prijetno, a vedno je koristno in častno.
In kaj je kmet našemu slovenskemu rodu? Veliko večino, največji odstotek za naš rod zasluženih mož ie dal naš kmetski stan in ako bo naš kmetski stan vedno ostal čil in zdrav, se ni bati za naš rod.
Ing. R.
Nekaj o umetnih gnojilih.
France Magajna.
(Nadaljevanje.)
Druga redilna snov za rastline je kalij, ki jo dajemo slednjim v obliki kajnita in kalijeve soli. Kalij je rastlini nujno potreben v začetku njenega življenja. Cim starejša je rastlina, ali bolje povedano, čimbolj rastlina zori, tem manj ga rabi. Kalija ne nagromadi rastlina v semenu nego ga pusti niže v steblu. Zrela koruza ima naprimer trikrat več kalija v steblu kakor v zrnju, primerjano kajpada z enako težo zrnja kot stebla.
A v začetku je za vsako rastlino kalij neobhodno potreben in naši travniki ga posebno potrebujejo. Kalija je mnogo sko-ro v vsaki zemlji, a je v taki obliki, da ga rastline ne morejo porabiti. Moramo ga jim torej dati umetnim potom.
Kalijeva gnojila so kajnit, ki vsebuje rnalce nad 12% kalija in razne kalije soli. Kajnit je sicer cenejši, a po svoji vrednosti je dražji od večodstotnih kalijevih soli; za nas pridejo torej vpoštev le kalijeve soli. 40% kalijevo sol trosimo skupno s fosfornimi gnojili, v razmerju ena tretjina kalijeve soli in dve tretjini Thomasove žlindre ali superfosfata.
Za naše kraške kraje, kjer je zemeljska plast nizka in je vsled tega suša najhujše zlo, ki jo zadeva, so kalijeva gnojila še posebno važna radi tega, ker zadržujejo vlago.
Tretja neobhodno potrebna redilna snov je fosforna kislina. Ta snov ni nič manj in nič več potrebna kot dušik ali kalij. Kakor prvi dve tako tudi to rastline morajo imeti. Fosforna kislina ima to lastnost, da nekako prisili rastline, da napravijo močne korenine, vsled česar morejo dobiti več redilnih snovi, rastejo krepkejše in lažje kljubujejo boleznim. Dočim dušikova gnojila zadržujejo zrelost, prisili fosforna kislina rastlino k hitrejšemu zorenju. Nadalje učinkuje kar najugodneje na dober razvoj semena (ali gomoljev pri krompirju). Ako ni dovolj fosforne kisline v zemlji, ne bo rastlina napravila dobrega semena. Če vidimo na naši njivi, da so pšenični klasi prazni, ali da je zrnje dro-
bno, lahko mirne vesti zatrdimo, da njivi primanjkuje fosforne kisline, zlasti če vidimo, da pšenica ni bila napadena po kaki bolezni ali škodljivcih. Rekel sem, da je pri zreli koruzi trikrat več kalija v steblu kot v zrnju, pri isti koruzi pa je devetkrat več fosforne kisline v zrnju kot v steblu! Ni treba zategadelj naprej pripovedovati, kako važna je fosforna kislina v poljedelstvu.
Fosforna gnojila so Thomasova žlindra, superfosfati in kostne moke. Za naše kraje prihajajo kostne moke manj vpoštev kot Thomasova žlindra in superfosfati. Razlika med obema gnojilima je predvsem v hitrosti učinkovanja. Superfosfati so lah-koraztopni v vodi in učinkujejo kmalu, zato so tudi prej izčrpani. Thomasova žlindra je počasi raztopila in njen učinek se vidi na njivi še drugo in tretje leto. S superfosfati je mogoče gnojiti pomladi, s Thomasovo žlindro moramo pognojiti že jeseni.
Med našimi ljudmi se je zelo priljubila Thomasova žlindra v zvezi s 40% kalijevo soljo in sicer v prvi vrsti za gnojenje travnikov. Za hektar travnika se porabi 600 kg Thomasove žlindre in 200 kg kalijeve soli. S to mešanico priporočam gnojili tudi žitu in koruzi ter krompirju. Kadar nameravamo okopati naše vinograde, potresimo prej med trtami te mešanice in dodajmo nekoliko čilskega solitra. Čudili se bomo uspehu. Tudi pri teh gnojilih je dobro, če jih zmešamo s suho, drobno zemljo, da jih lažje enakomerno raztresemo.
Naj še enkrat povdarim, da vsaka rastlina nujno rabi dušik, kalij in fosforno kislino, vse to troje mora imeti, ne enega mnogo, drugih dveh pa nič. Če hočemo biti uspešni, tedaj bomo gnojili zdaj v jeseni s Thomasovo žlindro in kalijevo soljo, spomladi pa s čilskim solitrom.
Končno naj povdarim še to; ne gnojite preveč! Dolgoletne skušnje so pokazale, da s preobilim gnojenjem samo mečemo denar stran. Priporočam sistem ameriških kmetov, ki gnojijo malo toda vsako leto in z vsemi tremi vrstami gnojil. Tisti, ki misli, da bo enkratno obilno gnojenje
zaleglo za celo vrsto let, je v zmoti. Rast-	enkrat na mesec,	namesto da bi mu	dal
lina ne more več kot določeno množino	malo množino, pa	redno? Spomnite se	tega
lirane porabiti, v tem oziru je ona kakor	in gnojite z vsemi	gnojili vsako leto v	ma-
človek ali kakor žival. Kaj bi rekli o kme- *	lili množinah,
tu, ki bi stresel vrečo ovsa konju v jasli	-------
Kako ravnamo z vinom do prvega pretakanja.
Ko je glavno vrenje mladega vina dokončalo in ko se ni več bati, da bi vrelo čez veho, je potrebno nemudoma zaliti sod malone do vrha. Nekateri vinogradniki, zlasti v Brdih, nalijejo sode že s sirovim moštom do vrha. Iz takih sodov bljuva kipeči mošt pene skozi veho. To je zelo škodljivo in nespametno, ker te pene, ki jih sod izmetuje, sestojijo večinoma iz kipečih glivic, ki so za popolno prevrenje mošta neobhodno potrebne. One razkrajajo grozdni sladkor v alkohol in ogljikov dvo-kis, ki v mehurčkih kipi iz kipečega mošta. Brez teh glivic je vrenje nemogoče. Zato je zelo napačno napolniti sode s sirovim moštom do vrha, pač se pa mora to storiti, čim se glavno vrenje poleže. Pa tudi tu se v začetku mora pustiti za par prstov praznega v sodu, ker potem vino še dolgo potihoma in komaj neznatno vre.
Med vrenjem ne sme biti sod zaprt, ker bi ga drugače plin raznesel. Ker pa bi imel skozi odprto veho dostop zrak in z njim tudi vinu škodljive glivice, nataknemo na veho kipelno piliko. Ta pilika, ki je navadno napravljena iz kositra, stekla ali lonče-vine, ne dopušča dostopa zraku v sod, dovoljuje pa plinu uhajanje iz soda. Ta priprava ob glavnem in močnem vrenju ni neobhodno potrebna, ker je ogljikov dvo-kis, ki hlapi iz vina, težji od zraka in leži zato nad površino kipečega mošta ter ne dopušča dostopa zraku v sod; s tem ščiti ogljikov dvokis vino pred okuženjem. Tudi na površju kipečega mošta se ne morejo razviti vinu škodljive glivice, ker jim primanjkuje zraka.
Mnogo bolj je potfebna kipelna pilika, ko se glavno vrenje poleže. Tedaj ne moremo še zapreti z navadnim zamaškom in nevarnost okuženja vina je tedaj že mnogo večja. To piliko, ki mora biti v veho dobro zabita, puščamo na sodu toliko časa, dokler se vino popolnoma ne umiri. To spoznamo s tem, da voda v kipelni vehi ne
grglja več in tudi če denemo uho na sod, ne čujemo v njem več prasketanju podobnih glasov. Tedaj nalijemo sod popolnoma do vrha in veho zataknemo. Seveda, tudi sedaj še ne smerno vehe popolnoma zabiti, ker bi to bilo nevarno.
Od tu naprej pustimo vino na miru do prvega pretakanja. Drugega dela nimamo, kakor da skrbimo da je sod vedno poln, ker drugače zadobi mlado vino silno rado cvet ali kan. To je sicer več ali manj nedolžna vinska bolezen, ali vendar škodi vinu, ker ga slabi in mu poslabša tudi okus in barvo.
Nadalje je skrbeti, da je v kleti gorko in da okna in vrata dobro zapiramo. Zlasti se ne sme odpirati kleti in vrat o‘b vetrenem vremenu. Če kdo stopi v klet, naj za seboj zapre vrata in naj si v kleti prižge luč. To je zlasti važno tedaj, če je zunaj mrzlo in vetreno vreme.
Prezračuje naj se klet samo ob toplejšem in tihem vremenu, ker vsako naglo menjanje toplote v kleti je vinu škodljivo. Primerno topla klet pospešuje zoreje vina; mraz ga pa ustavi. To zorenje mladega vina sestoji v glavnem v tem, da se vino včisti, drožje vleže in okus zboljša. Na dogah se napravi gramipa, ki ni nič drugega, kakor vinski kamen, ki se izločuje iz vina. Zato pa vino gubi na vinski kislini in postaja vedno bolj milejše in prijetnejše. Mlado vino, ki leži na drožjah, tudi na drugi način gubi svojo rezko kislino. Zato skrbijo male glivice, ki pretvarjajo jabolčno kislino v mlečno kislino. Ta je mnogo milejša in prijetnejšega okusa, kakor jabolčna, ki jo je v vsakem mladem vinu dosti. Za pospeševanje tega vrenja je potrebna toplota v kleti in drožje v sodu. Zato moramo skrbeti za toplo klet in puščati drožje do prvega pretakanja v sodu.
Koliko časa naj ostane mlado vino na drožju. pa zavisi od množine kisline v vinu. Ce je vino kislo in želimo, da bi postalo
milejše, s pretakanjem počakamo do sv. treh Kraljev; če pa je vino milo in ima malo kisline, ga pretočimo kmalu po sv. Martinu, najkasneje ob Božiču. Kraševci odlašajo s prvim pretakanjem do pozne spomladi, ker je njih teran močno kisel. Predolgo odlašanje s pretakanjem pa utegne biti usodepolno za vino, zlasti če je vino šibko. V šibkem vinu začne lahko drožje gniti in vino postane motno in se začne vleči, ali pa celo postane birsa. Nadalje je pretakati čimprej taka vina, ki so bila napravljena iz več ali manj gnilega
grozdja, ali pa če je bilo grozdje kasno žveplano in ni istega dež izpral pred trgatvijo. Taka vina rada smrdijo po gnilih jajcih. Proti tej bolezni se najlažje pomaga s tem, da se vino pretoči v zmerno zažveplan sod.
Konečno omenjam, da je dobro pred pretakanjem nekoliko dni poprej odpirati čez noč okna v kleti, da se vino nekoliko premrazi. Seveda se tega ne sme delati ob vetrenem vremenu. S kratkim preinraze-njem vina tik pred pretakanjem, pospešimo boljše učiščenje vina. Jusi Ušaj.
Bela griža pri perutnini.
Vzrejevanje raznih vrst perotnine do-naša gospodinjam prav čeden postranski zaslužek in za to je gotovo priporočljivo, da rede posebno naše gospodinje redno tudi primerno število kokoši, rac itd. in to zlasti radi tega, ker krmljenje in oskrbovanje teh malih živali ne napravlja posebnih stroškov. Kakor vse domače živali, tako je pa tudi perotnina podvržena raznim boleznim, posebno različnim kugam, ki napravljajo prav občutno škodo. Take bolezni so n. pr. difterija, perotninska kolera, perotninska kuga, črviči v grlu in pljučah, bela griža in še več drugih. Najbolj nevarne so te bolezni za velika vzre-jevališča perotnine. Marsikak podjeten gospodar si je ustanovil taka vzrejevališča v velikem obsegu in je trgoval s svojo perot-nino na vse strani, kar mu je donašalo lepe dobičke, toda naenkrat se je pojavila med njegovo perotnino ena ali druga izmed zgoraj navedenih bolezni, živali so začele cepati po vrsti, včasih po več sto v enem hlevu in v - najkrajšem času je bilo uničeno celo gospodarstvo. Vse te bolezni pa povzročijo tudi manjšim gospodarjem lahko znatno škodo in za to jih mora po možnosti preprečevati in omejevati njihovo razširjevanje. Najvspešneje se obranimo teh bolezni, če pogosto razkužimo kurnike in vsa perotninska bivališča; dvorišča za perotnino se morajo dobro čistiti, odstranjevati se morajo iz njih vsi odpadki in skrbeti je treba tudi, da so kolikor mogoče suha. Posebno dobro se pa zatirajo in pa tudi zdravijo razne perotninske bolezni,
ako se taka dvorišča pobelijo ali pa potre-sajo z razbeljenim peskom.
Bela griža pri perotnini (coccidioza) spada med zgoraj navedene nevarne perotninske bolezni. To bolezen dobi žival, prav majhni zajedavci (coccidije), ki povzročijo hudo obolenje črev, dostikrat zelo podobno perotninski koleri. Obolele živali dobijo izvenredno hudo drisko, so zelo žejne, vse izmučene in potrte, kmalu se začno močno sliniti in so vedno bolj zaspane. Blato, ki gre od živali, je žlemasto in včasih tudi krvavo. Piščeta in race poginejo prav kmalu, pri drugi perotnini se pa vleče bolezen 3 do 4 dni, včasih pa celo par tednov. Samo po sebi je umevno, da shujša vsaka žival pri tej bolezni do skrajnosti. Mlade živali poginejo skoro vse, od starejših pa tudi dobra polovica od obolelih.
Zdravljenje je seveda precej težko. Najboljše sredstvo po dosedanjih skušnjah je. ako se daje oboleli živali večkrat nekaj kapljic ricinovega olja, kateremu se doda še 2—3 kapljice terpentinovega olja. Seveda je pa bolje in lažje obvarovati se bolezni, kakor pa je bolno in oslabljeno žival zdraviti in za to pazimo posebno na čistost v perotninskili bivališčih, kakor je bilo zgoraj povedano.	Č.
KOI NALAŠČ ZA NAŠE KMETE je prirejen »Ljudski koledar«, ki ga dobite za 2 liri v knjigarni Kat. tiskovnega društva v Gorici (v Montovi hiši).
Esparzeta.
Esparzeta, tudi španska, turška ali večna detelja imenovana, je pri nas še prav malo poznana rastlina. Vendar pa bi bili nekateri kraji naše dežele — posebno Kras
—	kaj prikladni za pridelovanje te krmske rastline, čemur je jasni dokaz divje rastoča esparzeta, ki jo dobimo povsod na Krasu.
Za lucerno in domačo deteljo je esparzeta najboljša krmska rastlina. Daje nam zelo tečno krmo in je v njej izmed rudninskih snovi precej apna, ki posebno ugodno upliva na razvoj kosti. V primeri z drugimi deteljami ima tudi to dobro lastnost, da ne povzroča nevarnega napenjanja. Zato se jo lahko brez skrbi krmi tudi konjem. Drugače pa je pred vsem za mlečno živino izvrstna krma.
V	zemlji zahteva esparzeta veliko apna. Zato se ji najbolj prilega apnena ilovnata ali laporjeva zemlja z globokimi in pre-pustljivimi spodnjimi zemeljskimi plastmi. Vendar pa dobro uspeva tudi v suhih ka-menitih tleh, da le najdejo njene korenine med špranjami in razpokami toliko prostora, da se tamkaj lahko razrastejo in si poiščejo potrebne hrane. To slednje se lahko tem lažje in uspešnejše godi, ker požene esparzeta močne in jako dolge (2\/r, do 5	m), globoko segajoče korenine.
Jako občutljiva pa je proti mokroti v spodnjih plasteh zemlje, tako da ie na mokrotnih tleh ne moremo nikjer pridelovati.
Esparzeta je jako trdna rastlina, ki skoraj nikdar ne pozebe. Prav tako trdna in vstrajna je tudi proti suši radi svojih globoko poganjajočih korenin. Čeprav dobiva redilnih snovi iz zelo globokih zemeljskih plasti, je vendar za dobro obdelovanje zemlje prav hvaležna, ker se v taki zemlji posebno v početku svoje rašče boljše in hitreje razvija. Najbolje ji ustrežemo, če jo sejemo po dobro pognojenih okopavinah.
Esparzeto sejemo med redko posejano žito zgodaj spomladi. Ker potrebuje za kaljenje dosti vlage se jo v posebno suhih legah priporoča sejati že jeseni. Na 1000 nr potrebujemo 17—24 kg neizluščenega semena. Oskrbovati jo je kakor druge detelje. Če hočemo dobiti od nje bogate košnje, jo je treba sem in tja pognojiti. Tudi
njej ugajajo kakor drugim deteljam pred vsem kalijeva in fosforova gnojila.
Imamo pa dve vrsti esparzete, namreč enokošno in dvokošno. Enokošna esparzeta nam daje samo eno bogato košnjo in pozneje še eno slabšo, trpi pa več, lahko tudi po 15 let. Dvokošna esparzeta nam dale po dve dobri košnji, traja pa le po par let. Za naše razmere se bolj priporoča enokošno esparzeto, ker se ta vrsta zadovolji tudi s slabšo zemljo.
Enokošna esparzeta nam da na 1 hektarju 20 do 50v q, torej povprečno okoli 35 q suhe krme. Ce pomislimo, da jo navadfno sejemo v takšno zemljo, kjer nam druge detelje ne uspevajo več, moramo reči. da je to za takšne lege dober pridelek. Skrbeti pa moramo, da so lege, kjer sejemo esparzeto prisojne in suhe. kajti le v takih legah nam tudi res donaša dobro.
Prav dobro se esparzeta'obnaša tudi v mešanici s travo, posebno s francosko pa-jhovko.
V	prvem letu je esparzeta posebno občutljiva proti vsakemu objedanju. Zato ne smemo prvo leto pasti živine po njej. Pa tudi v naslednjih letih se ne priporoča pasti po esparzeti, ker to bolj škoduje njenemu pridelku in trajnosti nego pa koristi.
Nekaj, kar moramo pri esparzeti posebno povdarjati, je to, da zapusti zemljo v dobrem stanju. S svojimi dolgimi koreninami si išče in vzema živež večinoma v spodnjih zemeljskih plasteh ter zapusti oralno plast rodovitno. Radi tega tudi opažamo, da obrodi žito po esparzeti prav izvrstno.
Esparzeta spada pa tudi med one rastline, ki zelo dobro medijo, vsied tega je važna tudi za čebelorejo. Ko cvete, lahko opazujemo, kako jo od ranega jutra do poznega večera obiskujejo pridne čebelice in nabirajo med.
Iz vsega lahko povzamemo, da je esparzeta kakor nalašč pripravna za nekatere naše kraje. Vsled tega bi bilo le želeti, da bi začeli gospodarji pridelovati to izvrstno krmsko rastlino.
Ing. A. Podgornik.
Umetna gnojila in kmetovalčeva denarnica.
Mnogo se piše in govori, da bi morali naši kmetje uporabljati več umetnih gnojil. Za mnogo bi se dali povečati pridelki, ki bi postali tudi glede kakovosti boljši, ako ne bi bile prisiljene rastline trpeti lakoto, glad na potrebni hrani. Dolžnost vsakega kmetovalca je, da poveča svoje pridelke vsaj v toliko, da bo pridelal doma hrane za svojo družino.
Vse to je res in je tudi nujno potrebno, da naši kmetje uporabijo mnogo več umetnih 'gnojil. Kmetje stoje v onih pokrajinah in državah najboljše, kjer uporabijo na enoto površine celotne zemlje največ umetnih gnojil. Ne bomo navajali primerov iz I lanske, Belgije in drugih v kmetijskem oziru visoko stoječih držav, pogljemo v Italiji na pokrajino Emilijo. Na 1 ha zemlje porabi imenovana pokrajina v celi Italiji največ umetnih gnojil, zato pa imajo v Emiliji najvišje pridelke v celotni Italiji, kar je tudi razvidno iz tabele o »Letošnji letini pšenice v Italiji«. Kmetje v Emiliji tudi dobro stoje, seveda so tudi precej izobraženi.
Ako vprašate kmetovalca, ki ima v primeri z drugimi zelo majhen pridelek sena, zakaj ni kupil v jeseni ali spomladi nekaj umetnih gnojil, Vam bo odgovoril, da ni imel denarja. Res je, da vlada po deželi veliko pomanjkanje denarja, ali vendar ga bi moralo biti za umetna gnojila in dobra semena, ako ga je za druge stvari in potrebe. Kdor bi moral najeti za umetna gnojila magari tudi posojilo, po visoki obrestni meri, bi napravil s tem dobro kupčijo, ker vrne zemlja denar, vložen v umetna gnozila ne samo po oderuških bančnih obrestih, temveč plača navadno 100% in tudi več obresti in to v manj, kot v enem letu.
Kmetje nimajo po celem svetu nikjer mnogo razpoložljivega denarja, ker vsak pameten kmet pusti ves svoj kapital krožiti v svojem gospodarstvu. Navadno so kmetje za denar v stiskah in zato ie v marsikaterih državah posebna ustanova, ki daje kratkoročna — največ enoletna — posojila v svrho nabave umetnih gnojil, semen in takih predmetov, ki so potrebni le
eno leto. Ta posojila morajo biti vrnjena najpozneje eno leto po njih izdanim V Italiji je taka ustanova od države financiran agrarni kredit, o katerem je »Gosp. list« že pisal.
Uporabljanje večje količine umetnih gnojil bi bilo gotovo pri nas želeti, a vedno šele tedaj, ako nam primanjkujejo domača gnojil bi bilo gotovo pri nas želeti, a vedno šele tedaj, ako nam primanjkujejo domača gnojila in smo zadostili pregovoru GNOJ JE ZLATO.
Predstoječi pregovor je gotovo resničen in še bolj resničen je sledeči:	Dobro
gnojišče je zlat rudnik. Gnojišče ima namen konservirati in izšolati domač, hlevski gnoj, ki je predpogoj naprednega gospodarstva. Ni oni dober gospodar, ki kupuje mnogo umetnih gnojil, ki kupi vsako leto za svojo zemljo 10 q ali še več raznega gnojilnega prahu, temveč oni je skrben in napreden gospodar, ki izrabi vsak najmanjši odpadek domačega gospodarstva. Dobrega kmetskega gospodarja se spozna po njegovem gnojišču.
Žalibog je še zelo mnogo kmetskih gospodarjev, ki vozijo gnoj na en kup, kamor imajo dostop kokoši, solnčni žarki in deževnica. Vse troje tako vpliva na gnoj, da se spremeni v kratkem času v kup listja, suhe slame, ki nima v sebi skoraj nobene hranilne snovi več.
Najhujši sovražnik domačega gnoja sta ravno solnce in deževnica. Solnce osuši gnoj in tako zabrani pravilni razpad organskih snovi v gnoju in pravo šolanje gnoja, ki se vrši potom različnih bakterij. Deževnica izpere gnoj in odnese baš one snovi, ki so največ vredne. Izpran gnoj vsebuje zelo malo dušika, snov ki je v trgovini najdražja.
Zato pa kmetovalci pazite na Vaša gnojišča in gnoj. Ako ne morete urediti gnojišča in gnojniščne greznice, kot napredno kmetijstvo zahteva, morete z malimi stroški urediti vsaj to, da Vam deževnica ne bo tekla v gnojišče in Vam odna-je zmiraj lahko. Tudi solnčnim žarkom mo-šala čistega zlata. Vodi zabraniti dostop rete zabraniti dostop do gnoja, ako če ne z nasajenjem par dreves, pa vsaj z vejami.
Konjska pasma „Haflinger“.
Koni »Haflinger«, ki ga vzgajajo z velikim ponosom in dobrimi vspehi Tirolci, ima svojo pravo domovino v okrajih in dolinah okoli Merana S pridobitvijo teh krajev, dobila je Italija v svojo državo konjsko pasmo, ki daje izvanredno dobre in porabne konje. Konj »haflinger« (11 cavallo avelignese) je toplokrvne pasme, vendar ima pa v svojih žilah <:udi precej mrzle (noriške, pincgavske) krvi in je ravno zaradi tega vsestransko dobro poraben; on je enako dober za ježo, kakor za vprego in hitro vožnjo. Pravi konj »haflinger«, je bolj majhne postave, 150—155 cm visok, ima kratko, čedno glavo, majhne in žive oči, gibčna in kratka ušesa, močan in raven hrbet, lepa pleča, dober zadnji del, krepke kite in trdna kopita; poleg tega je ta konj zelo mi ten, dela rad, ni izbirčen v krmi in je zelo uren. Avstrijcem, ki so v svetovni vojski zgubili kraje, ki so domačija »haflingerja«, je zelo žal za tega konja. Ravno pred koncem vojske so pa odpeljali Avstrijci vse najboljše žrebce te pasme in s temi žrebci skušajo sedaj vzgo-jevati »haflingerja« v raznih krajih, posebno na severnem Tirolskem. Za vzrejo konj iste pasme so poleg žrebcev potrebne tudi kobile iste pasme; čistih kobil pa Avstrijci
nimajo, ker so ostale pri svojih gospodarjih. Sedaj si hočejo pomagati Avstrijci s luiculskimi kobilami, ki so doma iz Galicije in Bukovine in ki so ostale po vojni v Avstriji. Huculski konji, kateri so tudi pri nas znani iz svetovne vojske, so majhni in dobri konji ter nekoliko podobni »haflingerjem«, vendar je pa vprašanje, če se bo to križanje posrečilo in poleg tega* če bodo »haflinger« v novih krajih, v drugačnem podnebju in na drugih tleh tako uspevali, kakor v svoji domovini.
Ravno tako, kakor Avstrija, zanima se pa tudi Italija za to konjerejo in jo pospešuje na vso moč. Ker je znano, da je pred dobrimi 50 leti zboljšal haflingersko pasmo slavni, čistokrvni arabski žrebec »El Bedavi«, nakupila je sedaj italijanska vlada čistokrvnega arabskega žrebca »Peppi-nello 11.«, s katerim upa osvežiti in zboljšati haflingersko pleme. Poleg tega je nastavila država še celo vrsto drugih dobrih žrebcev čiste halfingerske pasme in podpira konjerejce tudi s prav velikimi premijami. Konjerejci pa, ki poznajo vrednost svojih živali, ne marajo tudi za drag denar prodajati svojih plemenskih kobii v tujino.
e.
Pitanje prašičev.
V	tem mesecu začnejo navadno naši kmetje s pitanjem prašičev, z odebelitvijo. Ponekod jih pitajo s krompirjem in moko, drugod s koruzo, z želodom (katerega je letos ponekod mnogo, drugod pa nič), itd. Splošno pitajo vsi kmetovalci s primernimi krmili, a ravnanje s prašiči v dobi pitanja ni povsod pravilno.
Nikdar ne smemo začeti s pitanjem prezgodaj, to se pravi dolgo prej, kot mislimo prašiča zaklati. V tem oziru velja, da je vsako pitanje, ki traja več kot dva meseca, predolgo in kar je glavno,, predolgotrajno pitanje se ne izplača. Ako prašiča pravilno pitamo, se bi moral zdebeliti dnevno vsaj za 30--40 dkg.
Za pitanje je najboljša kuhana krma, ki seveda ne sme biti pri podajanju prevroča, a tudi ne mrzla. Človeška roka je
najboljše merilo za vsako krmo. Ako le nas v roko zazebe, kadar jo vtaknemo med krmo, je krma premrzla, torej neprimerna, ako nas pa v roko speče, je taka krma škodljiva.
Pitanje prašičv naj se vrši redno, to se pravi ob gotovih urah, kar velja za krmljenje sploh. Navadno krmimo prašiče dnevno trikrat, med pitanjem pa je primer-iMnejše krmiti jih pogosteje, seveda z manjšimi odmerki (porcijami). Paziti moramo na to, da prašič vedno vse požre in nikakor ne smemo dovoliti, da bi mu krma ostajala v koritu od enega krmljenja do drugega. Tega ne smemo dovoliti posebno iz tega razloga, ker se krma lahko pokvari
—	tudi skisa'— in prašič oboli.
Prehod navadnega krmljenja k pitanju naj se izvrši polagoma in se ne sme izvršiti
tako, kot bi odrezal, ker žival se mora priučiti novi krmi.
Pri nas splošno pitajo s koruzo in to do :zadnjega dne prašičjega življenja. Koruza vsebuje res mnogo masti, a povzroča zelo mazavo slanino in zato bi bilo najboljše, da bi se polovico dobe pitalo s koruzo, drugo polovico pa z ječmenom, ki povzroči, da je slanina bolj krhka. Po izjavi nekega češkega prašičerejca se zelo izplača zadnja dva dni krmiti prašiča samo s svežim, neposnetim mlekom, in sicer v treh porcijah po 1 1. Oljnate pogače krmimo le v prvi dobi pitanja, posebno pri nas, kjer se kokusove pogače težko dobe. Naši kmetje krmijo s celo koruzo, ki je tudi surova. T-ako pitanje ni pravilno, ker zahteva
cela in trda koruza od prašiča mnogo dela, za kar mora prašič potrositi precej energije, ki zopet izvira iz krme. S tem se krma po nepotrebnem troši. Koruza naj bo drobljena (koruzin zdrob) in kuhana.
Umevno je, da mora imeti prašič v dobi pitanja največji mir. Čistost prašiču koristi in zato naj še prašiča vsaj enkrat na teden opere.
Izkustvo je pokazalo, da se prašič najhitrejše debeli, ako je v družbi, da se ne dolgočasi.
Kdo se bolj debeli, ali prašiča ali prasec?
V	tem oziru pravijo strakovnjaki, da se odebeli prej in boljše prašiča, a mora biti pravilno in popolnoma rezana (skopljena).
Najpogostejše mlečne napake.
1. Mleko se hitro skisa: Temu so navadno krivi nesnažni prostori in nesnažna posoda, kjer mleko hranimo. Da se mleko hitro skisa, povzroči včasih tudi slab hlevski zrak, pokvarjena krma, bolezni krave. Če vse te vzroke odstranimo, odstranimo z istimi tudi nevarnost, tla se mleko skisa.
2. Mleko ima modro barvo: Vzrok temu je posebna gljivica — s prostim očesom nevidna —, ki pride v mleko in se v istem hitro razmnoži. Včasih opazimo v mleku posamezne plave lise, včasih pa je cela površina mleka modra. To napako zelo lahko prenesemo tudi na zdravo mleko. Da to preprečimo, moramo vso mlečno posodo temeljito osnažiti (lug, gorka voda s sodo) in ravnotako tudi prostore. Za odstranitev te napake moramo včasih tudi menjati krmo.
Mleko, ki prične postajati modre barve, je čimprej posneti, ker ta napaka se pojavi šele takrat, ko se začne mleko kisati.
3. Sluzavo ali vlačijivo mleko nastane vsled motenja v prebavilih, vsled pokvarjene, napačne krme ali pa vsled bolezni na vimenu. Sluzavost ali vlačljivost povzročajo posebne gljivice, zato je ta napaka prenosljiva na zdravo mleko. Čiščenje mlečne posode je nujno potrebno, a ravnotako potrebno je v takem slučaju obrniti se na živinozdravnika.
4. Dnine mlečne napake so: rudeče mleko, gnojno mleko, mleko, ki se težko pini. Te napake izvirajo od vimenskih bolezni, slabe in pokvarjene krme, nepravilnega krmljenja, nesnažne posode, raznih gljivic itd. Te napake odstranimo, ako odstranimo njih vzroke.
Pridelek vina v Italiji.
Po izkazu urada za kmetijsko statistiko pri ministrstvu za narodno gospodarstvo je znašal srednji pridelek vina v zadnjih 12 letih 39,085.000 hi. Pridelek posameznih Jet je bil sledeči:
L. 1911	42,654.000	lil,
L.	1912	44,123.000	hi,
L.	1913	52,240.000	hi,
L.	1914	43,046.000	lil,
L..	1915	J 9,055.000	hi,
L. 1916 L. 1917 L,. 1918 L. 1919 L. 1920 L. 1921 L. 1922
38.960.000 hi,
48.715.000 hi,
36.408.000 lil,
35.002.000 lil,
42.294.000 lil.
31.908.000 hi,
35.585.000 lil,
1923 pridelek še ni ugotovljen, a je gotovo presegel srednjega zadnjih 12 let in dosegel številko 45.000.000 hi.
Po pokrajinah se razdeli srednji pridelek takole:
Pijemont	5,684.000 lil,
Ligurija	726.000 hi,
Lombardija	2,124.000 lil,
Benečija	2,631.000 lil.
Emilija	4,731.000 hi,
Toskana	3,705.000 lil,
Marke	1,858.000 hi,
Umbrija	1,032.000 hi,
Lacij	2,069.000 lil,
Abruci in Molise	1,558.000 lil,
Kampanija	4,366.000 lil.
Apulija	3,292.000 hi.
Bazilikata	348.000 hi,
Kalabrija	654.000 lil,
Sicilija	3,894.000 lil,
Sardinija	411.000	hi,
Trident. Benečija	638.000	hi,
Julijska Benečija	600.000	hi.
Po tem izkazu pridela največ vina Pije-mont, a v lanskem letu, in izgleda da tudi letošnjem, je stopila Emilija na prvo mesto.
Po uradnih podatkih je znašal pridelek vina v nekaterih goriških občinah v 1. 1922:
Dornberg	11.223	hi,
Rihenberk	6.100	hi,
Vogersko	2.200	hi,
Prvačina	2.070	lil,
Gradišče	1.900	lil,
Črniče z Ravnami	1.825	lil,
Renče	1.130	hi.
Za pravilnost teh številk ne prevzemamo nobene odgovornosti.
Izvoz zgodnjega krompirja
iz Goriške, je po podatkih Trgovske zbornice v Gorici dosegel lepo številko in sicer 22.413 q. Največ krompirja je bilo izvoženega v Nemško Avstrijo, in sicer 20.164 q, v Švico nad 1000 q, v Nemčijo 675 q, v Francijo 330 q in na Češko 220 q. Izvoz krompirja ni sicer še dosegel predvojne količine, a se ji hitro bliža in ima letošnje leto zaznamovati lep napredek napram lanskemu.
Skoraj ves krompir je šel lani in letos skozi naše zadružništvo, ki je tako skoraj samo vodilo in kontroliralo trgovino z istim. Vsled konkurence na tujiti trgili je bila letos cena zgodnjemu krompirju skoraj za polovico nižja od lanskega leta in člani našega zadružništva, ki se peča z izvozom krompirja, bi se morali zavedati, da bi bil letos krompir v Goriški okolici še bolj po ceni, ako ne bi zadružništvo delo-
valo. Gotovo je, da ni bilo letos naše zadružništvo na višku s svojo organizacijo za izvoz krompirja, a to ne sme nikogar plašiti, temveč je potrebno odpraviti ne-dostatke.
»Gospodarski List« je že pisal, da morajo letos kmetje v goriški okolici napraviti poskuse z zgodnjo vrsto krompirja z rumenim mesom, ker se je izkazalo, da zahteva trg, posebno češki in avstrijski, več rumenega krompirja. Vsak kmet bi si moral nabaviti vsaj 10 kg rumenega krompirja in potem istega vsaditi. Na ta način, s poskusom na široko, bomo najprej spoznali, ali uspeva v naši zemlji rumeni krompir in katera vrsta uspeva. Zadružna Zveza v Gorici je na razpolago glede nabave semenskega krompirja, a naj se kmetovalci pravočasno javijo.
Izseljeniški vestnik.
Na enem slučajnem sestanku je bila porojena misel, da bi se ustanovil poseben »akcijski odbor«, k bi proučeval izseljeniško vprašanje, ki je danes za naše ljudstvo eno najvažnejših gospodarskih vprašanj. »Akcijskemu odboru« je bila naložena naloga, da skuša dobiti poročila o delavnih razmerah v onih državah, kjer se naši
seliti in kamor bi se mogli izseliti. »Akcijski odbor« se je obrnil na razne kraje, dobil pa je do sedaj le en odgovor in sicer iz Kajra (Egipta). Odgovor se glasi:
Na Vaše pismo od 9. t. m. Vam odgovorim, da bi jaz nikomur ne svetoval pri sedanjih razmerah priti v Egipt, da bi tukaj delo iskal, ker bi ga zelo težko našel. Naj-
več je tukaj, kakor Vam je znano, naših deklet in žen; mnogo jili je tudi brez službe, že delj časa. Pri usmiljenih sestrah jih je vse polno, ki čakajo na službo. Primeroma najlažje dobijo službo dobre kuharice. Za naše moške delavce pa ni tukaj dela, ker radi vročine ne morejo opravljati tega kar storijo Arabci. Evropejci so večina nastavljeni po bankah, večjih trgovinah, precej je tudi mehanikov, nekaj tudi v različnih privatnih podjetjih. Iz državne službe pa odpuščajo Evropejce.
Kdor ima kapital, da bi kaj na lastno roko začel, morda bi se mu kaj posrečilo; tega pa pri naših ljudeh ni.
Le v slučaju, da ima zagotovljeno službo tukaj, bi naši ljudje lahko prišli sem, ker nihče noče garantirati za drugega, ker bi
v slučaju, da dotični nima dela, moral za njega skrbeti, česar pa se vsak brani. Splošno so ljudje tukaj mnenja, da v Egiptu v nekaj letih ne bo zaslužka za Evropejce.
Vrhu tega se vračajo sedaj v Egipet Nemci, katerim je bil do sedaj prepovedan vhod. Vsak je razočaran, radi sedanjih razmer.
K a j r o, dne 25. 10. 1923.
Opomba: »Akcijski odbor« ima najboljšo voljo v resnici pomagati, ter dajaiti dobra in hitra navodila, a sam s svojimi skromnimi močmi ne more niti mnogo pomagati niti kmalu dobiti dovoijnih vesti in zato se obrača do vseh, ki se zanimajo za izseljeniško vprašanje, da javijo »Akcijskemu odboru* vse resnici odgovarjajoče vesti iz krajev, kamoir se naši izseljenci obračajo. Dopisi naj se pošiljajo na upravo »Gosp. Lista«.
Zadružništvo.
KA.I NA I NADZORUJE NAHZORNIŠTVO DENARNE ZADRUGE.
1. Ali so se sprejemali novi zadružniki pravilno, kakor to predpisujejo društvena pravila; ali so vsi podpisali pristopnico in vplačali delež z pristopnino vred: ali so točno preneseni v register članov iu ali je treba kakega člana izključiti iz zadruge;
2. ali se hranijo vse pismene odpovedi članov, kateri so izstopili iz zadruge in ali se je pravilno določil izstop ter vpisal v zapisnik članov;
3. ali so se odpravile v pravem času vse potrebne objave in razglasila, da sc zadosti predpisom zadružnega zakona;
4. ali so se redno sestavljali zapisniki odborovih sej in občnih zborov in podpisali tako, kakor določajo pravila;
5. ali se ujema gotovina v blagajni s saldom v blagajničnem dnevniku; ali so se izdatki izplačali glasom sklepov odborovih sej, ali se ujemajo posamezne knjige in ali se vse knjige vodijo po postavnih predpisih;
6. ali so se izplačevala vsa posojila le tedaj, ko so bila v odborovi seji že dovoljena; ali so pokrita vsa posojila z zadolžnicami ali menicami, ali so vsa varna, in ali ni ena ali druga oseba preveč izkoriščala zadružnega kredita v svoj prilog; posojila,
katerega se ne smatra več varnim, treba takoj izterjati;
7. ali ni zašla posojilnica preveč v dolg, da bi zadovoljevala kolikor mogoče veliko število prosilcev? V takem slučaju naj se ukrene, da posojilnica ne sme prekoračiti gotovih mej, da si pridrži del izposojila odprtega za nepričakovana izplačila vlog. Če se pa zdi visokost izposojil sploh previsoka, naj se posojilnici naloži, da jih mora polagoma odplačevati.
8. ali so se obresti hranilnih vlog pravilno izračunale in koncem leta pripisale glavnici;
9. ali se je dobiček uporabil po določilih pravil in sklepov občnih zborov; ali se je izguba pravilno pokrila in
10. ali se je pravilno upravljalo zadružno premoženje in ali so blagajnični preostanki varno in plodonosno naložili? S. P.
BELGIJSKO ZADRUŽNIŠTVO.
Belgijsko zadružništvo je tako urejeno, da more in bi moralo biti našemu zadružništvu v zgled. Pri tem zadružništvu bi se mi morali mnogo naučiti.
31. decembra 1922 je štela centralna belgijska zadružna organizacija »Boeren-bond« 11)78 priključenih zavodov z 93.770 člani. Podlaga celotni zadružni organizaciji je versko načelo. V svrho strokovne in socialne izobrazbe izdaja Boerenbond
kmetsko glasilo »La Charome« in tednik »Le Pavsan«. V svrho strokovnega kmetskega pouka je Boerenband organiziral 248 tečajev. Boerenbond je pri vladi dobro zapisana organizacija in zato ima pri zakonodaji, ki se tiče kmetijstva, zadružništva in delavskih razmer sploh, odločujočo besedo.
celotna organizacija Boerenbonda izgloda približno takole:
1. mulijo tehnično pomoč, dajejo nasvete in izdelujejo načrte za zidanje hiš, gospodarskih poslopij, električnih in vodnih na-pra\ itd.
2. nudijo pravno varstvo in v tem oziru je bilo 1. 1922 ustmenih posredovanj 598, pismenih pa 741. Pravno varstvo je za vse člane brezplačno.
3. Boerenbond razpolaga z lastnim pre-izkuševališčem, ki preizkušava umetna gnojila, semena, krmila, mlekarske izdelke itd. V 1. 1922 je ta urad napravil 554 preizkušenj.
Osrednji urad je razdeljen v posebne oddelke, in sicer v
a) Zvezo najemnikov, ki je imela v zadnjem letu 407 članic (sekcij) z 39.192 člani;
b) Zvezo vrtnarjev, ki nabavlja za člane semena in druge vrtnarske potrebščine;
c) oddelek za skupne nakupe in prodajo s podružnicami;
č) mlekarski nadzorovalni urad, ki nadzira 158 zadružnih mlekarn;
d) posebno centralno hranilnico in posojilnico z 823 priključenimi podeželskimi zavodi. Promet je znašal 1. 1912 belg. frankov 2 miljardi in 32 'miljonov;
e) osrednji revizijski urad, ki je od dneva v dan važnejši.
f) poseben zavarovalni urad za več vrst zavarovanj kot n. pr. proti ognju, proti onemoglosti, zavarovanje goveje živine, pridelkov itd.
To si je ustanovilo napredno iu verno belgijsko ljudstvo, ko je uvidelo, da si mora samo pomagati potoni raznih gospodarskih organizacij.
ZADRUŽNI JUBILEJ.
Zadružna Zveza v Celju je praznovala pretekli mesec štiridesetletnico svojega obstoja. Ustanovil jo je 1. 1883 za zadruž-
ništvo zaslužni mož Mihael Vošnjak in sicer najprej pod imenom Zveza slovenskih posojilnic v Celju. L. 1884 je začela Zveza izdajati lastno glasilo pod imenom »Zadruga«. L. 1905 se je Zveza preosnovala v »Zadružno Zvezo« v Celju.
Istočasno s proslavo štiridesetletnice Zadružne Zveze v Celju se je vršil v Celju tudi kongres Glavnog Zadružnog Saveza s sedežem v Beogradu, ki je osrednja organizacija celotnega jugoslovanskega zadružništva.
OBLIKOVANJE NAŠIH ZADRUG.
Za vzorno vzpostayitev po vojni razrušene tovarne je bila Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici odlikovana z zlato kolajno od odbora za obnovo Goriške.
Iz istega razloga je bila odlikovana tudi Mlekarska zadruga v Zatolminu.
Cast takemu vodstvu zadrug.
REGISTRACIJSKE IN KOLKOVNE PRISTOJBINE.
Ravnatelj Zadružne Zveze v Gorici g. Al. Bajec je obdelal za »Ljudski koledar« celotno materijo zgornjega naslova in sicer na podlagi zakona, ki je jiri nas stopil v veljavo dne 1. julija t. 1. Ker pa je izšel dne 31. oktobra t. 1. nov dekret, s katerim je marsikaj spremenjenega, bomo v prihodnji št. »Gosp Lista« priobčili vse spremembe. Za enkrat pa naj si zapomnijo upravitelji vseh hranilnic, da se ni glede menic z zapadlostjo 6 mesecev in črez, ničesar spremenilo, menice z zapadlostjo do 4 mesecev so pa za polovico bolj po ceni. Hranilne knjižice bomo morali dokolkovati na 50 st., to je za 30 stotink, zadružne (deležne) knjižice pa ou 1.55 na 2 L. Glede ostalih zadružnih knjig se ni ničesar spremenilo. Dokolkovati moramo seveda samo še nerabljene knjižice.
Kakšne naj bodo vzajemne zavarovalnice goveje živine.
Obljubili smo v zadnji št. »Gosp. Lista« priobčiti določila dekretov, glasom katerih uživajo zavarovalnice, ustanovljene na podlagi teh dekretov, posebne davčne in druge ugodnosti. Pripominjamo takoj, da v Italiji ne poznajo vzajemnih zavarovalnic samo za govejo živino, kakor pri nas, temveč tudi vzajemne zavarovalnice proti toči in ujmam, proti požaru itd. Glasom izvršilnega dekreta z dne 26. februarja 1920 spadajo tu sem vse take zavarovalnice, ki zavarujejo proti vsaki škodi na nepremičninah in premičninah kmetijske in gozdne obrti (kmetskih in gozdnih posestev). Zavarovalnice, ki hočejo uživati ugodnosti in olajšave, morajo imeti naslednje posebne znake:
1. Obseg zavarovalnice mora biti strogo omejen in sicer na eno posamezno občino ali pa tudi na več sosednih občin, katerih pa skupno prebivalstvo ne sme presegati 5000 prebivalcev. Pri večjih občinah (nad 5000 prebivalcev) ne sme zavarovalnica presegati enega sodnega okraja (Trst ima več sodnih okrajev!).
2. Celotna svota letnih zavarovalninskih doneskov ne sme prekašati 30.(i()(i L. Ako bi ena sama zavarovalnica zavarovala recimo a) govejo živino, b) proti toči in ujmam, c) proti požaru itd., ne sme prekašati svota letnih doneskov za vsako posamezno vrsto zavarovanja svote 30.000 L, za vse vrste zavarovanja skupai pa ne 100.000 L.
3. V pravilih zavarovalnice mora biti naznačeno, kaj zavarovalnica zavaruje. Poleg tega morajo biti v pravilih naznačene tudi mere, ki jih mora podvzeti zavarovalnica in posameznik, da se nesreča ne zgodi. Pri zavarovalnicah goveje živine mora biti v pravilih izrecno povdarjeno, da skrbi zavarovalnica za nadzorstvo nad govejo živino, za živnozdravniško pomoč, za zboljšanje hlevov itd.
4. Načelstvo in funkcijonarji zavarovalnice morajo izvrševati vse dane jim naloge brezplačno. Izjema more veljati le za tajnika in blagajnika, katerim je mogoče dovoliti malo odškodnino.
5. Pravila in vse delovanje mora izključevati vsako špekulacijo.
KAKO SE USTANOVI?
Predlagatelji zavarovalnice napravijo prošnjo na navadnem papirju in jo pošljejo na prefekturo. Prošnji morajo biti predložena pravila, pod katerimi morajo biti podpisani vsi pristopajoči. V slučaju, da bi prefektura prošnjo odbila in ustanovitve ne liotela priznati, je dovoljen utok (rekurz) na Ministerstvo narodnega gospodarstva (Economia Nazionale) in to v roku 30 dni po uročitvi prefektovega dekreta.
Ustanovitveno listino in pravila novoustanovljene zavarovalnice obelodani prefektura brezplačno v svojem uradnem glasilu. Enako se mora priobčiti tudi vsakoletno bilanco.
PRAVILA.
Po dekretu morajo pravila zavarovalnice vsebovati sledeče točke:
a) Ime. sedež in obseg;
b) smoter zavarovalnice (kaj bo zavarovala) ;
c) kako se člani sprejemajo in brišejo (pristop in odstop članov);
č) število odbornikov, njih naloge in kako se jih voli ter kdo in kako predstavlja zavarovalnico;
d) koliko in kako plačujejo člani;
e) kako se skliče občni zbor in kako odločuje;
f) kako se sestavi bilanca, kako se plača odškodnina in kako se razdeli letni dobiček ali krije letna zguba;
g) določbe o razpustu zavarovalnice.
Poleg teh točk mora biti iz pravil razv id-
na a) vstopnina, b) kako se tvori rezervni sklad in c) kako se ta uporablja za kritje letne zgube. V slučaju, da obsega delovanje zavarovalnice več posameznih panog (pr )ti ognju, zavarovanje goveje živine itd.), mora vsak pristopajoči plačati eno giavno pristopnino kot pristopnino k zavarovalnici in poleg te še eno pristopnino za vsako panogo. Ako se zavarovalnica peča samo z eno vrsto zavarovanja (recimo pri nas samo za govejo živino), plača pristopajoči samo eno pristopnino. Pristopnine se stekajo v rezervni sklad, ki mora biti poseben za vsako panogo zavarovanja.
DRUGE PRIPOMBE.
Zavarovalnice, ki hočejo uživati spodaj navedene ugodnosti, morajo imeti navedeno v pravilih med dolžnostmi članov, da isti plačujejo v nat>rei zavarovalninski donos, da ostanejo člani vsaj eno leto in da niso istočasno člani dveh zavarovalnic.
Zavarovalnica ne sme nikdar plačati več kot 80% zavarovalne svote za žival, v drugih panogah zavarovanja pa nikdar več kot 90%. Ako pogine torej žival, ki je bila cenjena na 2000 L, izplača zavarovalnica največ 1600 L, kar je enako 80% od 2000 L (to je zavarovalna svota).
Vzajemne zavarovalnice se morajo potem združiti v Deželno Zvezo, kjer se vse podeželske vzajemne zavarovalnice zavarujejo za škodo, ki bi jo one pretrpele. Deželna Zve?.a zavarovalnic se more redno ustanoviti, ako pristopi vsaj 10 krajevnih zavarovalnic. Deželna Zveza zavarovalnic se zopet včlani in zavaruje pri Državni Zvezi zavarovalnic.
UGODNOSTI.
Ugodnosti, ki jih uživajo na podlagi dekreta ustanovljene zavarovalnice so:
a) Pristop in odstop članov je prost registracijske in kolkovne pristojbine.
b) Enako so proste vsakterih pristojbin vse knjige in druge listine.
c) Od svot, ki jih določi zavarovalnica v.rezervni sklad, zavarovalnica ne plača davka na premično bogastvo.
c)	Zavarovalnice morejo dobiti podporo. • Celotno vprašanje vzajemnih zavarovalnic urejata dva dekreta. Prvi je z dne 2. sept. 1919 št. 1759, ki je bil objavljen v »Gazzetta Ufficiale« št. 245 z dne 15. oktobra 1919, drugi pa z dne 26. februarja 1920 št. 271 objavljen v »Gazzetta Ufficiale« št. 78 z dne 2. aprila 1920. Dekreti predpisujejo še razne določbe, ki niso zgoraj navedene, a naj navedene zadostujejo, ker bodo itak vsi oni. ki se za stvar zanimajo, iskali pojasnil pri Zadružndi Zvezi v Gorici, ki bo dragevolje dala vsem brezplačno vsa potrebna pojasnila in navodila.
Eno je gotovo. V tem oziru smo daleč, daleč za sodržavljani druge narodnosti in je neobhodno potrebno, da se vprašanju zavarovanja, posebno zavarovanju goveje živine posveti več pažnje, kot se je dosedaj.
Vprašanja in odgovori.
Sporočamo vsem onim, ki se obračajo z vprašanji na »Gospodarski List«, da odgovarja uredništvo, na vse dopise le v listu pod to rubriko. Ako želi kdo pismenega odgovora, naj priloži vprašanju vsaj znamko za odgovor. V tem oziru ne sprejemamo reklamacij.
Vprašanje št. 33. »Gospodarski List« je pisal v št. 10, da daje vlada murvina stebla zastonj. Prihodnje leto mislim nasaditi iOO debel ter Vas prosim, da mi pojasnite v »Gosp. Listu« na kateri način bi jih mogel dobiti zastonj od vlade.
Odgovor: Vest, da daja vlada murvina drevesca zastonj, smo povzeli iz enega italijanskega strokovno-kmetijskega lista in sicer so se se morali kmetovalci v to svrlio zglasiti do 15. oktobra pri najbližnji potovalni šoli (Cattedra ambulante di agricoltura). Na Goriškem take potovalne šole še nimamo (za furlansko pokrajino je v Vidmu) in vrši vsa opravila v tem oziru kmetijski urad v Gorici. Zato Vam svetujemo, da se obrnete glede murvinih sadik
na imenovani kmetijski urad, ki Vam jih bo odstopil po nizki ceni, ako ne zastonj.
Vprašanje št. 34. Prosim, kje bi dobil nekaj kg pšenice »gentile rosso« za po-skušnjo.
Odgovor. Zadružna Zveza v Gorici letos še ni mogla otvoriti lastnega semenskega odseka, akoravno se zaveda, da bi bilo to v veliko korist našega kmetskega ljudstva. Kar se pa še ni, se bo zgodilo.
Pri kmetijskem uradu v Gorici so na razpolago zelo lepi vzorci letošnje pšenice iz furlanskih polj. Najlepši klasi so od »Gentile rosso«. Ker ima kmetijski urad v Gorici sam posestva v Furlaniji, mislimo, da boste dobili zaželjeno seme pri istem. Ako pa tam ne dobite, Vam bi jo mogli na-
baviti mi, seveda, ako ne bo že prepozno za letošnjo setev.
Vprašanje št. 35. Kako naj vporabim zemljo ob P/2 m visokem zidu?
Odgovor: Vaše vprašanje je spravilo urednika v zadrego, a ne veliko. Vi morete zasaditi trte in napraviti latnik. Ako so se Vam trte zamerile, potem morete
zasaditi sadno drevje in ga gojiti na špalir.
V	to svrho morete zasaditi hruške, jabolke, breskve, marelice, ali kar hočete. To se Vam bo najbolj izplačalo. Ako tudi tega nočete, zasejte travo, ali pa zasadite par hrastovih dreves, ki Vam bodo dala za 50 let želoda, katerega bo Vaš prašič vesel in Vi ali Vaš sin boste mogli drevesa posekati in z drvi kuriti. Brez zamere.
Kako je po deželi.
IZ GORNJE VIPAVSKE DOLINE.
Sedaj ko so vsi pridelki spravljeni, lahko pogledamo, kako je izpadla letošnja letina pri nas. Vkljub neugodni spomladi in poletju smo pridelali sena ki bo zadostovalo za živino, ter bo še kaj ostalo za prodaj. Otave je bilo malo; detelje pa so precej dobro dale. Turšiče je bolj malo kakor tudi fižola. Vina so po nekaterih občinah pridelali še enkrat toliko kakor lani, do-čim so druge trpele vsled toče. 'Vendar se na splošno ceni 20% pridelka več. Ljudje skrbe kako bodo prodali, da dobe denar. Druga skrb je kaj bo letos s tropinami. Finančna oblast dela nepotrebne sitnosti, dasi bi ljudje radi plačali tudi. predpisane ogromne pristojbine za kuhati, a vendar nočejo dovoliti. Ljudje so namreč navajeni na žganje in vsak kuha tropine, da ima zase ter tudi kaj za prodajo. Ne vem kaj bo drugo leto, ko bo kuha na sedanji način vstavljena. Potem bodo romali tisočaki za žganje, ki ga bodo proizvajali drugod, mi pa bomo postali še bolj revni. Ne bo kazalo drugega, kot odvaditi se žganju in izkoriščati tropine po francoskem načinu, ali pa zgraditi veliko destilacijsko tovarno v Vipavski dolini po italijanskem vzorcu, bodisi na zadružni podlagi ali pa' kot akcijsko podjetje. Tako bi vsaj za tropine nekaj dobili. Sicer pa gospodarsko jako propadamo in pozna se da ne pride denar iz tujih krajev v dolino. Vinogradni nasadi
zastajajo; tudi napredek zadnjih dvajset let bo kmalu vničen, če bo šlo tako dalje. Edino živinoreja bo še držala ravnovesje tam, kjer imajo dovolj krme. — Jos. Božic, Dolga poljana.
OD NEKOD.
Čital sem v »Gosp. Listu« o davka pro- • stem vinu, a jaz sem to že preizkušal.
Ker imam v bližini vojaških skladišč njivo s trtami, sem primoran nehote grozdje pobrati prej, nego popolnoma dozori, oziroma mi ostane kislo, ker pobirajo vojaki dozorelo grozdje. 'lega grozdja pa nisem hotel mešati med dobro dozorelo, temveč sem ga zmešal med črno ter tako dobil vino, ki ni vsebovalo 5% alkohola.
Poskusil sem to že lani in poskus se je dobro obnesel. Letos pa sem napravil isto še v večji množini; dodal sem še vse ognilo in kislo grozdje. Kipeti sem pustil na tropinah 4 dni, na to sem vino natočil v sodec. Sedaj je že skoraj čisto in tudi kislina se mu malo pozna. S tem mojim delom sem dosegel, da je ostalo vino boljše; ob enem pa imam dovolj davka prostega vina, ker ne vsebuje obdavčljivih 5% alkohola.
O p o m b a uredništva. Da ste dobili na opisani način tieobdačljivo vino, radi verujemo, a želeli bi vedeti, ako ste ohranili tako vino črez Veliko noč ali črez poletje in ali niste opazili nikakšne vinske bolezni. Ako da, Vas prosimo, da nam poročate.
Knjigovodski tečaj.
Kakor v zadnji številki »Gospodarskega	Iz te sestave posnemamo, da je imela
lista« obljubljeno, prinaša današnja številka	naša namišljena hranilnica in posojilnica
celotni promet, sestavljen iz zaključnih	a) sledeče prejemke:
svot vsakega posameznega meseca.	Prejete	hranilne vloge . . L 129983.10
Prejemki v letu 1922
uO'U>y«
■o*S S £ =
iO
co
ro
o	o	o
M	M	M
O
X
CM
-T
m
D.
Izdatki v letu 1922
UD	O	05	(N
(O	co	co	CO
— rf
X
X
o
X lO
X
co
ec
(N
m	o	a>	cm
o	CO	(O	CD
m	io	-	^
^	co	m	—■
—	—	cm	—
co
co
o.
Vrnjena posojila . . .	. L	4500.—
Dvigi pri Zvezi ....	L	74200,—
Vplačani deleži . . .	. L	300.—
Upravni prispevki . .	. L	671.—
Prejete obresti posojil .	. L	3600.—
Pristopnine		L	30.—
skupaj	. L	213284.10
h) sledeče izdatke:		
Dvignjene hranilne vloge	. L	14000:—
Dana posojila		L	96000,—
Naložbe pri Zvezi . . . .	L	100400,—
Upravni stroški . . . .	L	1781.90
skupaj . L 212181.90
Prejemki in izdatki za katere imamo v knjigovodstvu tehnični izraz »promet« nam dajajo prvo podlago za sestavo bilance.
V	prihodnji številki pričnemo s sestavo bilance.
COOPERATIVE NEWS je naslov dvo-tedniku, ki je glavno glasilo angleškega zadružništva. List je bil ustanovljen leta 1871 z natisom 10.000 izvodov, katero število je narastlo 1. 1881 na 20.000, 1. 1891 na 32.000, 1. 1901 na 40.000, 1. 1911 na 75.000 in 1. 1921 na 120.000. Danes angleškim zadružnikom ne zadostuje več dvotednik, temveč hočeo imeti zadružni dnevnik.
Gospodarska navodila za november.
Na polju in travni ku. Že večkrat smo svetovali, da moramo preorati pred zimo vse one njive z lahko zemljo, ki so namenjene za pomladansko setev in so proste vseh pridelkov. To hočemo še enkrat položiti našim kmetovalcem na srce, ker se bodo na ta način najlažje izognili posledicam hude suše, ki bi mogla nastopiti v prihodnjem letu. Seveda naj se sedaj ne preorjejo težke, ilovnate zemlje, katerih pa pri nas itak ni mnogo.
Kdor je zgodaj vsejal žito, ječmen ali pšenico, naj isto dobro pregleda, ker bo mogoče opazil, da se ista že stebli to se pravi, da poganja že stebla, ker je preraz-vito. Tako žito ne more ugodno prezimiti in je pod snegom podvrženo gnitju, posebno pa plesnju. Svetujemo vsem kmetovalcem, da tako žito takoj pokose, ker se bo v ugodnem sedanjem vremenu še dovolj za-rastlo. Misliti pa moramo na vsak način na to, da moramo takemu žitu spomladi pognojiti, predvsem s čilskim solitrom in naj se kmetje že sedaj naroče na istega.
Ker so letos naši kmetje naročili zelo mnogo umetnih gnojil, predvsem za senožeti, jim svetujemo, da senožeti takoj po-guoje in s tomaževo žlindro nikar ne čakajo. Najbolje je, da travnike pred pogno-jenjem dobro očistijo kamenja in vsega drugega.
V	vinogradu moramo misliti na to, da trte grobo obrežemo, to se pravi, da
odrežemo one poganjke, ki gotovo ne pridejo v poštev za les. Poleg tega moramo v tem ir, v prihodnjem mesecu vinograde okopati in pognojiti. Pognojimo z navadnim hlevskim gnojem, kateremu kaže prido-dati nekoliko superfosfata ali tomaževe Žlindre in nekoliko kalijeve soli. Ako gnojimo izdatno z domačim gnojem, potrosimo 2 kg superfosfata ali žlindre in 1 kg 40% kalijeve soli na vsakih 100 m2. Ako gnojimo pa samo z umetnim gnojem, moramo vzeti več gnojil in sicer priporočamo 5 kg superfosfata ali tomaževe žlindre in 2' 2 kg 40% kalijeve soli. Istočasno z okopavanjem trt izkopljemo one trte, ki slabo rode ali ki dajo malovredno grozdje in smo jih ob trgatvi zaznamovali. V svrho spomladne podsaditve z novimi boljšimi vrstami pripravimo že sedaj male jamice.
V sadovnjaku podsajamo sedaj mlado drevje, ako le dovoljuje vreme; ako pa vreme ne dovoljuje, potem skopljemo sedaj jame in podsajamo potem spomladi.
V tem mesecu opali slana na sadnem drevju listje, ki potem odpade. Vse odpadlo listje moramo na vsak način pograbiti. Pograbljeno listje bi pravilno morali sežgati, ker je gotovo okuženo po različnih trosih, ki morejo povzročiti bolezen na sadnem drevju, a ker našemu kmetskemu ljudstvu v splošnem primanjkuje stelje, uporabimo pograbljeno listje za steljo.
V tem mesecu moramo sadnemu drevju Pognojiti. Kdor pognoji s hlevskim gnojeni, nai istega ne potrese tik okoli debia, temveč najmanj po celotnem krogu, ki ga pokriva krona drevesa. Isto velja tudi za »metna gnojila.
V vrt u nadaljujemo delo prejšnjega meseca. Vsled dosedaj v splošnem milega vremena imamo v vrtu dovolj dela. Sejati moremo špinačo, zeleno (šelno) okopljemo in osujemo. Solati endiviji povežemo liste in ako je ne moremo več pustiti na prostem vrtu, jo prenesemo v suhem vremenu na prostor, kamor dež nima dostopa: edino tako se bo endivija lepo pobelila in postala krhka. Šparglje moremo nekoliko odkopati, a ne smemo raniti korenin. Dozorevajočemu karfijolu kaže zvezati liste, da ne bi slana škodovala cvetju.
V hlevu mora biti že vse pripravljeno za zimo. Hlev naj bo pobeljen, veter in
mraz ne sme imeti dostopa. Pripraviti moramo tudi dovolj stelje in v sedanjih lepih dneh je lepa prilika, da se je nekoliko nabere. Vsled slučajno ugodne jeseni se ni še povsod zvršil prehod od zelenega k suhemu krmljenju in kjer se še ni zvršil, naj se zvrši polagoma in ne takoj.
Sedaj začnemo z debelenjem prašičev. V tem oziru se držimo navodil posebnega članka v ti številki »Gospodarskega Lista«.
V	k ! e t i je najvažnejša naloga zalivanje vina. ki naj se izvrši redno vsaki teden. Vino za zalivanje mora biti enake kakovosti, kot je ono v sodu. Da ne bo vina v nepopolnoma polnih sodih napadel kan, ki je najpogostejša vinska bolezen v naših krajih, praznoto nad vinom dobro zažve-plamo. Ko smo sod zalili, moramo vino pustiti kolikor mogoče na miru.
Na domu preglejte krompir, ker gnije.
Tržni pregled.
Žita: Trg žit je podoben onemu prejšnjega meseca. Cene na svetovnem trgu rastejo in padajo, a ne za mnogo. Evropa kupuje zelo malo pšenice v črezmorskih državah, ker je v Eviopi sami še mnogo pšenice na razpolago. V Italiij se cena navadni pšenici (za kruh) suče okoli cene 8>-95 L za q, trda pšenica (za testenine) je nekoliko dražja — okoli 103—110 Lzaq —, a je za njo zeio malo kupcev, ker pričakujejo rusko trdo pšenico (arnautko), ki je za testenine najbolj cenjena na celom svetu. Cene so sledeče:
Milan:
pšenica mrvadna	88-	93	L
koruza	70—	75	L
oves	72—	■ 75	L
rž	68 -	-72	L
ječmen	100—	lil)	L
proso	85—	90 L	
Videm:			
pšenica	85—	90	L
koruza stara	85—	105	L
rž	70—	85	L
oves	76 —	SO	L.
ječmen	85 —	90	L
Živina: Živina se po Italiij drži v ceni, predvsem pa debeli voli in tcieta; pitani
prašiči so nekaj dražji in se jih lahko odda. Cene za kkr žive teže so:
Milan: voli 1. vrste	5.80—6.20	L
voli 3. vrste	3.70—4.40	L
krave 1. vrste	5.20—6.—	L
krave 3. vrste	2.80—3.60	L
teleta 1. vrste	8.80—9.50	L
teleta 3. vrste	6.80—7.20	L
Videm: voli	2.20—4.20	L
krave	2.----3.80	L
teleta	5.—5.50 L
prašiči	6.50—7.50	L
Krma: Groba krma (seno m slama) nima točno določene cene, ker so potrebe majhne in ker tudi posestniki neradi piodajaU Trgovina je mrtva. Cene v Milanu so: seno 54 —64 L za q, otava 37—42 L, slama 23— 27 L. Cene v ostali Italiji so skoraj povsod za mnogo nižje in se sučejo okoli cene 40—-50 L za seno. Otrobi notirajo v Milanu okoli 50—53 L, posije (drobni otrobi, noli) pa 45—47 L. V ostalih mestih so otrobi in posije nekoliko dražje, a ne za mnogo.
Sir in maslo: V zadnjem mesecu je maslo malenkost poskočilo v ceni, sir pa nekoliko padel.
Vino: Trgatev je končala po celi Italiji.
V	starih pokrajinah Italije je trgovina z grozdjem mnogo boli živa, kot v naših krajih, ker v Italiji majhni kmetje navadno nimajo lastnih kleti. Cene grozdju so bile še za mnogo nižje, kot sporočeno v zadnjem »Tržnem pregledu« in se je po nekod dobilo grozdje tudi no 20 L q (Modena), doeim se je seveda drugod plačevalo tudi po 105 L. Celotni pridelek do danes še ni znan, ti g novih vin je še popolnoma nedoločen. Stara vina se dobe tu in tam po 60 L, a se plačujejo tudi po 180 in več, seveda zavisi vse od alkoholne stopinje in barve. Nova vina se plačujejo ravnotako po različnih cenah.
Umetna gnojila: Za n a št kraje igra največjo važnost kalijeva sol, tomaževa žlindra in superfosfat. Tomaževa žlindra je nekoliko poskočila v ceni, superfosfat in kali-
jeva sol pa bodo nekaj bolj po ceni, kot lansko leto. Dobro bi bilo, da bi kmetovalci vsa umetna gnojila pravočasno naročili, da bi naše zadružništvo moglo ista pravočasno naročiti po ugodni ceni. Ne naročati šele tedaj, ko se umetna gnoijia potrebuje.
Semena za krmske rastline bodo najprej precej bolj po ceni, kot lani, ker je izvoz iz Italije nekam zastal.
MED ITALIJO IN ŠPANIJO se vrše sedaj pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe. Španci bi predvsem želeji doseči prost uvoz svojih vin v Italijo, čemur se pa bo Italija gotovo uprla.
Med takimi državami, ki se nahajajo v skoraj enakih gospodarskih razmerah, nimajo trgovske pogodbe skoraj nobene važnosti za razvoj narodnega gospodarstva. Dve takj državi sta Italija in Španija.
Razno.
Važno vprašanje. Kako je mogoče, da je naša Hranilnica in posojilnica ustavila izplačila vlog, ki so bile vložene v kronah pred 3. novembrom 1918? Nekaj časa je izplačevala po 40%, sedaj pa nič več. Ali bi moRli prisiliti hranilnico, da izplača vloge vsaj po 40% ?
Odgovor: Vaša hranilnica spada med tiste zadruge, ki so spadale pred vojno med naše najmočnejše denarne zavode. Vsled tega je imela zelo veliko vlog. Vsega tega denarja ni mogla uporabiti pri lastnih članih v posojila, doma ga tudi ni mogla držati, zato ga je nalagala, kakor to delajo vsi denarni zavodi, pri drugem zavodu. Ko smo prišli pod Italijo, je ta denar ostal brez vsake krivde Vaše hranilnice v Jugoslaviji in naša vlada do danes še ni poskrbela, da bi se ta in podobne zadeve rešile, kakor bi to pravičnost zahtevala. Izmenjala je namreč že marsikomu denar in ista pravica bi morala veljati za vse. Prej ali slej se bo to vprašanje moralo urediti.
Dejstvo je pa danes, da Vaša hranilnica brez lastne krivde nima potrebnega denarja, da bi tiste kronske vloge izplačevala v lirah. Zato pa Vam tudi tožba proti hranilnici nič ne bi koristila, ker hranilnica se ne bi branila plačati, ako bi vlada storila
svojo dolžnost. Ce je namreč država hranilnici naložila, da more vlagateljem plačati 60 lir za vsakih 100 kron, je morala na drugi strani poskrbeti, da tudi hranilnica dobi za vsakih 100 kron 60 lir. Voditelji hranilnice imajo v takih razmerah silno težavno nalogo, zato priporočamo vlagateljem, naj potrpijo in jim ne delajo še nepotrebnih in brezkoristnih težkoč. Ce je pa hranilnica izplačevala nekaj časa po 40%, je to storila, ker je za gotovo pričakovala v najkrajšem času izmenjavo. Dolžna pa ni bila.
TRGOVSKA ŠOLA V GORICI, katero je dosedaj vzdrževala goriška občina, je s tekočim šolskim letom podržavljena in spremenjena iz dvorazredne v štirirazred-no. Ne bi bilo slabo, ako bi naši kmetski in trgovski krogi poslali več svojih sinov na to šolo, kjer bi se nekoliko izvežbali posebno v računstvu in v knjigovodstvu.
Vinogradniki! Kdor opazi kakšno napako pri lastnem vinu ter ..e ve, kako bi vinu. pomagal, naj se zglasi z vzorcem pri »Vinarski Zvezi« v Gorici, via Mameii 8 (poleg Travnika), kjer dobi potrebna navodila brezplačno. Isto velja tudi za gostilničarje.
TISKOVINE V ZALOŽBI GORIŠKE ZADRUŽNE ZVEZE:
Blagajniški dnevniki 100 listov po L 35.— Blagajniški dnevniki 200 listov po L 50.— Blagajniški dnevniki z razdel-nikom za izdatke 200 listov po L 70.— Blagajniški dnevniki z razdel-nikom za prejemke 200 listov ..............................po	L	70.—
Razdelniki zadrug .... po L 50.— Posojilne knjige a 400	strani	.	po	L	90.—
Posojilne knjige a 300	strani	.	po	L	80 —
Posojilne knjige a 200	strani	.	po	L	70.—
Hranilne knjige a 200	strani	.	po	L	70.—
Imeniki zadružnikov ... po L 20.—
Beležne knjige.....................po	L	30.—
Salda konti........................po	L	30.—
Nakupno-prodajne knjige . . po L 40.— Blagovni skontri...................po	L	30.-'
Prejenme knjige mleka . .	po	L	30.—
Knjige za tekoči račun . . .	po	L	15.—
Knjige pristopnic, 400 listov .	po	L	30.—
Knjige pristopnic, 200 listov .	po	L	20.—
Knjige pristopnic, 100 listov .	po	L	15.—
Hranilne knjižice, izvod . .	po	L	2.—
Posojilne knjižice, izvod . .	po	L	2.—
Denarne knjige a 200 listov .	po	L	22.—
Zadolžnice a) na poroštvo .	po	L	0.50
» b) na vknjižbo .	po	L	0.50
Izpiski hranilnih vlog . . .	po	L	0.40
Izpiski deležev.......................po	L	0.50
Izpiski posojil.......................po	L	0.40
Računski zaključki za den. z. po L 0.30 Računski zaključki za blag. z. po L 0.30 Potrdila za dvignjene hr. vloge po L 0.80 Opomini za obresti in glavnice po L 0.10 Obrestne tablice . ....	po	L	1.—
Izkazi za neposredne pristojbine ................................po	L	0.30
Katoliško Tiskovno Društvo
VPISANA ZADRUGA Z OMEJENIM JAMSTVOM
==================== V GORICI =====
PRIPOROČA VSEM ZADRUGAM - - IN ZADRUGARJEM SVOJO - -
KNJIGARNO v GORICI
VIA CARDUCCI 2 (V MONTOVI HIŠI)
PRODAJA IVA DROBNO IN NA DEBELO PISARNIŠKE IN ŠOLSKE POTREBŠČINE, TISKOVINE ZA OBČINSKE = IN DRUGE URADE =
ZVEZA GORIŠKIH DELAVNIH
Izdaja „Zadružna Zveza" v Gorici. — Tisk „Zadružne tiskarne" v Gorici
Čevljarska zadruga v MIRNU pri Gorici
y izdeluje vsakovrstno obuvalo
poznano pod imenom
•ADRIA1 c™
Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekašajo vse druge to-vrstne izdelke.
LASTNE PRODAJALNE:
V Gorici, Corso Verdi 32, v Trstu,
ulica Rettori 1, v Celju, Narodni dom Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno.
IN PROIZVAJALNIH ZADRUG
reg. zad. z om. za v.
Gorica, Via Mazzini (Municipio) 4 I. nad. Včlanjenih zadrug 45.
Prevzema vsa obnovitvena kakor tudi druga v stavbno in proizvajalno stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje
sama ali potom pridruženih stavbenih zadrug.------------
Vojnooškodovanci, izročite obnovitvena dela le našim ..................stavbenim	zadrugam..................