Srbskohrvatska vadnica
za srednje in njim sorodne šole
PRVI LETNIK
Sestavil
DR- MIRKO RUPEL
s sodelovanjem
IVANA LESICE
Odobrilo ministrstvo prosvete na predlog glavnega prosvetnega sveta z odlokoma SN br. 21329 od 15. junija 1929 in ON br. 22374 od 22. marca 1929.
Cena vezani knjigi Din 36*—
V LJUBLJANI 1931 Založila Jugoslovanska knjigarna
5163«* "
Vse pravice pridržane
Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj)-
VEŽBE
BE>KBA nPBA
yHHOIIHUa
Mft cmo y y™ohhuh. To je bh/ma h be^hka co6a; hm3 hčthph 3«aa, TaBaH h noa, np030pe h Bpara. Ce-jjhmo y KJiynaMa. Tocno/ihh npo(j)ecop ce/jh 3a ctojiom Ha ctojihuh. ripe^ HaMa je Ta6;ia. HeAOMfiJb nftme Ha Ta6;iy. Kpe^y ap>kh ačchom, a cny>KBy jiSbom pyKOM. H mh nfluieMo; 3aro hm3mo ojiobkc h nepa; hmžImo h nticahke, kh.ftre h paBHa^a. Eto, to cy Harna yqn/ia.
BpaHKO hhts. >Khbko h Ubctko hč na36, 3at0 hx npo(J)ecop Kopn. Hajdojbii cy yqeHfiuH JaHKO, <J>paH>o h JlymaH. Jleno ce bjia,aajy. ft>ftx cbh bojie. ulecr yqehhka AaHac cy H3dcTajiH: Pa^oBan, BojHCJiaB, Ma/ian, XpBoj, ajiekcah^ap h Jby6oMflp. 3bohh6 3bohh. ilocnpemamo KH>Hre. 0^a3HMo Ha pyqaK.
rpaMaTHKa
UlTaMnaHa hnpHJioBCKa aiOBa (§ 1) jecy: A a, B 6, U. u,
q Ti h, IX A, y 1}, To i), E e, O <J), T r, X x, H u, J j, K k, JI ji, Jb Jb, Mm, H h, Hd ft, O o, [In, P p, C c, LU m, T t, y y, B b, 3 3, )K i,
1.	rtoTpa)KH (poišči) noja cy cnoBa no o6^HKy h no SHaue^ (pomenu) jeAHflKa aiOBeHaHKHMa;
2.	n0Tpa>KH noja cy cnoBa jeimaKa cjioBCHaMKHMa caMO no o6jiHKy, a MHTajy ce ,n,pyKHe Hero y c;iOBeHaMKOM;
3.	noja HaM cjiOBa dcraH)? nocBe pa3^HHHa oa c^iOBeHaiiKHx ?
i*
PyKonHCHa fcHpHJiHua (§ 1). npennmh ropn>a cjioBa h
1.	noaByuH (podčrtaj) je^annyT cjiob3 Koja cy no o6;iHKy h no 3hžheit.y jeahska aiobeha^khma;
2.	noAByun ABanyT cjiob3 Koja cy je^naKa cjiOBeHa^KHivia caMO no o6^HKy, a HHTajy ce ,npyKqe Hero y cjlOBeHaHKOM;
3.	Koja HaM cJiOBa ocraHy?
Be»6aH>a
npenHiuH hnpH^HUOM h jiaTHHHnOM ropitH cacraBaid (Ak-ueHTH ce He nHiny.)
BE>KBA JXPyrA
iukojickh pa3roBčp i
yqHTejb: KaKO ce th 30Bem? Tmk: 3oBeM ce Tboptje Ti6pOBHh. y. Die ch ca^a? To. Ca/ja caM y yraoHHi],H. y. y Kojoj KJiynH ce^Hiii?
Id. Ce^HM y rpehoj KJiynn Kpaj npo3opa (neHijepa). y. Ko ce^H y KJiynn ma te6e? T). y KJiynH H3a MeHe ce^e 6paha IJhbo h Tiripo TiopijeBHh.
y. Cčah! — I,Ihbo, peijH th Memi: iirra Mopa HMara CB3KH ijaK?
Td. Cb3kh tjaK Mopa HMara : Kfbftre, nncaHKe, o;ioBKy, nepo, ryMy, paBHajio hjih ;ieH>Hp h Many. y. Kano ce 30By Te CTBapH? T). Te ce CTBapn 30By yqHjia. y. PeiiH mh jom: urra Mopa HMara CBaKH IjaK y yeny? 15. CBaKH ijaK Mopa HMara y yeny MapaMHii,y. y. J^ocTa! — TiHpo, k3)kh th mčhh caAa: iirra je y yqnoHHUH?
Tb. y yqHOHHUH cy Ta6na, cto, crojitma, KJiyne, neh, opMap, qHBHJiyK, G/iHKe, Toruioiviep, caHAyK, Kpe^a h cnjoKBa h ji h cyH^ep.
y. Kano ce 30By Te CTBapn?
T). Te ce CTBapH 30By ojkojickh HaMeiirraj.
y. Bpjio Ao6po! Ce/m! — IlocnpeMHTe CBoje CTBapH! — rioMOJiHMO ce Bory! — Xaj/jeMO ca.ua KyhH, a cjrrpa heMO oneT aoHh.
rpaMaTHKa
TjiacoBH h, l), if (§ 1 h 83).
mhtaj, a 3žthm npenHuiH OBe pe™ (te-le besede):
1.	hiipH^Hua, neh, Kyhn, Tpefcn, 6paha, aoHh fceMO, "Mpo, TičpOBHh — cirilica, peč, kuci, treči, brača, doči čemo, Čiro, Corovič;
(a^H: MerapH, Mm-ara, yqn./ia, j^enSK, cjioBeHauKH, pynaK, meaomhjb — četiri, citati, učila, učenik, slovenački, ručak, Čedomilj;)
2.	ijaK, c^Hljep, Tšoplje, IbopljeBHh — 3ak, sunder, Borde, Dordevič;
3.	yen, nČHyep, yHBO — džep, pendžer, Dživo.
Be»6aH>a
npennuiH ropitn pa3roBop Hhph;ihli,om h JiaTHHimoM 1
VEŽBA TREČA
Školskl razgovor II
Učitelj: Dživo, šta si ti Ciru?
Dak: J a sam Ciru brat.
U. Kakav je Ciro prema tebi?
D. On je prema meni vrlo učtiv i dobar.
U. Vidim, vi ste prava brača. Dživo, ti si dakle Ciru brat, a šta su ostali daci tebi?
D. Oni su moji drugovi.
U. Lepo mi odgovaraš. No reci mi, jesu li i tvoji drugovi prema tebi i Čiru učtivi i uljudni? D. Jesu.
U. Jeste li, deco, zaista takvi? Daci: Jesmo, jesmo.
U. Kako vidim, Dukica još nema u školi. Je li mu vec šta bolje?
D. Jeste, za nekoliko dana eto ga medu nama. U. To mi je vrlo drago. Čuvajte svoje zdravlje!
Gramatika
Sadašnje vreme (prezent) glagola biti (§ 331).
1.	Potvrdno (trdilno)
Kratki oblik:	Dugi oblik: Jednina: 1 lice (ja) sam jesam
2	„ (ti) si	jesi
3	„ (on, ona, ono) je	jest(e) Množina: 1 „ (ml) smo jesmo
2	„ (vi) ste	jeste
3	„ (oni, one, ona) su jesu
2.	Up itn o (vprašalno)
jesam li j a dak?	(Odgovor: jesi)
jesi li ti „	( „ jesam)
je li on	„	( „ jest)
jesmo li mi daci?	( „ jeste)
jeste li vi „	( „ jesmo)
jesu li oni „	( „ jesu)
Pita se i ovako: Da li sam ja dak? Da li si ti . . . Vežbanja
1.	Pretvori u pitanja na oba načina: Mi smo u učionici. Ti si marljiv. Oni su najbolji učenici. Vi ste u školi. Ja sam u trecoj klupi. Oni su kod kuce. Ona je na ulici. Tvoji drugovi su uljudni. Dukicu je bolje.
2.	Izmenjaj (spregaj) u sadašnjem vremenu potvrdno i upitno: biti marljiv, biti u školi.
BE>KBA METBPTA
KaKO JiaB cyaii
HeKa/ia Aonycra chjihh jišb CBojHM noaaHHmiMa na H3aijy npe/ja h> fla My ce noiy>Ke o CBdjiiM HeBOJbaMa. obua aoije CBa o6^HBČHa cy3aMa, h nsmie ce t^koth na joj je H>eHO mhjio jam>e Te Hohn H3eAeHO. JiaB no-rjie/ia oimpo cbč Kojn cy Ty 6mu, jep je 3Hao na ce KpHBau 66nqHO no3Haje no ;mny h no oqHMa. ofljejmom noBHKHS ByK; „Ja to h h ca m yqnHHO, rocno^apy! Ja th ce KyH€M na HncaM; ero, neT je Beh .zjaHa uito caM HeniTO 66jiecraH, na n oa jejia MopaM ji a ce y3/ip)KaBaM. Hnje ftcTHHa; ja h h caM KpHBan!"
„E, 6am jecn th," noBfiKHe My JiaB. „HeMy ce 6paHHin Kaa Te hhko He onTy>Kyje? TriMe ce caM onry>Kyjem. Th ch H3eo jante, a moj' H3BpniHTe/b Me^se« yqhhnhe uito Tpe6a najbe." H 6e3 HKaKBora Aajber cnopa Byn OAe caB y KOMa^e. HeKOJiHKO AaHa nČTOM oqeBHnn cy nocBe^o^H^H na je ByK 3aHcra H3eo jante, Te h h cy 3a hbhme hh hajmaite maminii.
Pa3rOBOp
iilta je Aonycrao JiaB Hena/ia cboj'hm no^aHHU,HMa? K6 ce noHHe Tya(HTH? 33niTO? 3aiirro je norjieAao ^b oiirrpo no CBHMa ko j h cy Ty 6hjjh? IIlTa je Ka3ao ByK? Kano My je oAro-bopho JiaB? IIlTa ce AorČAHJio c ByKOM ? Je jih ByK 3acJiy}KHO na3Hy?
O kojhm ce JKHBOTHifaaMa roBopii y ropiteM cacraBKy? KaKBa je jKHBOTHita oBija? (... AdMaha »KBoraita.) KaatHTe, Koje cy joui AOMahe jkhbothh>e! (Koh>, m&rapau, kpsba, bo, K63a, jaribe, CBlife^e, n§c h m^Ka.) KaKBe cy jkhbothhjC jiab, ByK, MeaBeA? (.. . flhbjbe jkhbothite hjih 3Bepaa.)
TpaMaTHKa I. Caa.auiH»e BpeMe rjiarojia 6 h t h (§ 33i).
oapenho (nikalno): 1. h h c a m h h cm o
2.	H h C h	HHCTe
3.	HHje	Hiicy ynhth0-0flpe4h0: a) hmcsm jih? . . . 6) ji a jih HficaM? . . .
II. BpcTe peiH (§ 14).
1.	aaB, KpHBaU, hoh, a aH, HCTHHa .	h m e h h ixe	(samostalniki)
2.	CHjiaH, čo^ecTaH, mho, bhcok . .	n p h a e b h	(pridevniki)
3.	ja, TH, OH, CBOj, KO j H, TO, IHTa ,	3amehhu,e	(zaimki)
4.	je^aH, neT, apyrH, Tpehn . . .	6pojeBH	(števniki)
5.	6HTH, AOnyCTHTH, Ty5KHTH, 6paHHTH	r Jiaro^H	(glagoli)
6.	npea(a), 6e3, 3a, no, on,, y . .	npe,a;.rco3H	(predlogi)
7.	HeKa,na, 3aHCTa, Beh.....	npHJI03H	(prislovi)
8.	h, aa, a, na, jep......	CBČ3e	(vezniki)
9.	e, eTO..........	yckjihuh	(medmeti)
Be>K6aH>a
1.	rioTpa)KH y ropiteM cacTaBKy cBe HMeHHue, npn,a,eBe, 3amehhue, 6pojeBe h rjiaro^e.
2.	npeo6paTH (spremeni) OBe penČHHiie (stavke) y oape^He: Ja caM to yiHHHo. loaK je MapjbHB. OHa je koa Kyhe. ,H,eTe je hhcto. Bh cte Ijaiin. Jec« ji h ymno? 3aiiiTo cmo mapjbhbh? Cbh cy oBfle.
3.	HnTaj y ,Ho,naTKy necMy „,ZIo6po jyrpo\
BE)KBA nETA
A. JecčH
,Z]$hh nocTajy cbž KpahH, ^ojia3h jecSH. Jlftinhe acjra h onaAa. riraiie cejiHue ./ieTe y Tonjinje KpajeBe. CSmo ce joiii norjieKojH ub§t ČTBapa. TpaBa je Beh Mbho no-KorneHa; Jiftmhe TpyHe.
KpyniKa, jadyKa, opax h £pyro Bohe Beh je ca3pe;io; BpeMe je na ce čepe. ,H,eua ce Becero neH>y Ha apBehe;
6epy pyMeHe ja6yne h 6auajy hx y KomapHue. Bohe 6craBJbaMO h 3a 3HMy na ca3pn h na 6djbe npnja. banh ce KpoMniip h ceqe ce Kynyc.
rpoadje 3pft. JXojia3ii 6ep6a. Ajia je to Becejbe! $jyTpy paHO ftny 6epatm h deparaue y BHHorpan. Co6om hocč KomapHue h npyra noTpedHH npn6op. 3a BpeMe 6papta neBajy h rnajie ce. pBe^e ce Becejio Bpahajy Kyhn.
PaTapn opy h cejy nmeHHiiy. Cbh ce nocjiobh ao-Bpmyjy; jbyaH ce cnpeMajy 3a 3HMy.
B. O BpTy
BpT h ji h čanrra je orpatjeHo 3eMJbHniTe y KojeM je 3acat]eH0 UBehe, noBphe h npBehe. ubehe ce cajm noKpaj CTa3a, a noBphe Ha JiejaMa. j^pBehe ce canfi Ha flHy BpTa h jih y3 njiOT.
Li,Behe ce rajH y BjrroBHMa pa^H H>eroBa MHpnca h oco6hto pann jiene 6oje h odjiHKa. Hajjienme UBehe UBeia jiera (py>Ka, KapaH(|)hji), a c jeceHH Bftne ce cSmo ijyp-t)HHe, Koje He MHpHiuy, ajin HMany Bpjio Jien hbct pa-
3JiHqHe 6oje.
IloBphe (jiyK, Kynyc, jiohHKa, AHK>e, THKBe) ce canB y BpTy, jep je KdpHCHo; n0Tpe6H0 HaM je 3a xpaHy.
Ha BohKaMa pacre Bohe: ja6yKe, KpymKe, 6pecKBe h iujbHBe. kojkhua je koa pa3jmqHa Boha pasjimHe 6oje: ja6yKe cy hčke 3ejieHe, hčkc >Kyie, a Hene npBČHe: Kpy-uiKe cy 3ejieHe hjih JKyre; h 6pecKBe cy jKjbre; rnjbHBe cy TaMHO Monpe 6oje. y cpe/ihhh hm3 Bohe hjih 3pHa hjih KOiHTHuy. Bohe je 3npaBa xpaHa.
Pa3r0B0p
A. KaKBH cy aaHH c jeceHH? KaKBe je 6oje jiHiuhe? Ko Hac ocraBjba? HMa jih Ha JiHBa^h TpaBe?
Koje je Bohe c&3pejio? Ko paao 6epe Bohe? Kano? 3auiTo 6craBjbaMO Bohe 3a 3HMy?
m£My ce aeua ocočhto Becejie? Ko hj,e y Bimorpaji,? ulta pa^e SepaMH h 6ep&<ihi;e 3a BpeMe 6paita?
lilTa pa^e paTapH? Koje r6fl,HiiiK>e Ao6a fce cKopo aofrH? B. LLlTa je BpT? r^e ce caAH y epTy uBehe, noBphe, ApBefce? 3auiTo rajHMo UBehe, noBphe, Bohne? Koje ijBehe no3HajeTe? Koje noBphe no3HajeTe? LLlTa pacre Ha BohnaMa? Koje Bohe no3HajeTe? KaKBe je 6oje ja6yKa, KpyuiKa, 6pecKBa, iujbHBa? LLlTa HMajy y cpe,a,hhn ja6yna h KpyiiiKa, a niTa 6pecKBa h m;t>HBa?
rpaMaTHKa
Ca^auiibe BpeMe wm npe3eHT (§ 321). niaro-KH ce Meitajy y cž^aimbeM BpeMeHy Kao y cjidBe-Ha^kom je3HKy; pa3JiHKa je cSmo y 3 JiHiiy mhojkhhč. J^bojhhč hčma.
neB-aM neB-arn neB-a neB-aMO neB-are neB-ajy
MHoa<HHe -y; -e; -ajy.
Be>K6aH>a
1.	npeodpara y MHomHHy: rithu;a Hac ocraBJba h jie™ y to-rumje KpajeBe. Bepaq čepe rpoadje. rincap nnuie. ynHTejb apJK« KpeAy. Majna ca,a,H noBphe. ,H,eBojKa rajw iiBehe. PaTap ceje. CecTpa ce Bpafra Kyhw. Opa^ ope. PaTap pajm. YHeHHn;a no-HaBjba Bex6y. Oh rjieaa, a He bhah. Ja6yKa HMa 3pHa. Py«a UBeTa. IleTao (mhojk. neiviH) KyKypene. Hobck ce cnpeMa 3a 3iiMy. flac ;iaje. OHa jeae ja6yKe.
2.	H3MeH>aj (spregaj) y ca^amiteM BpeMeHy OBe r^aro^e: HrpaTH, yHHTH, nHCaTH, SpaTH, KOCK™, CejaTH, AOBpiUHBaTH (AOBpmyjeM), čaiiaTH, ndcraja™ (ndcrajeM), OTBapaTH.
3.	HanmiiH KpaTaK cacraBaK „JeceH y HauieM BpTy".
4.	MHTaj y JJoflaTKy necMy „y jeceH" h HaynH je HanaMčT!
e^h.: 1 mae ha-čm	hoc-hm
2	„ ha-ern	hoc-hui
3	„ iifl-e	h o c - h Mhojk.: 1 .ihae hfl-emo	hoc-hmo
2	„ ha-ete	h o c-fi t e
3	„ HA-y	Hdc-e
n p a b h ji o:
Diarojm ko j h HMajy y < -čm	HMajy y 3 JiHuy
npBOMe jihiiy je^HHHe | -hm	„ „ „
hactabak -am	„ . .
BE>KEA UIECTA
BajbaH tjaK
,UyLiiaH je 6ho fl66po flČTe. Cb&kr je /jaH paHo ycrajao. $ uiKO;iy je Hiuao onpaH h o^eiiubaH. Ha no^acKy no^>y6Ho je Majny h oua. To je tohho h Ka,n. je H3 niKOJie AO./ia3Ho KyhH. nyreM je Hiuao mhpho. CrapHje je y;byAHO no3ApaBA.ao.
y iiiKOJiy je AOJia3no ype,aHO, a yjia3HO je rojiorjiaB. Ha MecTy cBOMe, y Kjiynn, ce^eo je mhpho h yqno 3a/iaTKe. FlaMTHo je cbč luto je yqHTea> Ka3HBao ijauHMa. ^HTejba je y CBeMy G/iyuiao.
Ko,n Kyhe h y iiikojih cBoje je CTBapH /ijmao y pe#y. kh>ftre h niicaHKe 6hjie cy My yBčK qHcre. Hrpao ce tčk OH^a Ka,a je Hayqno 3a/iaTKe. Po/jHTejbe CBoje h cbč CTapHje cnymao je, a ca 6pahoM w cecrpaMa KHBeo je ;ieno h y cjio3h.
JIyuiaHa cy 3aT0 cbh jbyn,H BOJie;m h xb3jihjih.
Pa3rOBOp
KaKBO je AeTe 6ho ,ZfymaH? Kaj;a je ycrajao? KanaB je Hiuao y ii]Kč^y? IllTa je yHHHHO Ha no^acKy? Kano je nmao nyTeM?
Kano je AO^ia3HO h yna3HO y iiiKOJiy? Kano je ceaeo y kjiynh h ima je Ty paaho? Je m 3a6opaB^ao yMHTejbeBe pe™? Je m aiyiuao yMHTe^>a?
Kano je ap^ao CBoje CTBapH? KaKBe cy 6ujie iteroBe KH>nre h nHcaHKe? Ka^a ce Hrpao? Kora je aiymao? Kano je »HBeo ca 6pahčM h cecrpaMa?
Ko je Bojieo h xBa^ho XlyuiaHa?
rpaMaTHKa npoiujio BpeMe h jih nep(J>eKT (§ 34).
1. riOTBpAHO:
Je^H.: 1. 6ho (0Ma, -jio) caM ce^eo (cČAeJia, -/io) caM
2« » » n ch	.	„ ch
3« » » »je	„ „ „je
Mho>k. : 1. 6 h ji h (-Jie, -Jia) cmo cčacjih (-Jie, -Jia) cm o 2, „ rt n ctg	„	» » ctg
n	n n	n	n n Cy
hjih: j a caM 6ho . . ., j a caM cejeo . . .
npoiiijio BpeMe nocTaje Kan ce rjiarojicKH p a ah h npn-AeB (tvorno pretekli deležnik II.) 3Apy>KH c KpaTKHM c&AamibHM bpemehom rjiarojia 6 h t h.
TjiarojiCKH p a ah h npHACB CBpuiaBa (končuje) ce y cpncKO-xpBaTCKOM je3HKy Ha-o,-Jia,-jio (6ho, 6njia, 6hjio; ycTajao, -jia-jio; nojby6uo, -Jia, -jio ; yqno, -na, -jio . . .). KaKO ce cbpmaba y cjio-BeHa^KOM je3HKy?
Kojn rjiac, AaKJie, crojn y cpncK0xpBaTCK0M je3HKy MecTO cjiOBeHa^Kora Kpajiter -ji ? (§ 13)
2. y n h t h o: a) JecaM jih 6ho ? JecaM jih ceAeo? . . .
6) JJa jih caM 6ho? JXa jih caM ce^eo? . . .
Be>K6aH>a
1.	ripeočpaTH ropH>h cacTaBaK y 1 jihii,e jeahhhe (Ja caM 6ho-6njia ao6po aete . ..), y 2 jinae jeahhhe (Th ch 6ho-6hji3 Ao6po aete . . .), y 1 jihi;e mhokhhc (Mh cmo 6hjih-6hjie Ao6pa Aeu,a . ..), y 2 jihiie mhokhhc (Bh cte 6njih-6h^e AoSpa Aen,a . . .), y 3 jihu,e mhohchhe (,HyiiiaH h Tinpo cy 6hjih AoSpa Aeaa.. .).
2.	KaacH, a 3&thm HanHuiH y npomjiOM BpeMeHy obe peq£-HHiie: jjparo je Ao6ap ijaK. PyjKHii;a je Aofipa AeBojwHn;a. ,0,eTe je m^pjbHBO. Mh cmo MapjbHBH. Bh hhctc nibKjbHBH. KubHre cy HHCTe. Ctč HHje BejiHK. JlefeHp je KpaTaK. Ja MHoro ywHM. rihinem 3aAaTaK. Th paAHiu. ilthita Jiera. JaHKo ce jieno BjiaAa. Ja he CJiymaM. Mhpko He rjieAa. Oh Jieno n;pTa. xi^BOjKa mna. Toopi^e bhah MeABeAa. TbaijH ce Jieno BJiaAajy. JleTe cnaBa. nyTyjeM no Cpčnj«. yqhtejb He KopH t)ana. BaTpa he ropn. MnjiHaa He neBa.
3.	HanHUiH KpaTaK cacTaBaK »PijaB ijaK".
VEŽBA SEDMA*
Kuča
Kiiča nas zaklanja od kiše, vetra, od hladnoče i velike vručine. Kiiče su prizemne, ili imaju jedan kat ili više njih. Svaka kiiča ima temelj, zidove s prozorima i s vratima pa krov sa
* Pred to vežbo more učitelj po potrebi obdelati futur (v. 22., 23. A. in 24.).
dimnjacima (odžacima). Pod prizemnlm je stanom podrum, a pod krovom tavan. Klicu pokrivamo crepom, ali ima i mnogo kuča pokrivenlh slamom.
U k uči ima jedan stan ili više njih. Stan ima pretsoblje, kuhinju i sobe (spavačO sobu ili ložnicu, blagovallšte ili trpe-zariju).
Da biido stanovi zdravi, treba kuči mnogo sunca. Kučama je potrebna i bašta. S kiičom je mnogo posla, ako hočemo da biide iivek čista i u redu.
Ljubljana je grad s lepim i velikim kučama. U velikim kučama ima mnogo stanara.
Razgovor
Od čega nas zaklanja kuča? Koliko katova mogu imati kuče? Koji su delovi kuče? Gde je podrum, a gde tavan? Cime pokrivamo kuču? Kako je podeljen stan? Sta treba kuči, da budu stanovi zdravi? Kako treba držati kuču? Kakve su kuče u Ljubljani? Ko živi u kučama?
Gramatika
Promena imenica ženskoga roda s nastavkom -a (§ 17).
1.	Naša Mara je marljiva, zato je kuča iivek čista (zato su
kuče iivek čiste).
2.	Bez Mare ne bi bilo čiste kuče (čistih kuča).
3.	Mar i treba da smo zahvalni da kiiči (kučama) hišta ne
manjka.
4.	M aru svi volimo, jer nam kiiču (kuče) drži u redu.
5.	M aro, primi našu zahvalnost! Oj kiičo, kako si mi čista!
(Kiiče, kako ste mi čiste!)
6.	O M ar i ne čuješ u kuči (kučama) nikad zle reči.
7.	Marom i kiič5m (kučama) smo zadov5ljni.
1.	Ko je marljiv?.......Mara ^ prvi padež
Sta je uvek čisto?......kuča J ili nominatlv
2.	Bez koga ne bi bilo čiste
kuče?........bez Mare
Čega ne bi bilo bez Mare? čiste kuče
ili genitiv
3.	Komu treba da smo zahvalni
da kuči ništa ne manjka? Cemu ništa ne manjka?
4.	Koga svi volimo? .... Sta nam Mara drži u redu?
5.	Kako dozlvamo Maru ? Kako bismo dozivali kuču? .
6.	O kome ne čuješ nikad zle
reči ?..........
Gde ne čuješ nikad zle reči? .
7.	Ki me smo zadovoljni? . . . Cfme smo zadovoljni? . . .
Mari	trečl padež
kuči	ili datlv
Maru	četvftl padež
kuču	ili akuzatlv
Maro!	peti padež
oj kučo! j	ili vokatlv
o Mari u kuči
Marom kucom
šesti padež ili lokatlv
} sedmi padež ili instrumental
			Jed	nina:			Množina:
Nom. k5?		Mar-	a	šta?	kuč-	a	kiič-e
gen.	koga?	Mar-	e	čega?	kiič-	e	kuč-a
dat.	komu?	Mar-	i	čemu?	kiic-	i	kiič-ama
ak.	koga?	Mar-	u	šta?	kiič-	u	kuč-e
vok.	—	Mar-	o!	—	kiic-	o!	ku č-e!
lok.	o kome?	Mar-	i	o čemu	? k ii c-	i	k u c - ama
instr. (s) kim?		Mar-	om	(s) čim? kiic-		om	k ii č - ama
Vežbanja
1.	Potraži u gornjem sastavku Tmenice ženskoga roda na -a i odredi im pitanjem (določi jim z vprašanjem) padež!
2.	Reči u zagradama zameni padežem koji treba (jedn. i množ.). — Besede v oklepajih zamenjaj s potrebnim sklonom (edn. in množ.):
Stanujemo u (kuca, soba). Kuhinja je pored (soba). (Kuca) pokrivamo crepom. Vidimo (tabla, kreda, stolica). Zaboravio sam (knjiga, pisanka). Pred (četa) ide junak. Dak drži kredu (ruka). Voče raste na (vocka). Sedimo u (klupa). (Kuca) je potrebno mnogo sunca. U (kuca) ima mnogo stanara. Dak je došao u (učionica) bez (knjiga). Dodi (Mara), da idemo u (bašta)! Teci, (Sava), (Drava), teci!
3.	Izmenjaj (sklanjaj) ove imenice u jednini i množini: ptica, trava, država, škola.
BE>KBA OCMA
A. JlHCHua h po.ua
JIyKaBa jiHCHua xTejia je Aa ce mmo noma-Jin c 6e3a3JieH0M poaoM, na je n030Be Ha ro36y. TeTa Jirija cnpeMHJia je po^H iKHTKy qop6y y n;iHTKy Tan,Hpy. PoAa ca CBojfiM AyraqKHM KJbyHOM Hnje Morjia hh 0KycHTH H3 TaHjripa, jep je 6ho njimaK, aok je jiHCHna cbojom KpaTKOM KbyuiKOM 3a qacaK cbč nojiOKajia.
Jla joj ce ocBera, po/ia n030B6 ;iyKaBy ^HCHuy Ha yKycHe i^aKOHHje. JlaKOMa jracnna OTpqfi paAOCHO Ha ro36y. Me^TflM po/ja je cnpeMHJia jejio y AyraqKOj 66hh, H3 noje je pO/ja ca CBojHM Tarnam KJbyHOM Monia y3HMara h jeCTH, AOK JIHCHH3 CBOjOM KpaTKOM a fledejIOM H>yiHKOM HHje Mor/ia hh OKycnTH HHuiTa. H tško nocpaMJbeHa Bpara ce ivia/iHa Kyhn.
B. JlHCHua H njiOBKa
no peu,H je n^fiBajia nflOBKa. /Inaina je ona3H c o6ajie, na HayMH a a je npnuoČHje npeBapOM; 3aT0 peqe n/ioBUH: „riji6bko, 3anito njifiBam AajieKO o a očajie? Moreni ce JiaKO y/i,aBHTH. A HeinTo 6hx Te nmana, na xoah 6myKe Aa Me HayqHm!" Il/ioBKa je pa3yMejia na OArČBOpH: „0 tcto, na th ch caMa flOBOJbHO naMeraa h My^pa. Moj caBeT tč6h hž 6h HftinTa Bpe/mo."
b. o jimchuh
jlnchna je rpadejkjbhba 3Bep, Te jkhbh y myMH, a A0^a3fi h y ABopHniTa, na a9bh nepaa. y HeBOJbH je#e h MHrneBe. y jiHcnne je niaBa OKpyiyiacra, ajiH joj je ry6nna no/i,yraqKa. Č)Ha bhah Ao6po h Hohy. ,OUaKa joj je rycTa h Ayra. jlnchne cy prii^e 60je. Pen je Ayr h KHTfeacT. Hanopun cy jaKH, ajm hx hč mo>ks 3aBpaTHTH, tj. ybyhn Kao MaqKa.
A.	3auiT0 je no3Bajia mama poay Ha ro3fiy? LUia je cnpe-MHjia TeTa jinja? 3aniTo poaa Hnje Morjia ČKycHTH jejia?
IIlTa je ynhhhjia poaa fla ce ocbSth? JI a jih je jihcnua Morjia HuiTa OKycHTH ? 3aiiiTO He?
5. r,ae je njiHBajia nJioBKa? IIlTa joj je peKJia JlHCHua? IIlTa je OAroBČpHJia njioBKa?
B.	KaKBa je 3Bep JlHCHua? T^e khbh? 3aniTO A6jia3H y abo-pnuiTa? IIlTa 3Ham o rjiaBH, ryČHUH, o^HMa, AJiaun, peny, na-nopijHMa?
TpaMaTHKa
i. ripeTBapaH>e cyrjiacHHKa k, r, x (§ 102a). Har. h jiok. je^hhhe: iijiobuh, peu,n; KH>ii3H, ho3h; chžch . . . y aaT. h jiok. jeAH. >KeHCKHX HMeHHUa c h3ct3bkom -a npeTBapajy ce k, r, x HcnpeA -h y u, 3, c.
II. npoMeHa npHa.eBa nceHCKora poaa (§ 23).
	JejHHHa:	MHOJKHHa:		
Hom.	ji y k a b - a po^a	jiykab-	e	po^e
reH.	jiyKaB-e po,n,e	jiykab-	h x	po;ia
a at.	jiyKaB-oj po^H	jiyKaB-	hm	po^aMa
aK.	ji y k a b - y poAy	jiyKaB-	e	po^e
bok.	jiyKaB-a pčAO!	jiykab-	e	po«e!
jiok.	jiyKaB-oj po^H	jiykab-	HM	poflaMa
HHCTp.	ji y k a b - om p6flom	jiykab-	HM	po^ama
Be>K6aiba
1.	PeqH y 3arpa,n,aMa 3aMeHH na^eaceM kojh Tpe6a (jeAH. h mhojk.): Jincnua jkhbh y (3ejieHa myMa). Jlncnua je cnpeMHJia po^H (5KHTK3 HOp6a). KynHO caM (jiena KitHra). Jecn jih BH^eo (HOBa Kyha)? MajKa je aajia ja6yKy (Majia cecTpHii,a). U,Behe ce rajn pa^H (jiena 6oja). /I,yiiiaH HMa (qncTa KitHra). IbaK npmH Kpe^y (AecHa pyKa). Oj, (cecTpa MHjia)! Y (BeJiHKa Kyha) HMa MHoro CTaHapa. Ko HHje 3a,a,OBOJbaH (a.o6pa AeBojqHU,a)? Tobo-pHMO o (jiyKaBa jlhchua). 3axBajiHH cmo (ao6pa MajKa)? Ilira hm3m y (j,ecHa pyK3)? IITra je y (upBeHa ja6yKa)?
2.	H3Mes.3j OBe HMeHHue: pyK3, juiaKa, MyK3; KitHra; CH3xa.
3.	h3meh>aj OBe HMeHHue c npn/ieBOM: 3ejieha uiyMa; bhcoks KJiyns; pyMeH3 j36yKa.
4.	HanHUiH npeM3 ropft>eM onacy jihchu,e KpaTaK cacraBaK O Ma^KH.
5.	HHTaj y X[ojiaTKy necMy „Cjio6oAa".
VEŽBA DEVETA
A. KažnjenI jelen
Pio jelen vodu na rčci, pa se stane ogledati. Učine mu se rogovi mnogo lepši od nogfl, pa ih počne hvaliti, a noge kiiditi. Kad eto ti lovaca sa psima, i počnu ga goniti. Jelen se pusti preko polja, daleko im izmakne i dode do šume. Ali mu se rogovi zapletu, i tako ga lovci st'ignQ i teško rane. „Ej mene nesretnoga," izdišuci rekne jelen, „sada tek znam da su mi noge mnogo bolje bile od rogova 1"
Dositej Ohradovič
B. O jelenu
Jelenu gode brdoviti i šumskl krajevi. I u našim šumama ima jelena. Na nogama, koje su u jelena visoke i vitke, jesu dva papka. Njegovu glavu rese veliki granati rogovi. Ženka, koju zovQ košutom, nema rogova. Jelen ima sasvlm kratak rep. Dlaka je u njega tanka; leti je crveno smeda, a zimi crven-kasto siva.
Jeleni žive u društvu. Obdan počivajo, a iiveče izlaze na pašu. Cesto učine mnogo štete, jer popasu i poljske useve. Pri tom su vrlo oprezni i budni. Jfednoga jelena postave na stražu, a 6n, čim naslfltl kakvu opasnost, dadne svome stadu znak. Svi se dadnu u beg. U begu ne smeta j e 1 e n i m a ni voda, jer umeju dobro plivati; samo kroz gustu šiimu teško prolaze, jer im se lako zapletu rogovi. Da zavaraju pse, skača sad na jednu, sad na druga strSnu, a kad sve to ne pomaže, onda se okrenu prema njima, pa ih stanu udarati rogovima.
Jelen koristi mesom, kožom, dlakom i rogovima.
Razgovor
A.	Gde se oglčdao jelen? Kakvi mu se učine rogovi? Ko dode? Sta učinl jelen? Sta mu se dogodi u begu? Kako je govorio izdišuci?
B.	Koji krajevi gode jelenu? Kakve su mu noge? Sta ima na nogama? Sta resi njegovu glavu? Da li ima i ženka rogove? Kakav rep ima jelen? Kakva mu je dlaka? Kako žive jeleni? Kada izlaze na pašu? Zašto učine mnogo štete? Kako se vla-daju pri tom? Sta rade jeleni kad opaže lovca sa psima? Da li im u begu smeta voda? Zašto ne? Zašto teško prolaze kroz šumu? Kako zavaraju pse? Cime koristi jelen?
Gramatika Promena imenica muškoga roda (§ 16).
Jednina:	Množina:
Nom.
gen.
dat.
ak.
vok.
lok.
instr.
Zašto ak.
elen, grad	jelen-i, grad-ov-i
elen-a	jelen-a, grad-ov-a
elen-u	jelen-ima, grad-ov-ima
elen-a, grad	j e 1 e n - e
elen-e!	jelen-i!
elen-u	jelen-ima
elen-om	jelen-ima
ednine od jelen glasi jelena, a zašto od grad glasi grad? (§ 16i)
Pamti: rog — množ. rog-ov-i; grad — gradovi; vrt — vrtovi; zid — zidovi (§ 164b).
Vežbanja
1.	Potraži u gornjim sastavcima sve imenice muškoga roda i odredi im pitanjem padež.
2.	Reči u zagradama zameni padežem koji treba (jedn. i množ.): Video sam (jelen, prozor). (Jelen) godi šuma. Učili smo o (jelen). Psi se ne boje (jelen). S (jelen) ide košuta. Lovac puca za (jelen). U (grad) ima mnogo škola. U (vrt) raste ruža. Dak stoji kod (prozor). Jelen opazi lovca sa (pas). Kako si krasan, oj (jelen)!
3.	Izmenjaj u jednini i množini ove imenice: prozor, medved, zid, grad.
BE>KEA REČETA
mčabea h CTapau
Eho je^aH cTap tobck. Taj je crapfi hobck }khbeo Ayro BpeMe cacBfiM ycaMJbeH. Haj3aA my ce ačcsah tano caMOBaTH. he^ajieno oa itera KHBeo je y TaKO hcto AocajiHOj caMohH je^aH MeABeA. KaA Beh Hricy motjih bhtue chochth TaKO AOca^aH IKHBOT, nol^J h jeAaH H Apyra Aa noTpaiKe ApymTBa. H ohh ce cycperay. CTapau ce yn^aiiiH oa MeABeAa. Be^a™ HHje CMeo, jep ce roije Morao noy3Aara Aa fre yrehH, Hero HaMHCJifl Aa ce hekako jienHM hamihom cnace. 3at0 oh nohyah meabeay
Aa ce CBpaTH k h>emy Ha majio mjieka h me.ua. MeABeA npHCTaHe h noije c it>HMe. Koa crapna My ce aonaahe Tano aa octahe ko a H>era.
TaKO cy ohh >khbejih y ApyniTBy. MčabeA ce crapao Aa CTapuy 6yAč oj\ Kopncra. hberoB je nocao 6ho jxa qyBa crapna h Aa pacTepyje Myxe aoKjie crapan cnaBa. JeAamiyT jeAHa Myxa hč AaAHe ce hhk3ko OTepara, Hero OTyA-OHyA na crapny Ha hoc. Oha3 MeABeA 3rpa6n KaMčH, na noTerae HbHMe ihto ftrAa mokS, te pa3MpCK3 Myxy, a^H pa3MpCKa h CTapny rjiaBy.
noyKa: MeABeA je 6ho crapny npiijaTejb, a 6ho je nya npHjaTejb. HftniTa HeMa rope oa JiyAa npnja-Tejba. Bojbe je HMara naMeraa HenpHjaTejba Hero jiyAa npftjaTe^a. npHjaTejby, He Bepyj ^yAy npHjaTejby! npH JiyAy npnjaTejby He TpaiKH 3amraTe! C JiyAHm npftjaTejbeM HČMOj ApyroBara!
Kano je )KHBeo CTapau? Ko je caMOBao He^ajieno o^ itera? 3auuTO cy noiuJiH aa Tpaace ApymTBa? Ko ce oa h>hx yn;iaiiiH Kaa ce cycperay? 3auiT0 crapan; HHje CMeo na 6okh? UiTa noHyA0 me^Bejy? JI a jih ce MeABejy a^najme koa crapna?
KanaB je nocao BpuiHo MeABeA? IllTa ce AoroAHJio je^aH-nyT? LLlTa je yiiHHHO MeABeA?
KaKaB je npnjaTejb 6ho MeABeA? UiTa 3Hain o ayAy npn-jaTejby?
I. npOMeHa HMeHHua MyuiKora poAa Ha HeimaHfi cy-rjiacHHK (§ 162,3).
Pa3roBop
fpaMaTHKa
Je^HHHa:
Hom. npftjaTeJb, npaj
npftjaTejb-H, k p s j - es - h
npnjaTejb-a, Kpaj-eB-a
npHja-rejb-HMa, Kpaj-eB-HMa
npnjaTejb-e
npiijaTejb-H!
npnjaTejb-HMa
npnjaTejb-HMa
reH. npnjaTe/b-a
a3t. nphjate^.-y
aK. npnjaTejb-a, Kpaj
bok. npnjaTe.rb-y! jiok. npftjaTejb-y HHCTp. npftj aiejb-eM
HennaHH cyrjiacHHitH jecy: j, jb, h>; i, ui; h, tj, if (§ 81). IlpeMa ropiteM o6pacay Meitajy ce CBe HMeHHite noje ce CBpmyjy Ha Hen^aHH cyrjiacHHK (cJi&Byj, yqHTeJb, nan>, kobSi, ny>K, 6orž-Taui, KpajbeBHfc, CMylj hta).
II.	Oflpe^eHii H HeoflpetjeHH npftaeBH (§ 21).
Bho jeaaH cTap tobck. Taj je CTapH qoBeK >KHBeo ,ayro BpeMe cacBHM ycaMJbeH . . .
c t S p (qoBeK) — Heoape^eHH o6jihk CTap h (HOBeK) — 6apel)eH0 OSjihk
Ako je npHAeB AO^aTaK (aTpn6yT) no3HaT5r hjih Beh cno-MčHyTor Jiuna hjih npe^MeTa, y oapetjenoM je o6jiHKy (CTapfi), HHaqe y He0,n,pe})eH0M (cTap).
III.	npdMeHa Heoflp6l)eHHx nprtjieBa MyuiKčra po.aa (§ 22).
JeflHHHa:	MHO>KHHa:
Hom.	jiy,n (npnjaTejb), b e ji h k (npo3op)	Jiy,a.-H (npnjaTeJbH)
reH.	JiyA-a
A3t.	Jiyn-y	Jiya-HM
an.	ji y^-a (Jiy/i;), b e ji h k (npo3op)	Jiy^-e bok. — —
jiok.	nyA-y	Jiya-HM
HHCTp. ayil-HM
Be>K6aH>a
1.	PeMH y 3arpafl,aMa 3aiweHH na^e^eM kojh TpeSa (je,a,H. h mho>k.) ; HBaH je c (npHjaieJb) qecro y BpTy. Majna npHnoBe.ua o (KpajbeBHh). Uhbo meTa c (npnjaTeJb). PaTap 3anHTa KOBana: ^(KoBa1!), jecH jih caKOBao MOTHKy ?" O (koh>), Kano ch 6p3! (ilpHjaTejb), yqH 6ojbe! Etomeo caM (6oraT ^obck). y (bcjihk rpa^) HMa MHoro nyha. Cbh BOJie (BajbaH IjaK).
2.	y obhm nocjioBHuaMa noTpaiKH npHAeBe h o,npe,a,H hm oSjihk: 4ncTa ce 3JiaTa pl]a He XBaTa. MHCTy o6pa3y Majio BO,ne Tpe6a. Oa je<J)THHa Meca MprnaBa Hopča.
3.	HaaonyHH oSjihkom j,o6ap hjih Ao6pH oBe pe»ieHHU,e: >KHBeo Hena^a — HOBen; Taj — hobck je hm&o TpH CHHa. Bor je —; — Bor Hac iyBa. — Ijan je yBen na>KJbHB; h Harn — MHJiaH yBeK na3H.
4.	h3meitaj obe hmehhue h nph^ebe: Jiya, me^be^, CTap rpaa, MJiaA KpajbeBHh.
VEŽBA JEDANAESTA
Spartanci i starac
Na klupama nekoga igrallšta sedeli su svakojakl rodovi starinske Grčke. Gledali su igre. Dode starac. Sva su mesta bfla zauzeta, a niko se i ne mače da ustupi starcu mesta. Ali kako starac dode do Spartanaca, omladina se odmah diže vfčuci: „Starče, ovamo, ovamo!" S vi naokolo su pljeskali Spartancima i hvalili ih, a starac je uskliknuo: „Svi Grči znadu što valja, ali to jedlnl Spartanci čine."
Život staraca nije lak; zato treba da im idemo svuda na ruku.
Razgovor
Ko je sedeo na klupama nekoga igrališta ? Šta su gledali ? Ko nije mogao nači mesta da sedne? Da li su ljudi ustupili starcu mesto? Koja je omladina odmah ustala? Kako je uskliknuo starac? — Zašto treba pomagati starcima?
Gramatika
Promena imenica muškdga roda na -ac (§ 16).
	Jedn in a:	Množina:
Nom.	starac	star c-i
gen.	starc-a	starac-a
dat.	starc-u	star c-ima
ak.	starc-a	starc-e
vok.	starč-e!	starc-i!
lok.	starc-u	starc-ima
instr.	starc-em	star c-ima
Napomene. 1. a) dobar starac, gen. jedn. dobra starca; Spartanac, Spartanca; trgovac, trgovca...
Glas a koji u jednim oblicima iste reči stoji, a u drugima ga nema zove se nepostojano ili pomično a. Kaži, koji glas stoji u slovenačkom jeziku za to a (§ 7).
b) Imenice koje imaju nepostojano a u nom. jedn. imaju ga i u gen. množ.: staraca, Spartanaca, trgovaca . . . (§ 16s).
2.	U vok. jedn. prelazi c ispred e u č: starce, Spar-tanče, trgovce . . . (§ 162b i 11).
3.	U instr. jedn. stoji kao što iza nepčanih suglasnika, tako i iza c nastavak -em mesto -om: starcem, Spartancem, trgovcem . . . (§ I63).
1.	Reči u zagradama zameni padežem koji treba (jedn. i množ.): Medved je čuvao (starac). „(Starac), idem s tobom", reče medved i pode sa (starac). Kamenom razmrska (starac) glavu. — Kod (dobar trgovac) je dobra roba. Bio sam kod (lovac) i rekao sam mu: „(Lovac), hajde ii lov!" U (vranac, gen.I) su vitke noge.
2.	Izmenjaj ove imenice i prideve: dobar lovac, velik lonac, marljiv trgovac.
3.	Citaj u Dodatku pesmu „Vrabac i mačka".
BE>KBA ABAHAECTA
a. mhjiocpahh mhjiah
Bnjia je JbyTa 3HMa. CByna je jieiKao CHer. Ha yrjiy jenHč yjinue crajao je crap h HeMohaH qoBeK, a noKpaj Hbera iteroB BepHH nac. Crapau je npocno MHJiocTHiby. Ilopen H>era cy np0Jia3HJiH pa3HH jbynh, CHpdMauiHH h 6orara. JanHfi je crapau npy)Kao 6jiene h ocymeHe pyxe npeMa npojia3HHUHMa, am je Majio Kojfl on thx 6oraTHX jt>ynH ynejino no Kojy napy HČcpehHOMe qoBeKy, noK cy My CHpoMauiHH naBajin uito cy ko j h MOrjIH.
Mam MnjiaH ftnyhH y uiKOJiy npotjS Tyna. Kan BHflfi KyK3BHora crapua, a HeMajyhn HHKaKBe nape Kon ce6e na My na, MmH H3Bann h3 CBoje T6p6nue xjie6 h cftp uito je noHeo ce6n 3a pyqaK h nane crapuy. „XBajia, no6pH ijane," peqe 6jiaronapHfi crapau MajiOMe MHJiaHy.
O nonHe ^aun cy h3 66jihikh>e 6kojihh6 othiujih Kyhn Ha pyqaK, a ohh h3 ynajbeHHjRx cejia ocrajiH cy na pyqajy y iukOjih. Mmh MnjiaH HHje HMao uita na pyqa. hberoBH cy ce iukojickh npy3H Hacnrara, a jih oh hm HHje 3aBHneo, jep je 6ho cht qHcre panocra, uito je yqHHHO no6po n&io.
CnpoMacHMa Tpeča noMdram
B. 4hhh fl66po
Oj TOBe^e npaBeAHHqe! Je^aH Eojkjh ciy>K6eHHHe! AKO MHCJIHIH B6)KjH 6hth, Hhhh Ao6po 3a jKHBOTa: n6uiTyj dpaia crapnjera, H Teče he MjialjH TBojn; y ,no6py ce He noHecn, A y 3Jiy ce He ndHHiHTH; Ha tyi]e ce He jiSkomu ; Jep, qoBeqe npaBeaHme,
Ka/i, qoBeKa caMpT Hai]e, Hfturra cočom he nohžce, Beh cKpuiTeHe 6ene pyne H npaBeAHa aejia CBoja.
Hapodna uecMa
B. ndcjiOBHua
J^66ph B6»e, cbč ce c To6om moikč.
r. O p^HKy
Hacpea co6e y Kojoj pyqaMO Hajia3H ce b&jihk cto (Tpne3a). HaMecra ce npe Hero;ih ce AOHece jejio. m3 opMapa H3BaAH ce ctojih>aK, na ce EbHMe noKpnje cto. 3atfim ce nocTaBe 3a CBaKora no abs Taibripa, a y3 h>hx KaniHKa, hojk, bhjt.yuiKe h qama. Ha CTOJiy hm3 xjie6a h y 6onn bo/jč. Hajnpe ce aoHece na cto qop6a, 3aram Meco h BapHBO. kanito hms h rn6anHne hjih ko^ots. Jtena npn CTOjiy hyre h npncTOjHO ce bjia,n,ajy.
Pa3roBop
A. Koje roAHuifbč ao6a je 6hjio? Hne je cTajao crapan? LLlTa je pa^no? Ko je npojia3no nope^ Fbera? npeMa KOMy je npyacao pyne? JXa jih cy cbh yzi,e.7ih.™ no uiToroa HecpehHOMe HOBeKy?
Ko npoi^e? KaMO je nmao MH^aH? LLlTa AaAe crapuy? 3auiTo je 6ho mnjiah 3aaobojbah, h&ko 3a bpeme py^ka HHje HMao uiTa a a jeite?
T. IllTa je Hacpea Tpne3ipHje? KaKO ce HaMec™ cto? Koja je^a hmamo o6hhho 3a pywaK? KaKO ce Aeija b./iaAajy npH cro.7iy?
rpaMaTHKa
i. npeTBapaibe cyrjiacHiiKa k, r, x (§ 162b,4a h 10i,2b).
1.	Bok. je^h.: t)ane, hobene, npaBeAHflne, cjiy)K6eHHHe; Boine, AP^>Ke; cnpoMauie, opauie. — kako nnach hom.?
k, r, x, ncnpeA caMorviacHHKa e y bok. jeAH. npe;ia3e y i, m, ui.
2.	Hom. h bok. mho>k.: ljau,h, npabeahfluh, cji^mče-hhuh, npoaa3hhuh; apy3h; cnpoMacn, opacn;
AaT., jiok. h HHCTp. mhojk.: ijauhma; apy3hma; CHpo-m a c h m a;
k, r, x HcnpeA caMOiviacHHKa h y hom., bok. h y AaT., .tok., HHCTp. mho>k. npe.na3e y u, 3, c.
II. flpdMeHa oapel5eHHx npHAčBa MyuiKora poaa (§ 23).
JenHHHa:
Hom.	fl66p-0		tyjj-h
reH.	Ao6p-or(a)		Ty^-er(a)
AaT.	A o 6 p - o m (y),	-o Me	Tylj-eM(y)
aK.	Ao6p-or(a) ■	— AOČpH	Ty}]-er(a) — Tyl}H
BOK.	Aodp-a		Tyi}-H
.tok.	Ao6p-OM(e)		Tytj-ČM(y)
HHCTp.	a 0 6 p - h m	MaoiKHHa:	ty}] -hm
Hom.	Ao6p-fl		tyli-h
reH.	AO0p-HX		tyl)-hx
AaT.	a 0 6 p - h m		Tyl}-HM
aK.	Ao6p-e		Tyi]-e
bok.	A 0 6 p - H		
jiok.	Ao6p-iim		t y tj-hm
HHCTp.	a 0 6 p- hm		ty t] -hm
Kao jjo6pH MeH>ajy ce npHAeBH Majift, ja^HH...; Kao tyijh MeH>ajy ce Bo« j h, cpeAH>0 . . .
ynopeah npomehy nphaeba ao6ph h tytjh h notpamh p a3^HKe! 3auiTo Te pa3^HKe?
1.	rioTpa>kh y cactabky »Mhjiocpahh MnjiaH" cbe nphflebe h cmpejm hm oSjihk h na^ejk.
2.	PeiH y 3arpaji;aMa 3aMeHH naaejKeM ko j h Tpe6a (y jea,-hhhh, a i\n,e je Moryhe, h y mhojkhhh): MnjiaH cna3H (cTapH npocjaK). Koa (ja^hh CTapau) je cTajao K>eroB BepHH nac. Mh-mh Ranč xjie6 h cnp (HecpehHH npocjaK) h pene: „y3mh (Ao6pn CTapai;)!" Chh (6ora™ TproBau) 6ho je AaHac y rpa^y. MapKO Kpa^eBHh je >KHBeo y (cpe^H>H bck). Ha (npe/utH Kpaj) jiaije B03e ce CHpoMauiHH jbym- I10M03H, Upyr)! Ebo y3MH, (cnpoMax)! FIomo3h Bor, (jyHaK)! JXotjH, (,nyx CBeTH)!
3.	IlpeofipaTH y MHoa<HHy OBe pe^eHHue: BojHHKy cmo 3a-xb3jihh. CHpoMaxy Tpe6a noMaraTH. CHpoMax HeMa uiTa Aa jea,e. CyceAOB chh je Aofiap yieHHK. FIyTHHKy ce >KypH. CacrajiH cmo ce c nyTHHKOM. 06^iaK je Ha He6y. BeBepnua rpH3e opax.
4.	H3MeHjaj: a) ijaK, BojHHK, cnpoMax, Apyr; 6) xpa6pH BojHHK, MapjbHBH yneHHK; AaHaiuftH jiaH (je^H. AaH, j,aHa . . mhojk. j.3hh . . .).
BE>KBA TPMHAECTA
A. Asa MHiua
Mhoto je Beh bpemeha npomjio otkako ce HHcy bh-AejiH mhiii rpafjaHHH h mhhi ce/baHHH. 3at0 jeAHora ažma cmhg/ih mhiii rpatjaHHH na no^e Ha cčjio y noxoAe CBOMe npftjaTeA>y MHiny ce^.aHHHy. Cea>aHHH ra jeABa AO^ena y cbom CHpoMauiHOM AOMy ycpeA npocrpaHOra no;ba, h H3Hece My iiit5 je Haj6o,ibe HMao: opaxa, JieinHHKa h KOMaAHh 0K0pejia cfipa ihto je 3a ripa3HHK qyBao. Cbč je to rpa^aHHHy HHnrra. hberoBH rocnoACKii 3y6n Hricy Ha TaKBa je,/ia HaBHKjiH; a ano uiTa h OKycH, He mokS Aa npoiyra. „E, Moj y6ora npftjaTe.Jby," no^He rpa^aHHH roBopHTH MamyhH rjiaBOM, „to jih je Barna Ha cejiy xpaHa? OcraBH th ce;io h no^e, h xajAe ca mhom y rpaA, na Aa bhahhi uiTa je jkhbot!"
cejbahhh ra n6oiyina h noije. JJo Beqepe crarHy y rpaA- yBČAe rpaijaHHH CBora rocra y noApyM 6oraTa AOMahnHa. Ty je Meco, cftp, CBaKojaKH kojioth h ne^eite. MyAH ce cejbaHHH h cboj'hm oqHMa He Bepyje.
Ka,n Sto th flOMahHHa H3 ko;ia. 3arpMH ABdpHuiTe o a TonoTa KOK.a h jiajan>a naca. yn^amH ce rocr h noqne 6e>KaTH no yr^OBHMa hč 3HajyhH r^e he ce caKpHra. TeniH ra rpa^ahhh aa ce He 6oj'h, h noHyzjH ra Aa je^e ihto My je BOJba. FIo^hj henito KymaTH, KaA čto th y no^pyM c/iyre h aiynikhh>e naa no neqeH>e, Kan no uito ApyrO, a MHineBH cbSkh qac 6e>Ke crpmor^aBne Kya, Kojn mojkS. ilo^He CHpOMax cejbaHHH 3aK,/ihh3ath rpaijaHHHa a a ra H3BeAS H3 rpaaa robopehh: „XBa;ia th, 6paTe, h Ha qacr th TBoje rocno^ctbo c tojihkhm hčmhpom!"
Aocuiuej Offpadoeufi
B. Cčjio h rpaj
(riope^eite)
Cejio. Kaa je Ha je/ihom npocropy hacrahbeho no ctO h BHine nopo^hua noje ce 6aBe o6pat}HBaH>eM 3eMA.e h rajen>eM CTone, to ce oh^a 3obS cejio. y cejiHMa Kyhe cy no^aJbe je;ma oa flpyre. Oko CBane ce Hana36 pa3HC 3rpa^e: Bajara, KomeBH, qapaauH, aMdapoBH, Mjienapn h hMepH, a oko CBera Tora BohitaK, bJdt (danrra) h fthbe.
Kyhe cea.aqKe 66HqH0 Hricy BejiHKe, hhth HMajy no-tpečhg ^aoShocth 3a CBe yKyhaHe. Potko y KojeM ce;iy cy y^hue nocrabjbehe kamehom, 3at0 je y ce/iy 6;iato h npaniHHa. A;ih ončT y cejiy hms mhoto Apseha, BohaKa h UBeha, na je Ba3^yx 6oah Hero y rpa/iy.
y cejiy cy ^yAH noHajBHine TOKann koj'h o6paijyjy 3emjby. 3aHaTjiHja h TproBaua hm3 Majio.
Tpa^. M&cto Ha KojeM cy HacTan>eHH jbfAH ko j h BO^e pa3H6 TproBHHe h pa«e pa3H6 3aHaTe, r^e HMa MHoro ha^eniTaBa h inKOJia, r^e cy ;iene h BejiHKe npKBe, 30b6 ce rpaA hjih Bapom.
Kyhe cy y rpaay Behe Hero y cejiy h Sjifince cy je/ma apyrOj. noflHrHjTTe cy Ha je^aH h^h Ha BHine cnpaTOBa.
/jbophiirra h bptobh Maii.fi cy Hero y cejiy. 3ato Ba3Ayx HHje TaKO Ao6ap Kao y cejiy. SOmue cy KanflpMHcaHe (nonjmahe kamehom), h 3at0 tamo hema 6jiaia hh npa-uiHHe. SOmuaMa H^y nernaim, [jype KOJia h ayT0M06i«ih.
Ty HMa [MHoro tohObhhks, 3ahaivihja h TproBaua, 3aT0 je no yjmuaMa »ftBJbe Hero y cejiy.
Pa3r0B0p
A. IIlTa je cmhcjiho jeAHora AaHa mhiii rpaijaHHH? r^e ra aonena mhiii cejbahhh? IIJTa My n3hece? 3amTO rpaljaHHH HHje 6ho 3aaobgjbah? IIlTa My je penao? Je jih ra cejbahhh cjiymao? Ka^a cy cthivih f rpaA? KaMo yBej,e rpa^ahhh CBora rocTa? Koja cy je-na 6wia y noApyMy? 3aniTo ce yroiaiiiH toct? jja jih cy oh h y MHpy motjih Aa Kyuiajy Aofipa jejia? IIlTa pene ha-nokčh ce^bahhh h kamo ce BpaTH?
B IIlTa ce [30Be cejio? Jecy ji h nyhe y ce/iy jeAHa no Apyre? IIlTa ce HŽJia30 oko CBane Kyhe? KaKBe cy ceocKč Kyhe, y^hue? 3auiTO je y ce/iy Ba3Ayx 6ojbh Hero y rpa^y? Ko jkhbh y ce;iy?
IIlTa ce 30Be rpaA? KaKBe cy Ty Kyhe, ABopHiuTa, y/iHije? IIlTa bhahmo no rpa^ckhm y;ihuama? Ko jkhbh y rpa^y?
rpaMaTHKa
I. IlpoMeHa HM6HHu,a cpeaibera poAa (§ 19).
J]e n h h h'a:	M h o k h h a:
Hom.	ce;i-	o	nojb-e	cea-	a	n6jb-a
reH.	cea-	a	nojb-a	C&Jl-	a	nojb-a
A3T.	ce;i-	y	nojb-y	cčji-	HMa	nojb-Hiwa
aK.	ceji-	0	nojb- e	ceji-	a	n6jb-a
BOK.	ce;i-	o!	nojb-e!	ceji-	a!	noft-al
JIOK.	CČJI-	y	noA>-y	cen-	HMa	nojb-HMa
HHCTp.	ceji-	OM	nOJb-6M	cen-	HMa	ndjb-HMa
Kao cejio Men>ajy ce HMeHHae jejio, nepo, p&BHajio hta., a Kao nojbe Meitajy ce nHTaibe, Bohe (mhojk. HeMa), A b 6 p h m t e, cpue hta.
noTpa«H pa3JiHKe y npoMeHn! 3auiTo Te pa&nHKe? n a m t h : hža-^euitbo, reH. mhojk. h ž a ji c m t a b a; t&kč h nficaMa, pe6apa, ceAa^ia ... (§ 19i).
II. npOMeHa npMfleBa cpeaitera po,aa (§ 22 h 23).
nphaebh cpej.H>era po,na Meibajy ce 6flpe5]eHO h HedApe-IjeHO nao npHAeBH MyuiKora poAa h3y3eb hom., aK. h bok. jea-hhhe (hactabak je -o hjih -e: bcjihk-o, tytj-e) h mhojkhhc (HacTaBaK je -a: BejiHK-a, Tytj-a).
Be>K6aH>a
1.	noTpa>KH y ropifcoj 6acHH CBe HMeHHue cpe/i,tbera poaa h o^peah hm nhtaitem nase«.
2.	Pe^H y 3arpaAaMa 33MeHH na^e^eM koj'h Tpeča (je^h. h mhojk.): Bho caM y (Tyije cejio). Koa (bcjihko je3epo) je Kyha. CejbaK HMa Ha (nojbe) >kht3. Ha (3ejieHo 6p.no) je ijpKBa. Ha,a, (BejiHKO cejio) je 6pa,o. y (MajieHo cejio; Heojtp.!) HMa Majio Kyha. Uhbo je (cjia6o 3,apaBJbe; reH., Heo,np.!). H3 (jacHO He6o; Heoap.!) rpoM He ya,apa.
3.	H3Meft>aj: cjiobo, BpaTa (je/iHHHe HeMa), JiHue, Jinuihe (caMO y jeAHHHH), BpeMe, iihcmo, pe6po.
4.	H3Menbaj oape^eHo h Heo^pe^eHo: ao6po nepo, Bpyhe jejio, Tytje Mope, b3>kho iiHTatbe.
5.	HanHuiH KpaTan cacTaBaK „Cejio h rpa/i".
VEŽBA ČETRNAESTA
A. Zima
Počela je zima. Dani su kratki, a noči duge. Sunce se nisko kreče po nebu. Na polju je pusto i tužno. Duvaju hladni vetrovi. Zamrzle su bare, potoci i reke. Cesto pada sneg. Bell ogrtač pokriva zemlju i čuva pšenicu i drugo bilje da ne po-mrzne. Drveče spava kao mrtvo. SpavajO i mnoge životinje. Bube, zmije, gliste, krtice, ježevi, pa i debeli medvedi zavlače se u rupe i iimotani i ukočeni prespavaju ljutu zimu. Dobra de ca iznose mrve sa stola i posipaju ih po dvorištu. Male pfičice prolaze i jedo.
Ljudi i deca oblače najtoplije odelo. Povazdan gori vatra u peči.
Pa 'ipak i zima je lepa. Deca prave čoveka od snega. U usta mu metnO čibuk, a u ruke metlu. Deca se igrajo i grii-dvaju snegom. Po selima se sankajo. Izvlače sanke na brdo i jure na njima u dolinu kao železnica. U varošima se klizajo, i lete po ledu kao da imajo krila. Zimi je i Božič, velika radčst dečja.
B. Toplo odelo i obuča
Da se zaštltlmo od studeni kad nam valja iziči iz kuče, treba da se obučemo u toplo odelo i da navučemo na noge toplu obuču.
Ujutru, kad ustanemo, obučemo najpre rublje: košulju i gače. Zatlm navučemo viinene čarape. Obučemo još hlače (čakšire) — devojčice siiknju — a na noge nataknemo papuče. Pošto se umijemo i očešljamo, obujemo cipele ili čizme. Iza toga obučemo prsluk i kaput, a preko njega ogrtač (plašt, kabanicu) ili bundu (šiibu). Na glavu metnemo šešlr ili kapu; bolja je kapa od sukna nego kapa od krzna (šubara). Na ruke navučemo rukavice.
Zimsko odelo je deblje od letnjega da bolje čuva toplinu našega tela i ne pušta da hladan vetar dopre do naše kože.
Razgovor
A.	Kakvi su zimski dani? Kakvi letnji? Kako se zimi sunce kreče po nebu ? Kako je na polju ? Kakvi vetrovi duvaju ? Sta je zamrzlo ? Sta pada zimi ? Da li je sneg od koristi ? Koje životinje spavaju zimi? Zašto posipaju dobra deca mrve po dvorištu? Zbog čega je u sobama toplo? Koje su zimske zabave?
B.	Kakvo odelo i kakvu obuču trebamo zimi? Kako se obučeš? Zašto treba da je zimsko odelo deblje od letnjega?
Gramatika
Zbirna imenica deca (§ 20).
Deca se igraju. Deca prave čoveka od snega. Dobra deca iznose mrve sa stola. Deca su dobra.
Deca je zbirna imenica, tj. po oblfku je u jednini, ali pokazuje množinu jednakih lica: deca = slov. otroci.
Ako je imenica deca podmet (subjekt), onda prirok (pre-dikat) dolazi u množinu: ... se igraju... prave... iznose... su . . .
Ima li u priroku prideva, tada ti pridevi ostaju u jednini u ženskom rodu: deca su dobra.
Vežbanja
1. Preobrati u množinu: Dete se. igra. Dete bere jabuke. Dete odlazi na ručak. Dete črta. Dobro dete sluša majku. Dete
je zdravo. Dete nije marljivo. Valjano dete u školi mirno sedi, pažljivo sluša i dobro pamti sve što od učitelja čuje.
2.	Napiši kratak sastavak „Zima u gradu" ili „Zima u selu".
3.	Citaj u Dodatku a) „Prvi sneg" (nauči i napamet!)
b) „Božič u Srba".
BE>KEA FIETHAECTA
OTauČHHa
Tne Bac je mhm Majna npBH nyT y Hapyqjy noHejia, a OTau, BaMa npBfiM MyApHM peqHMa cpue Hanajao: Ty je Bam 3aBHqaj.
Bh join pacreTe, jaqaTe h pa3BHj3Te ce, na y BaMa 6yja h Ta Tonjia jby6aB npeMa 3aBHqajy h ČJiHJKifcHMa bauihm. BaMa je mhjio He caMO m&cto po^eita beh h pdAHTejbn, 6paha, cecTpe, potjauH h no3HaHHu,h. Ajih o6hm Bame jby6aBH pacre, nocraje cb& nmpH. Bh He bojihtc BHUie caMO pOAHTe/be, poA6nHy h polj3Ke, hhth caMO ApyroBe h npftjaTejbe c KojHMa cTe 6pa/m UBehe, y>KHBajiH y necMH c/iaByjeBOj, nrpajih ce Jionre h apyrHx Hrapa, — h Apyrn jbyAH oko Bac BaMa cy Apara. Baiua ;by6aB npe-hoch ce h ha h>hx. Bh caA bojihtc He caMO CBoje mžcto po^eaa Hero h qftTaB npe^eo je^aH, qftTaB Aeo 3eMJbHHa inapa Ha KojeM khbč n>yjw cjih^hh bama, noBe3aHH 3a Bac Hepa3AB0jHHM Be3aMa: ohh ko j h roBope hcthm je3HKOM, HMajy hctO HapOAHO HMe, je^HaKe ycraHOBe h odmaje, jeAH3Ke HCTopHCKS HaBHKe, jeAHOM ce npouiJiouihy
OAyuieBJbaBajy, Ha Hcry 6yAyhHOCT H3rjieAajy.
To je Barna OTay6HHa.
KaKO aiaTKO 3bohh t§ mhjis peq! hauih poAHTejbH h potjauH, HauiH ApyroBH h npfijaTejbH, hamn npeun h notomhh, — cbh KojH cy ham mhjih h Aparn — o6y-XBaheHH cy tom jcahom peqjy. y otai,i6hhh rjieA3MO nponiJiOCT, bhahmo 6yAyhHOCT; qncTO čcehaMO aa cmo h
camh je^ah MajymaH fleo H>eh. H mh je bojihmo. Č)Ha je 3a Hac CBeTHfta. Ko it>y Bpelja, Hac je yBpe^Ho; ko tt>oj zto6po mhhh, Hac je 3axBajiHomhy 3a,ny»:ho.
Pa3roBop
t^e th je 3abhnaj? J\a jih th je mhjio mecto poljema? Ko th je joni mho? Ha Kora ce jom npeHOdi TBoja jby6ab? J\a jih bojihui caaa camo mecto poljema? Koje npe^ejie jom bojihiu? Ko je CBe o6^XBaheH penjy 0Tai,i6HHa? lllTa je 3& Hac OTai}6ma?
rpaMaTHKa
I. npOMeHa MMCHHua >KeHCKora poaa 6e3 HacTaBKa (§18i).
II. J0T0Batt.e cyrjiacHHKa (§ 12).
JeiHHKa:	MHOKHHa:
Hom. pen 3anoBeA	naMčT	pg^-H
reH. pe^-H 3anoBča-H	naMeT-H	pe^-0
AaT. pe^-H 3anoBeA-H	naMčT-H	pe^-mvia
aK. pen 3anoBČA	naMčT	pen-H
bok. pen-n! 3žinobea-h!	naMeT-n!	pen-H!
jiok. p e h - h 3anoBeA-H	naMeT-h	pen-HMa
HHCTp. peH-jy 3žinoBet)y	naMčhy	pen-HMa
n a m t h. y hhctp. jeA«. HacTaBaK je -jy (pen-jy). Ako ce hmehhua cBpuiaBa y hom. ha -a, -t, -ct, -b, ohaa y hhctp. HacTajy oBe npoMeHe cyiviacHHKa (jOTOBaite):
A + j —>- h (3anoBeA-jy->-3anoBe^y) t + j -> ti (naMeT-jy -> n a m ehy) ct + j—>- mh (npoiujiocT-jy->-npouuioiiihy) b -f j -> BJb (jby6aB-jy -> Jb y 6 a b Jby).
Hcnope^h cjiob. ladja = Jiatja, cvetje = UBehe, listje = JiHiiihe, slavje = cjiasjbe.
Be>K6aH>a
1.	PeMH y 3arpaAaMa 3aMeHH na^e^eM Kojn Tpe6a: YxBa-tho caM ra y (jia®). MHoro je hcthhc y (Mynpa pen; mhojk. !). Kok. ce Mepn (neA; hhctp.), a iobck (naMeT). Oh ce Maace (m3Ct j hhctp.!). FIpH3HajeM ca (jKajiocr). OTaij HaM je Hanajao cpue (Myn,pa pe1^; HHCTp. mhojk. !). Jby6HM0 ce (6paTCKa Jby6aB; HHCTp.).
2.	H3MeH>aj: a) kophct, CMpT, neA, ueB; 6) Aodpa peq; cjajHa npoiujiocT.
BE>KEA I1IECHAECTA A. BpeMe
j^aH ce AejiH Ha ABaAecST h qerapH qaca. CBaKfl qac hm3 me3Aec6T MHHyra; MHHyT hm3 ine3Aec6T ceKy-h3a3. JXaH ce jorn ^ejifi Ha npe no/me h Ha nočne noAHe. Ka.ua ce yKa3yje cbctjioct, Ta^a je 3opa; nočne H3.na3a cyHua je jyTpo. nočne 3a;iacKa cyHu,a je cyroH, a 3araM Beqe. 3a BeqepOM Hacraje Hofr.
C&AaM a^hs qHHe ceAMHny. Thx ce^aM AaH3 ce 30By: nohe^e^aK, yTOpaK, cpe/ia, qeTBpTaK, neraK, cy6oTa h hč-Aejba. LLIecT AaHa p§ahmo (pa/nm AaHH), a He^e^OM ce oamapamo, hačmo y HpKBy h mojihmo ce Bory.
Herapu ceAMHne qHHe je^aH Mecen. ZjBaHaecr Mecena qHH6 roAHHy. IlpBH ce Mecen 30Be jaHyap (ceqaft>), ApyrH (J)e6pyap (be;baqa), TpehH MapT (o>KyjaK), qetbpth anpfM (TpaBaHj), nera Maj (cBH6an>), mecra jyH (^ftnaft), ceAMH jyji (cpnaKb), ocmh aBrycT (ko;i6bo3), ačbcth cenTčM6ap (pyjaH), Aecera OKT06ap (jificTonaA), je.ua-Haecra HOBeMČap (cryAeHH) h ABaHaecra AeneM6ap (npo-CHHan).
ToAHHa je npocra hjih npecrynHa.
y roAHHH hms qerapH roAHniH.a Ao6a: npo;iehe, jičto, jeceH h 3HMa. CbSko Ao6a hms no Tpfi Mecena: npojiehe na^a y MapT, anpfui h Maj, jicto y jyH, jy/i h aBrycT HTA.
B. O HacoBHHKy
HacOBHHK HaM noKa3yje Koje je BpeMe. Ha qacoBHHKy cy abž CKa33/bKe; jeAHa noKa3yje qacoBe, Apyra MHHyre. Hms nenHHx h 3hahhx qacoBHHK3, a h 6yAHOHHK3; Haj-BehH cy qacOBHflnH y TOpH>eBHMa.
CBaKH qacčBHHK hm3 6pojqaHnny, Ha Kojoj cy qacoBH o6e^e)KeHH apancKHM hjih phmckhm 6pojKaMa.
Hene qacOBHHKe Tepajy 6aT0BH, a hčkč nepa. Ho CBaKH qacoBHHK hm3 KOTaqHhe, ko j h Kpehy CKa3a;bKe. MacOBHHUH THKTaKajy h jih Kyuajy.
Pa3roBop
A.	Ha kojihko ce qacoba aejin aah? Kojihko mhhyt3 hm3 cbakh *iac? Kojihko cekyhaaa hma mhhyt? Ka^a je 3opa, jyrpo, cyTOH, Be^e, Hoh?
Kojihko AaHa iHHe jeAHy ceAMHny? KaKO ce 30By? y Koje AaHe paAHMO? KaKO ce 30By th AaHH? Kaaa ce 0AMapaM0?
Kojihko ceamhn,a ^hhe Mecen AaHa? Kojihko Mecena ^hhe je^Hy roAHHy? KaKO ce 30By Mecenn? KaKO ce 30Be npBH Mecen, TpehH, MŽTBpTH, fleBčTH, jeA&Haec™? Kojihko AaHa HMa (J)e6pyap, Maj, jyH, jyji, cenTeMČap, AeneM6ap?
KaKO ce 30Be roAHHa Koja HMa 365 AaHa? KaKO ce 30Be roAHHa Koja HMa 366 AaHa? Koja cy roAHinita Ao6a?
B.	HeMy HaM cjiy>KH MacoBHHK? lUTa noKa3yje Ay>Ka CKa-3ajbKa, a ima Kpaha? KaKBHX nacoBHHKa HMa? KaKO cy o6ejie-hcehh nacobh Ha 6pojH&hhii,h? LLIia Tepa macobhhke? Jla jih nyjeMo MacoBHHK KaA HAe? 3aniTO?
TpaMaTHKa
I. rjiaBHii čpojeBH (§ 30 h 31).
(0	HHUiTHna, Hyjia)	16	meCHaecT	
1	jeaaH, -AHa, -AHO	17	ceAaMHaecT	
2	ABa, -e, -a	18	ocaMHaecT	
3	TpH	19	AeBeraaecT	
4	HČTHpH	20	ABaAecčT	
5	neT	21	ABaAeceT H	jeAaH, -AHa, -AHO
6	rnecT	22	ABŠAeCČT H	ABa, -e, -a
7	ceAaM	23	ABaAeceT H	Tpa
8	ocaM	24	ABaAeceT H	qČTHpH
9	AeBČT	25	ABaAeceT H	nčT
10	AecčT	26	ABaAeceT H	mecT
11	jeA&Haecr	27	ABaAeceT H	ceAaM
12	ABaHaecT	28	ABaAeceT ft	ocaM
13	TpHHaecT	29	ABaAeceT H	AeBčT
14	leTpHaecT	30	TpnAecčT	
15	neTHaecT	40	HeTpAecčT	
50 neaeceT 60 me3fleceT
70	cejaMAecčT
80	ocaM^eceT
90	aeBefleceT
100	CTČ, CTOTHHa
200	ABecra, abč ctothhc^
300	TpfiCTa, TpH CTOTHHe
400	lieTHpH CTOTHHe
n a m t h : 1. jeaaH crapau ABa CTapua TpH CTapua ueTHpH CTapua neT cTapaua rnecT CTapaua
500	n&r CTČTHHa
600	LUeCT CTOTHHa
1.000	xftjbaAa (Tftcyha)
2.000	aBe XHJbajie (THcyhe)
3.000	Tpfl xftjbaAe (racyhe)
4.000	q^THpH xftjbaAe (™cyhe)
5.000	neT XH^>aAa (racyha)
6.000	uiecT xhjbaaa (Tiicyfra)
1,000.000	MHJ1HOH
jeAHO nHCMO ABa nliCMa TpH nHCMa neTHpn nHCMa neT nftcaMa rnecT niicaMa
j e a h h h a
a b o j h h a
:aiwa )
. _ _ \ mhokhh; HcaMa J
jeAHa Kyha ABe Kyhe Tpn Kyhe nerapn Kyhe neT Kyha rnecT Kyha
y3 6pojeBe aba,-e,-a, tpn, mčthph ctoj'h hmehnua y ABOjHHH (= reH. jeAHHHe): CTapua, Kyhe, nHCMa;
y3 6pojeBe nčt, rnect hta. ctoj'h hmehhua y reH. mho->KHHe: CTapaua, Kyha, niicaMa.
2. 31 CTapau = tphaecčt h jeAaH CTapau; 121 nhcmo = ctč abaaecet h jeaho ntfcMo; 1562 CTapua = XHJbaAy (xftjbaAa) neT ctothh3 uie3AecčT h abS CTapua.
II. PeAHH 6pojeBH (§ 30 h 31).
1	npBH, -a, -o	11 jeA^naecTH, -a, -o
2	ApyrH, -a, -o	21 ABaAeceT h npBH, -a, -o
3	Tpefcfl, -a, -e	30 TpHAecčTH, -a, -o
4	neTBpTH,-a, -o	40 ^eTpAecčTH,-a, -o
5	nera, -a, -o	100 ctoth, -a, -o
6	meč™, -a, -o	1000 xftjbaAHTH, -a, -o; racyhH, -a, -e
PeAHH 6pojeBH MeHjajy ce Kao OApeljeHH npHAeBH. KaA ce nhmy 6pojKaMa, H3a h>hx He ctoj'h Ta^Ka (23 MapTa 1932 roA-)-
BeiKČaHia
1. HHTaj, a 33THM HanHuiH c^iOBHMa (s črkami): 4, 11, 14, 16, 27, 38, 50, 99, 254, 367, 648, 4717, 9894, 14.418, 860.254, 1,788.416.
2.	a) Ca6Hpaft>e (seštevanje): 7 + 4 = 11 (ceaaM h neTHpH je jeaaHaecT); 11 + 9 = ?; 17 + 8=?; 18 + 22 = ?; 16 + 10 = ?; 24 + 25 =?; 60 + 50 = ?
6) oj,y3hmah.e (odštevanje): 100 — 90 = 10 (cto mah>e AeBe^eceT je ^eceT); 1000 — 500 = ?; 600 — 200 = ?; 300 — 50 = ?; 2870 — 300 = ?; 8300 — 200=?; 10.800 — 900 = ?
e) MHoateite: 8x4 = 32 (ocaM nyTa qerapH je TpH^eceT hab3); 2X7 = ?; 6x3=?; 11x8=?; 14x3 = ?; 16x2 = ?; 20 X 4 = ?
zJJ],ejbeibe: 40:4 = 10 (neTpAeceT n0Ae^.eH0 ca ^erapH je AeceT); 60:2 = ?; 80:4 = ?; 90:3 = ?; 200:20 =?; 800:10 =?; 1000:500 = ?
3.	Pemi y 3arpa,n,aMa 3aMeHH o6;ihkom kojh Tpe6a: 3 (koh>), 7 (jioBau), 24 (crapau), 52 (KpaBa), 101 (KJiyna), 283 (Kitura), 444 (iihcmo), 667 (iihcmo), 1500 (Kyha), 6306 (TproBau,).
4.	OaroBopH Ha oBa nHTatt.a: Kojihko Hac HMa y pa3pe,n,y? Kojihko KJiyna HMa y oboj' yiHOHHUH ? Kojihko npo3opa? Kojihko CTaHOBHHKa HMa Beorpa,o;, 3arpe6, Jby6jb3H3?
Kojh ch th no 336yuh (aseueah)? W Kojoj KJiynn ceAHin? Koje ch ro^HHe poljeH? Koje cmo ce roAHHe oc^o6o^hjih?
5.	MnTaj y /[0AaTKy npnnoBeTKy „Kmct h iihtshhh".
VEŽBA SEDAMNAESTA
A. Težak i pomorac
Neki težak uplta jednog pomorca, od kakve mu je smrti umro otac. Pomorac odgovori: „Moj otac, moj ded i moj pra-ded, svT su poginuli na moru." „Pa kako je to da se ti ne bojiš iči po moru?" nastavi težak. A pomorac mu reče: „Kaži mi gde je iimro tvoj otac, ded i praded?" „Oni su svi umrli na svojoj postelji," odgovori težak. „A onda," zapita pomorac smejuči se, „kako se ti ne bojiš poči u postelju?"
B. Porodica i zadruga
Svako dete ima oca i majku. Oni su mu roditelji. Roditelji i deca čine jednu porodicu, rodbinu ili obitelj. Ja sam svome ocu i materi sin, a moje sestre su im kčeri. Najstarija kči zdve se Draga, druga Milica, a treča Ljubica. Oca nazlvam „babo! tato! tatice!". Mesto majka ili mama kažemo i mati. To je naša uža porodica.
Ali ja imam još dva deda (oca m o ga oca i oca moje majke), dve bakice (mater moga oca i mater moje matere), stričeve, ujake i tetke. Svome dedu i bakici ja sam unuk (unuka), stricu sam sinovac (sinovica), lijaku sam nečak (nečaka), a tetki sam sestric (sestričina).
U Srbiji i Hrvatsko] u mnogim kiičama žive zajedno oženjena brača i stričevi i brača od stričeva; a u nekim i dedovi, babe, unuci i unuke, sinovci, sinovice i tetke. Svi su oni rodbina, a žive u jednom domu i rade jedno imanje. Oni se zova zadruga. Naj-starijl kojl upravlja kiičom zove se domačin ili kiičnl starešina. Njega sliišaju svi ukučani.
Razgovor
A.	Ko se razgovarao? Sta je upitao težak pomorca? Gde su pomorcu umrli otac, ded i praded? Da li se pomorac zbog toga bojao mora? Gde su težaku umrli otac, ded i praded? Da li se težak zbog toga bojao poči u postelju?
B.	Ko pripada porodici ? Sta si ti svome ocu, a šta svojoj sestri ? Šta je ona tebi ? — Kako još zoveš oca, majku ? — Sta je tebi otac tvoga oca ili tvoje majke ? Sta si ti njemu ? Sta je tebi majka tvoga oca ili tvoje majke? Sta si ti njoj? Sta si ti stricu, ujaku, tetki?
Šta je zadruga ? Ko se zove domačin ? Ko sluša domačina ?
Gramatika
I. PrSmena lmenica mati i kčT (§ 182,3).
J e d n i n a:
Nom.	mati	kčl
gen.	mater-e	kčer-i
dat.	mater-i	kčer-i
ak.	mater	kčer
vok.	mati!	kčer-i!
lok.	mater-i	kčer-i
instr.	mater-om	k čer-ju
Množina: mater-e . . . (kao kuč-e); kčer-i. . . (kao reč-i). II. Zbirna imenica brača (§20).
Množ. od brat glasi brača; brača (= slov. bratje) je zbirna imenica kao deca.
III. Prisvojne zamenice (§ 26) iste su kao u slovenačkom jeziku:
1.	moj, moja, moje; naš, -a, -e;
2.	tvoj, tvoja, tvoje; vSš, -a, -e;
3.	njegov, -a, -o; njen, -a, -o ili njezin, -a, -o; njThov, -a, -o;
4.	svoj, svoja, svoje.
Promena Jednina:
Nom.	moj	moj	-a	moj-e
gen.	moj-eg(a), mog(a)	moj	-e	moj-eg(a),
dat.	moj-em(u), mom(u),	moj	oj	m o j - e m (u),
	mo me			mome
ak.	moj — moj-eg(a),	moj	-u	moj-e
	mog(a)			
vok.	moj	moj	■ a	moj-e
lok.	moj-em(u), mom(e)	moj ■	oj	m o j - e m (u),
instr.	moj-Im	moj'	-om	mojim
Množina:
Nom.	mdj-i	moj-e	mdj-a
gen.	moj-I h
dat.	m o j - Im(a)
ak.	moj-e	moj-e	moj-a
vok.	m o j - i	moj-e	moj-a
lok.	moj -Im(a)
instr.	moj-Im(a)
Isto se tako menjaju: tvoj i svoj; zatim n&š i vaš; te dve zamenice imaju u gen. jedn. našeg(a), v a še g (a), u dat. i lok. našem(u), vašem(u).
Njegov, njihov, njčn, njezin menjaju se kao pridevi neodredenoga oblika.
Vežbanja
1. Reči u zagradama zameni padežem koji treba: a) u jedn. i množ.: Jesi li pročitao (moja knjiga)? Jesi li zadovoljan (moja knjiga)? U (tvoja čitanka) ima mnogo lepih pesama. U (tvoja čitanka) ima više strana nego u (njihova čitanka). Milan je bio sa (svoj brat) u (naš grad). Suseda je sa (svoja kdi) u vrtu. (Kči), največu zahvalnost duguješ (svoja
mati)! Otac je poslao (svoja kči) u školu. Secam se dobro (tvoj brat). Dao sam pero (tvoj brat). Videli smo (njegov brat). Išli smo s (njegov brat). Govorili smo s (tvoj brat i tvoja sestra). Deco, ljubite (svoj otac i svoja majka)! U (naše selo) ima mnogo kuča.
b) samo u jednini: Srbi nikad nisu prestali boriti se za (svoja sloboda) i (svoja otadžbina). Ružica je marljiva učenica; u (njezina soba) je uvek red; (njeno vladanje) svi su zadovoljni. Ja sam jučer bio s (tvoja mati) u gradu.
2.	Izmenjaj u jednini i množini: dobra mati, njegova kči, moj brat, moj nož, tvoja knjiga, vaše pero, njegov udžbenik, njezin vrt, njihov prijatelj.
3.	Napiši kratak sastavak „Naša porodicau.
BE>KEA OCAMHAECTA
MajMyH h ma4ka
* \
hmao hekil tobek majmyha h maqky. Ohh cy ovum
BMHKe HiTeTOTOfte. Je,naHnyT, Ka/j cy 6hjih cšmh koa Kyhe, peqe majmyh motkh: „Xajae ca mhom jia ce yro-cthmo !" O^se^e j e Kpaj BaTpe. y nenejiy cy 6h;ih 3aTpnaHH KecreHH na ce neKy.
„Ja 6hx ba^ho KecreHe," peqe majmyh, „ajiH to m e h h He ha6 o a pyK6. T h ch 3a to Bemraja." MaiKa, pa^ocHa ihto joj oh tako JiacKa, craHe hx H3rpTara h3 Bpe^a nenejia. MajMyH naK, na3ehn Aa ra ko He bhah, nojene hx je^aH no je^aH. y tom c/iyra jiynn Ha BpaTa h nobhkhe hm: „ LLlTa b h pa/ihte ty!" Ohh ce pa36erHy, h TaKo MaTOa, Koja ce npjbHjra, HHje fločfuia HftniTa.
Pa3roBop
Koje je OKiieouitMe u.uao neKu HoeeK ? Kame cy 6um ? Komo od Bede MajMyn MaiKy? 3auiuio?
3aiuiuo MajMyn nuje xuieo da eadu Kecmene ? Uliua je onda paduAa Mama, a iuiua MajMyn ? Ko čoije mnenada ? Jla au je MaiKa mula doČUAa?
jlriihe 3amehhue (§25) jecy: ja (3a npbo ;ihi;e), th (3a Apyro JiHite), oh, o h a, oho (3a Tpehe jihh,e).
	npomeha		
	JejHHHa:		
Hom.	ja	TH	
reH.	mehe — me	Te6e —	Te
aaT.	Me hh — mh	t£6h —	th
an.	mehe — me	Teče —	Te
bok.	—	th	
jiok.	m e h h	te6n	
HHCTp.	mhom (m h 0 m e)	to6om	
Hom.	6h oha		6ho
reH.	H>era — ra K>e -	-je	
AaT.	H>eMy — My K>oj	-joj	s o m
aK.	ft.era — ra, (h>) H>y -	-je, jy	s S
bok.	—	—	* o
jiok.	KbeMy h> o j		o re
HHCTp.	H>HM (feHMe) HjČM (H>OMe)		
		mhohhha:	
Hom.	mh	bh	6hh čhe čha
reH.	Hac — Hac	Bac — Bac	H>HX — HX
aat.	hama — ham	bama — bam	Hiiiia — hm
aK.	Hac — Hac	bžc — Bac	H>HX — H X
bok.	—	bh	—
jiok.	hama	bama	k>h Ma
HHCTp.	hama	BiMa	fb h m a
o a m t h . 1. nopea notnyhhx osjihka (mehe, mžhm.,.) hckh naAescn HMajy h Kpafre očjihkc (m e, m h . ..). Kpahn o6jiuhu 30By ce eHKJiHTHKe. Ehkjihthk6 yn0Tpe6a>aBaM0 Kao y c/ioBe-Ha^KOM je3HKy, ajrn He cToje HHKaAa Ha notieTKy peneHHue.
2.	EHMHTHKe ce nHmy oaejbeho oa npeA-nora: n6 k>, 3 a h>, Ha Ha, npČAa h> (c/iOBeHa^KH: ponj, zanj, nanj, predenj).
3.	M h h bh y cpnckoxpbatckom je3HKy HeMajy »eHCKora poAa. XI,eBojKe roBope: „Mh cmo map^hbe" (cjioBeHaHKH: „Me smo marljive").
1.	Pe^h y 3arpa^,aMa 33M6hh na,n,e)KeM kojh Tpeča (jeAH. h mho>k.): yqhtejb je aao kh>Hry (ja), a He (th). Ca (ja) je Aoiiuia h Moja cecTpa. H^eM c (th). JiaB ji,onycTH cbojhm noaaHHUHMa
H3al]y npe^a (oh).
2.	3amehh kyp3hbom uitamnahe hmehhue jihhhhm 33mehh-hama: MajMyH OABeAe MuiKy Kpaj batpe h pe^e Mamut: „Ebo KecTeHa! h3ba^h KecuieHe h3 BaTpe!" Maina cTaHe h3rpta™ KecuieHe H3 Bpe^ia nenejia. Ta^a ao^e c;iyra h noBHKHe mcihku u MajMyny: „111 ta bh pajihte ty!" MajMyn u Mmua ce pa36erHy.
MajKa n030Be Mapy h JoBaHa; Mapu Aa^e ja6yKy, a Joeany KpyniKy. Maj/cy cmo bh^ejih, a ou,a hhcmo. Tobophmo o Mapu-, r0B0pHM0 o Joeany. JoBaH je Aornao c ou,eM, a Mapa c MajtcoM. C yneHuuuMa je aoiiiao yqHTeJb. y<ieHuiiUMa cy npnnpeMHjiH pyqaK. y<iehuke cmo bh^e^h, a yqeHHae HKr^e.
BE>KBA AEBETHAECTA
ByKOBH H OBUe
Je^Hora aaHa ByKOBH nomajby rjiacHHKa OBuaMa iKe-jiehn aa c ifcHMa y6yayhe jkhb6 y MHpy h npHjaTejbCTBy.
..saiuto", tobopho hm je oh, „^a 6yAčMO beqhto y 66p6n Ha jkhbot h CMpT? Ta ohh HeBa/baM ncft CBČMy cy tomg kphbh; ;iajy yB6K Ha Hac, qecto nyT3 h 6e3 HKaKBa pa3Jiora, Te Hac t h m e caMO H3a3HBajy. HanycraTe hx, na Hehe 6hth BHine HHKaKBe npenpene H3Mei)y Hac h bac; 6nhe bčmhth Mflp h npnjaTejbCTBO!"
Diyne OBne n6cnyma;ie 6b6 pe^H h HanycTHjie nce. H3ry6HBinH Ha Taj h3hhh CBoje Hajdojbe npHjaTe^e, CTa^o je Jiano nočne n6cra.no »ptbOm ByKOB3.
Pa3rOBOp
3auiTO ByKOBH noma^>y iviacHHKa OBuaMa? KaKO hm je TOBOpHO Taj rjiacHHK ? IIlTa cy y^HHHJie OBue? IIlTa ce aoroAHJio c OBuaMa? KaKBy HaM noyKy Aaje OBa 6acHa?
II6Ka3He 3aMeHHue (§ 27) jecy:
ČBaj, ČBa, 6B5 \ .. . '	> CJiOBCHaHKH: ta, ta, to
Taj, Ta, to	I
6Haj, o h a, o hO —	„	oni, ona, ono
Te ce 3aMeHHu;e Mett>ajy Kao oape^eHH npHAeBH, aaK^e: OBaj, ČBor(a) . . . Taj, Tor(a) . . . 6Haj, OHOr(a) .. .
n a m t h. 3aMeHHua OBaj noKa3yje oho uito je 6jiH3y jiHua Koje roBopn; 33MeHHua Taj noKa3yje oho uito je 6;iH3y JiHua c KojHM ce roboph; 3aMeHHua OHaj noKa3yje oho uito je asjicko h oa JiHu,a Koje roBopH h oa 0H0ra c kojhm ce roBopH.
Ha np.: Xohy jih aa y3MeM oey kh>nry, iuy kh>nry h;ih ouy?
Oeaj meuinp uito ra ja hochm h iuaj uito ra ulu hochui cbhi]ajy mh ce; ajiH onaj uito ra oh hoch HHje Jien.
»Muja je oea KHbHra uito je hm3m y pyun?" — „Ta KibHra je Bama."
Be>K6aH.a
1.	nonyHH OBe pe^eHHue 3aMeHHu;oM OBaj, Taj h OHaj h npeočpa™ hx y MHOJKHHy: — 1j3k hhuits He pa,a,h. CehaM ce — rp3A3. BepyjeM — jyH3Ky. H3B3ah — 3y6! nouiTyj — yqHTejba! He roBopH o — Apyry! Mah c — npHjsTejbeM! — aceHa HHje mh no3HaTa. CehaM ce — npHjaTejbHue. Homo3h — jkchh! I~Io-uiTyjeM — meHy. Tobophm o — c^huh. — aiy>K3BKOM cmo 33-aobojbhh. — nepo je AoSpo. CehaM ce — HMaita. J\hbhm ce — BpeMeHy. KynHo caM —nepo. Jecn m 3aa0B0^baH — jieiinpoM?
FOBOpHJIH CMO O — 6pfl.y.
2.	nonyHH OBe peneHHue n0Ka3H0M 3aMeHHUOM Koja Tpe6a: y pyuH HMaM KH>Hry; — Kftnra je Bp.no Jiens. H th hmsui y pyHH KH>Hry; 3^h — KHjHr3 HHje Jiena. — KH>Hra Kojy je jyqep Kynno H3iu npnjsTe^b kophchs je.
Ko je — hobek ob,a.e? Ko je — koa bsc? Ko je — y yr^y co6e?
BE>KBA ABA^ECETA A. IlHTa^Hue
nriTajiH neTjia: „Ko Te 6yw TaKO paHO?" — „PaHO .neraite."
FlHTa/iH 3eua: „ LLlTa je aia^e oa rjiaBHue Kynyca?" — Giaije cy rjiaBHue."
rihtajm yqnTe;ba: „K6j'h th je IjaK Haj6ojbH?" — „OHaj KOjH 3Ha OHO IHTO 3Ha, aJJH KO j H 3Ha H UiTa He 3Ha."
IlHTajiH ,/ieKapa: „oa ko je ce 6ojiecTH HajMaite yMHpe, a oa koje HajBHuie?" — „HajMaH>e oa hišah, a HajBHme oa MHoro jejia h nriha."
nriTajio AeTe ona: „KaKBO je Meco Hajcjiatje?" — „Je3HK." „A Hajrope?" — „Je3HK."
nriTajiH unraHCKO AeTe: „HHja je Kyha Hajoniame-HHja y BameM cejiy?" — „EorMe Harna, jep je ohomžahc H3r6pe^a."
B. IlocjiOBHue
Ko jeAaHnyT cjia>Ke, Apyrn nyT 3ajiyAy Kasce. Kora Hiije, Aa xjie6a He nje. KoMy ce MaqKa yMHJbaB3, oHora h orpč6e. Kora Bor MHjiyje, ČHora h Kapa. C khm ch,
oh3kh ch.
iii t o bhcoko jiera, Ha hhcko naaa. Hera ce MyAap cthah, thm ce nyji nohoch. HeMy ce pyrauie, thm ce nohjljame. IUto Bor Aaje, to je cb& Ao6po. O qem qobek paaho, o tom ce h xpaHHO. h h Me ce hob cyA HanyHH, Ha oho yB6K yAapa.
riac ko j h MHoro jiaje He yjeAa. Koja kokohi MHoro KaKohe, (t§) Mano jaja hoch. Hnja cfuia, oHora h uapcTBO. KaKaB OTau, TaKaB chh. KaKBa MajKa, TaKBa h Khft.
rpaMaTHKa
I. ynHTHe 3aMeHHue (§ 28) jecy: ko? — kdo? uit a? (ihto?) — kaj? kčjfl, -a, -e? — kateri, -a, -o? H H j 0, -a, -e? — čigav, -a, -o? kžik a b, k ^ k b a, -o? — kakšen, kakšna, -o? llpoMeHa: 1. ko, uit a (b. crp. 14).
2. K6j0, -a, -e h m h j b, -a, -e MeH>ajy ce Kao oa-peljeHH npn^eB (t y h, -a, -e).
3. k a k a b , k š k b a, -o Meiba ce Kao Heo^pe^eHH npH^eB (Ao6ap).
II. Oahochč 3aMeHHu,e (§ 28) y cpncK0xpBaTCK0M je3HKy cy no o6jiHKy ncre Kao ynnTHe:
ko — kdor	ko j 0 — kateri, ki
ihto — kar	— čigar
K K a B — kakršen.
Be>K6aH>a
1.	y OBHM pemeHHuaMa noTpa^KH Kyp3HBOM uiTaMnaHe peiH ynHTHOM 3aMeHHiioM i TaciK yHH. ynHTejb nHTa ijaKa. JJomao caM ca čpaiuoM. Oh rneTa ca ceciupoM. MmiaH je j,ao cuapu,y xjie6 h CHp. rinuieMo oaobkom. TBoj 6paT Jieno h3pai}yje 3adaiuKe. Uac ce 6ojn zocuodapa. Tpaea pacTe. ynHMO o 3aMeHuu,aMa. HeMaM epeMena. Oea xap™ja je xpanaBa, a ona je rjiaTKa. Jločap IjaK yBeK je na>kjbhb. Tobophmo cpUcKoxpeaiUcKUM je3HKOM. EeMcanoea MajKa neBa, a CuiojaHoea njiane. tbezoe OTau; je TproBau;. Haiue KH,Hre cy Ha CTOJiy.
2.	npeBeAH Ha cpncKOxpBaTCKH je3HK oBe peneHHLie: Kdor visoko leta, nizko pada. Kar imam, to dam. Kar si rekel, ni res (HCTHHa). S čimer drugim koristiš, s tem koristiš sebi. Cigar krava, tistega tudi tele. Kakršen gospodar, takšen tudi sluga.
VEŽBA DVADESET I PRVA
A. Baka i unuka
Bako, stara bako — babuščice mila,
Jesi 1' i ti kadgod mala, mlada bila?
Jesi 1' mogla kadgod da ispravlš lčda?
Je 1' i tvoja kosa bila kadgod smeda?
Je 1' i tvoja halja bila kadgod kratka?
Je 1' i tebe k o god zvao: „Dušo moja slatka?"
Je 1' i tebi kogod kadgod 'vakfl liitku dao?
Valjda se skrhala, pa ti je sad žao? . . .
Ta zar mora, bako, da ostarl svak o?
Hocu 1' i ja, bako, da ostarlm tako?
Moram li zar i ja biti tako seda,
Tak5 smežurana, zgiirena i bleda?
Pa zar tome nema baš nikakva Idka?
Zar se to ne može živeti doveka?
Jovan Jovanovič Zmaj
Ako je neko lud, ne budi mu drug. Niko ni koga ne može osramotiti dok se sam ne osramoti. N'išta nije novo na
svetu. Što god ko čini, sve sebi čini.
* * *
„Nešto nešta izelo, pa od nešta kosti ostale", (rekao Hercegovac kad je prvi put video ii polju plug i jarmove).
Razgovor
A.	Kakva je baka nekada bila? Može li sada da ispravi leda? Kakva joj je nekada bila kosa? A sada? Kakva joj je nekada bila halja? Kako su je nekada zvali? Da li mora svako da ostari? Da li če i mala unuka tako ostareti? Zar se može živeti do veka?
B.	Sta je rekao Hercegovac kad je prvi put video u polju plug i jarmove?
Gramatika Neodredene zamenice (§ 29) jesu:
neko — slov. nekdo', nT k o — nikdo, nihče', svako — vsakdo;
nešto — nekaj', niš ta — nič;
k o god — kdo, nekdo', ko god — kdorkoli',
štogod — kaj, nekaj', što god — karkoli',
neki, -a, -o — neki',
n'ikakav, -kva, -kvo — nikakšen.
Promena. Zamenice neko, niko, kogod, ko god menjaju se kao upitna zamenica ko; dakle: neko, nekoga, nekomu... kogod, kogagod... ko god, koga god...
Zamenice nešto, ništa, štogod, što god menjaju se kao upitna zamenica šta (što); dakle: nešto, nečega . . . štogod, čegagod . . . što god, čega god . . .
Zamenica neki menja se kao odredeni pridev; dakle: neki, nekoga . . .
Zamenica nikakav menja se kao neodredeni pridev; dakle: nikakav, nikakva . . .
1.	Reči u zagradama zameni padežem koji treba: Tvrdica (niko) ne pomaže i (niko) ne voli. Ovome čoveku ne možeš ugoditi (ništa, instr.!). (Ko god) vidiš, misli da je tvoj bližnji! Video sam (neko). Ko (svako) sluša, zlo čini, a ko (niko) ne sluša, još gore. Otac i majka o (nešto) govore. Dete je (što god, instr.!) zadovoljno. S (neki) se slažem, a s (neki) ne. Ne bojim se (nikakav) posla.
2.	Napiši kratak sastavak „Kakva je baka nekada bila".
BE>KBA ABAAECET n £pyrA
a. 3auit0 cy Cjj6n CHpoMauiHH
KaA cy HapoAH nžmim cpehy ČBora CBera, CKyne ce cbh h noqHy acjihtm ač>6pa. PeKHy Hajnpe JlaraHH: „Mh heMO MyApOCT." A rpnn: „Mn heMO nnTOMHHy h Ao6py 3eM^y." H Pycn: „Mh freMO np6crpaHy 3eMJby h njiaHHHe." EHnie3H: „Mft heMO Mope." OpaHixy3H: „Mh heMO nape h par." TypqnH: „Ja hy nojba, BOAe n Koite."
„a nrra heTe bh, Cp6n?" — „he momčmo BaM, 6paho, AaHac Ka3a™ npe Hero ihto ce AOMa He nopa3ro-BOpHMO h AOrOBOpHMO!" H Ha TOMe H OCTa^e.
Hapodua upuuoeeuiKa
b. mynpau. h cji^ra
y crapo BpeMe MyApau jeAaH meTao yBeqe nojbaHOM. T^e^ao je 3Be3Ae, jep je xtčo Aa aokJmh He6ecKč TajHe. HajeAaHnyT ynaAHe y jeAHy jaMy. C^yra ra H3-Byqe H3 jaMe, na My peqe: „Eto! Xohem Aa 3Ham ima je Ha He6y, a He bhahui niTa je Ha 3emjbh."
Pa3r0B0p
A.	3amT0 cy ce ckyrmjih hapoah? IIlTa cy tpa>kh.flh JI&thhh, TpuH, PycH, EHrji^3H, OpaHuy3H, Typu,n? A Cp6n?
B.	3aiiiTo je Myapau meTao ybehe noJb&HOM? KaMO yna,a,he? IIlTa My pene c;iyra?
tjiaroji xt e t h (§ 332). 1. Carinite BpeMe, noTBpAHH O6jihk: /. (ja) x6hy Aa 3H3m (3Hara) = ja hy Aa 3HaM = hočem znati
2.	(th) xoheiu aa 3Ham
3.	(oh, OHa, oho) xohe Aa 3Ha
th hern aa 3Haui
oh he Aa 3ha
7. (mh) xčheMO aa 3H3mo
2.	(bh) x6heTe aa 3hate
3.	(ohh, OHe, ohs) xohe a3 3Hajy
2.	C3A3iiift>e BpeMe, ynHTHH o6;ihk :xohy;iHAa3HaM? hta.
3.	npoiu^o BpeMe: j a caM XTeo hjih xteo cam hta-
mh hemo a3 3h3m0
bh hete a3 3hate ohh he aa 3Hajy.
BeHc6aH>a
1.	1d3k (nncaTH): T>aK xohe Aa nnuie.
t3ko H CTO H3MHHH peneHHIje h3 OBHX peHH'. Ja (yqHTH). Oh (meTaTH). Mh (psahth). ,H,eBojKe (neBa™). JX&u,a (cnaBaTH). Bh (r^eaath) Kpo3 np030p. Ja (hanhcath) 3aaatak. Bpaha (nhn) y rpaA. Ohh (bhaera) Ktt>Hry.
2.	Topae BOKSa^e npeo6pa™ yanpom^o BpeMe. (OBano: TaaK je xTeo aa nnuie hta.)
VEŽBA DVADESET I TREČA
A. Udi čovečjega tela
Jednom se posvadili udi čovečjega tela i nisu hteli jedno drugome da služe. „Nečemo da hodimo, nečemo da vas nosimo," kažu noge, »hodite sami I" „Neču da radlm za vas," kaže desna ruka, a leva doda: „Radite sami!" Usta mrmljaju: »Nečemo da žvačemo hranu za želudac." Oči: „A ml da stražlmo za vas? Nččemo da gledamo."
Tako se pobune svi udi i ne če da služe. Ali šta se dogodilo? Udi su počeli slabeti, čitavo telo sahnuti. Sad su oni istom razumeli da je ludost svadati se i da valja jedno driigom da pomaže. Late se složno posla i iznova se okrepe i ozdrave.
B. O našem telu
Najvažnijl delovi našega tela jesu: glava, trup i udovi.
Na glavi je lice i lubanja. Na licu imamo čelo, oči (desno i levo oko) s obrvama, kapcima i trepavicama, nos, obraze, usta s iisnicama (u ustima su jezik, zubi i nepce), bradu i uši (desno i levo iiho). Lubanja je obrasla kosom. U lubanji je možak.
Glava je vratom utvFdena za trup. Na trupu su grudi, leda, trbuh i slabine.
Na rukama razlikujemo mišku, lakat i šaku s prstima i noktima. Na nogama je but, koleno, gnjat i stopalo s petom, tabanom i prstima.
U trupu su najvažnijl organi: želudac, srce i pluča. Želudac vari jelo i pfče; srce sprovodi krv kroz celo telo; plučima udi-šemo vazduh.
Očima gledamo, uši m a sliišamo, nosom mirišemo, jezikom kiišamo, prstima i kožom pipamo i osečamo. To su naših pet čula. Da nemarno očijfl ni ušija, nista ne bismo mogli ni znati ni naučiti. Zato treba da čuvamo ova čula.
Razgovor
A.	Ko se posvadio? Sta su kazale noge, šta ruke, usta, oči? Sta se dogodilo? Sta su napokon svi uvideli?
B.	Koji su najvažnijl delovi našega tela? Sta ima na glavi? Koje delove razlikujemo na licu? Cime je obrasla lubanja? Sta je u lubanji? Koji su delovi trupa? Sta razlikujemo na rukama, na nogama? Koji su najvažniji organi u trupu? Koji posao vrše želudac, srce, pluča? Koja su naša čula? Čemu nam služe? Zašto treba da čuvamo čula?
Gramatika
L Glagol h tet i (§ 33 2).
Sadašnje vreme, odrečni oblik:
neču da gledam (slov. nočem gledati)
ne češ da gledaš
ne če da gleda
ne če m o da gledamo
nččete da gledate
ne če da gledaju
Prošlo vreme: nišam hteo . . .
II. Promena Tmenlca oko i uho (§192).
Jednina:	Množina:
Nom.	ok-o	iih-o	oč-i	iiš-i
gen.	ok-a	iih- a	o č -1 (o č - i j u)	uš-I (uš
dat.	ok-u	iih-u	oč-ima	uš-ima
ak.	ok-o	iih-o	oč-i	iiš-i
vok.	ok-o!	iih-o!	oč-i!	iiš-i!
lok.	ok-u	iih-u	oč-ima	uš-ima
instr.	ok-om	iih-om	oč-ima	uš-ima
III. Instrumental s predlogom i bez njega (§ 373).
a)	Usta s usnicama. Dak je došao sa knjigom u ruci. — Slov.: Usta z ustnicami. Dijak je prišel s knjigo v roki.
b)	Očima gledamo. Dak piše olovkom. — Z očmi gledamo. Dijak piše s svinčnikom.
a)	Kad znači instrumental društvo ili neku zajednicu, onda pred njim stoji predlog s (so);
b)	ako znači orude ili sredstvo, instrumental nema predloga.
Vežbanja
1.	Dak (pisati): Dak neče da piše.
Tako isto načini odrečne rečenice iz ovih reči: Ja (učiti). On (šetati). Mi (raditi). Devojke (pevati). Deca (spavati). Vi (gledati) kroz prozor. Ja (napisati) zadatak. Brača (iči) u grad. Oni (videti) knjigu.
2.	Reči u zagradama zameni padežem koji treba: Ne veruje ni (svoje oko). Crvena boja škodi (oko). Boja (tvoje oko) je modra. Usta zatvori, a (oko) otvori 1 On mu je trn u (oko). U cara Trojana su bile (kozje uho). Gledamo (oko), a slušamo (uho). Konj kopa nogama, a (uho) striže. Koliko (oko) i koliko (uho) imamo?
3.	Reči u zagradama postavi u instrumental bez predloga ili, gde treba, s predlogom s(a):
Pišemo (pero). Otac je došao (svoj sin). Trava se žanje (srp). Zapalio je slamu (sveča). Milan je šetao (majka). Ne druži se (taj čovek)! Usta ispiramo (voda). Vojvoda je otišao (velika vojska). Majka putuje (kci). Ribari love ribe (mreža). Pritrči k njemu (gola sablja). Umivamo se (voda).
4.	Čitaj u Dodatku narodnu pripovetku „Turčin i hajduk".
BE>KEA /IBAHECET M HETBPTA
npoMehypHa AeBčjKa
Huma AČBOjKa y rpa^. Ha niaBH je Hocnjia KOTapHuy c jioHUHMa, nyHHM Mjiena. „JlbK npo/jaM mačko," peqe, „ o t h h h hy y ,nyfcaH h Kynnhy ce6n jieno o,ae;io. Kan ra o6yqeM na noljeM y^HiiOM, cbh he mh ce KJiaftaTH, a ja hy OBaKO 6fl3flpaBJbaTH." HaTO ce noKjioHH, a mjičko ce npoAHje.
Pa3roBop
KaMo je niiKia AeBojKa? LLlTa je HOCHJia Ha iviaBH? Ilira je roBdpHJia caMa co6om? 3anrro ce noKJiČHHJia? JI a jih je Ky-nnjia Jieno oAejio? 3auiTo He?
rpaMaTHKa
byny1ie BpeMe hjih (})ytyp (§ 35).
1.	Oa jeahora rjiarojia aoShjčmo 6ynyhe BpeMe na^ h-eroB HeČApe^eHfi hžhhh (hh<J)hhhthb) AOAaMo cKpaheHOM caAaimteM BpeMeHy rjiarojia x t e t h : j a hy kynhth = jaz bom kupil, th hern kynhth hta.
2.	Ako o6jihijh hy, hern . . . AOJia3e H3a heoape^ehor Ha^HHa, cnajajy ce c h>hm, a HeoApe^eHH Ha^HH OA6anyje cboj hactabak -th: Kynnhy = kupil bom, KynHhem hta.
3.	Ako ce HeoApeijeHH h3hhh CBpmyje ha-hn (Hhn, pehn,
aoh
h, nehn), HeMa cnajaft>a hh oa63hhb3h>3: ja hy hHh hjih hhh hy, th hern hhh hjih uhu hern hta.
oape^HH o6jihk: Hehy Kynhth, Hehern KynHTH . . .
Be>K6aH>a
1.	npeočpaTH y 6ya.yhe BpeMe OBe peneHKije: Myn,e ceBajy. Knuia pe. BeTap AyBa. He6o ce BeApn. Mecen H3Jia3H. 3Be3Ae 6^HCTajy. 3opa pyAH. — AeBojKa je Kynnji3 hobo oAejio. Hrane rpaAe rHe3AO. Ja caM HanHcao 3aAaTaK. BaTpa He rop«. JXaHac he hht3m0. Th ynHiu hanamet necMy. Mh spahhmo otai,[6hhy. Bh c^y«hte y bojchh. MajKa nene kojiane. Jlsere ce cejie y jy»he 3eM^e. flo^e k mchh, n3 me no3Ap3BH. Oh Aoije Kyhn. otsh HHje Aouiao. toop^e je oramao y rp3A. LIIt3 ch peK30?
2.	npeo6p3TH y 6yAyhe BpeMe BeH<6y mecTy: BajbaH IjaK. (,U,yuiaH he 6hth Ao6po AeTe. Cbskh he AaH . . .)
BE>KEA ABAAECET M F1ETA
jleto
JX&hh cy Bpjio AyrH, a HohH Bp.ro KpaTKe. CyHue >Ke»e. C^aTKO Bohe ca3peB3; MHpHiny pacuBeTSHe pya<e h Apyro iiBehe.
Cejio je 3aHeMejio. JbyAH, >KeHe, momuh h AeBojKe, cbe iiito mojkS Aa paAH, othiiijio je paHO yjyTpy Y nojbe. >KeTeouH MapjbHBO KaH>y h 6auajy pyKOBera Ha 3eMJty, Koje be3hohh 3a h>hm3 Kyne h beiky y CHonoBe. Cho-noBe neny y KpcTHHe.
O nČAHe paAHHHH HanymTajy paA Aa ce OAMOpe y xjiaAy KaKBa JiHCHaia Apseia. A HajpaAHje 6erajy čjihmc H3Bopy h ji h pehh ta& he ce pacxjiaahth h 0KynaTH.
KaA >Kera n6nycra, cbž ojkhbh. P§ahhhh čpike paAe.. Bpanun h Apyre rrrfme Becejio u,BpKyhy. KaA cyHue 3a^e, qyje ce 6jiejaH>e obaija h pftKa robeaa. nacrapH roHe HaxpaH.eHy CTOKy Kyhn. Cejio o>khbh. PaTapH AČwia3e Kyhn yMOpHH h 3HojaBH. TeuiKO cy paAHJiH. Koa Kyhe nx nena Ao6pa Beqepa Aa y3 cnaAaK 3a;ioraj npoc/taBg o6Hjiaiy >KeTBy.
rpaMaTHKa
3ByiHH H 6e3ByMHH cyrjiaCHHUH (§82) — JeAHaneibe cyrjiacHiiKa (§ 9 a).
CyrjiacHHUH ce Aejie y 3By<4He h 6e3ByHHe:
3ByiiHH:	6	A	r	3	K	Ij	V	B	
6e3ByHHH:	n	T	K	C	m	h	H	4>	X u
3ByqHH h 6e3ByHH0 cyr;iacHHK He Mory CT&ja™ je^aH no Apyrora y HCToj pe™, Hero ce Mopajy HsjeAHaHHTH, Tj. npBH ce Mopa Meitara npeMa ,npyroMe. Ako je Apyrfi 6e3ByHaH, nocTaHe h npBH 6e3ByMaH (6 nocTaHe n, a nocTaHe t .. .):
Bpa6au; — (Bpa6-u,a)	—	Bpaima, BpaimH
cjiaaaK — (cJiaa-Ka)	—	cjiaTKa, aiaTKO
(pa3-xjiaAHTH)	—	pacxjiaAHTH
T&KaK — (Te>K-Ka)	—	TeuiKa, tcuiko
1.	JJhKTST : HCKOnaTH, HCTOK, HCnHT, HCTpeCTH, OTKJIOHHTH, OTKpHBa™, noTnHcaTH, nomopa, apancKH, cJiymKHft>a, orpenc™, noTnyH, pacnapara, cpncKH, CpnKHH>a.
2.	HanmiiH: a) >kchckh h cpeaibh poa oa obhx nphaeba: peflaK, oiajiaK, r^ia^aK, Te»aK, »H^aK, hh33K, y3an; 6) reHHTHB o a obhx hmehhaa: 3a;i333k, npe^aK, o6pa3au;, Hanpe^an, xp6aT.
3.	HannuiH KpaTaK cacraBa« ^Jleme Bene y ce^y".
VEŽBA DVADESET I ŠESTA
Svet (Svijet)
Alš je lep (lijep)	Tamo Dunav
Ovaj svet (svijet)!	Zlata piin,
Onde (ondje) potok,	Onde (ondje) trava,
Ovde (ovdje) cvet (cvijet), Ovde (ovdje) žbun. Tamo njiva,	Slavuj pesmom (pjesmom)
Ovde (ovdje) sad,	Ljulja lug,
Eno sunce,	Ja ga sliišam
Evo hlad!	I moj drug.
Jovan Jovanovic Zmaj
Gramatika
Ekavski i ijekavski govor (§ 6).
Ekavski: lep, svet, cvet — ijekavski: lijep, svijet, cvijet; ekavski: pesma, ovde — ijekavski: pjesma, ovdje.
U mnogim rečima prema dugome e u istočnom govoru govori se na jugu redovno ije, a prema kratkome e — je.
U knjigama nalazimo i ekavski (istočni) i ijekavski (južni) govor.
Vežbanja
Citaj u Dodatku pesmu „Marko Kraljevič i soko" i po-traži sve reči u kojima stoji (i)je mesto ekavskoga e.
TUMACENJA
M. p. = MyiUKH poil, moški spol j HC. p. = >KeHCKH pOA, ženski spol; C.p. = cpe^lltH poa, srednji spol; Ji. = Jirnie, oseba; npeM. = npe^Jior.
Be>»6a npBa
Bedeča — vaja
yHHOHHii;a — učilnica V
bhaah, -ah a, -aho — svetel
H — in
HfeTHpH — štiri
TŽiBaH — strop
np030p — okno
y K^ynaMa — v klopeh; K^na,
-e — klop, -i rocndAHH — gospod ctč, CTOJia — miza CTO^naa — stol(ica) npeA HaMa — pred nami Ha tž6;iy — na tablo KpeAy — kredo (4. sklon) AČchom, jiSbom pyKOM — z desno,
levo roko cny>KBy — gobo (4. sklon);
cnyjKBa — goba h — tudi
o^OBKa — svinčnik n£po, nepa — pero, peresa nHcaHKa — zvezek paBHa.710 — ravnilo ero! — glej! cy — so na3Č — pazijo hx — jih
KOpHTH — grajati, karati HajčojbH — najboljši yqeHHK — učenec; yqeHHijH — učenci
B^aAajy ce — vedejo se; BJiaAaTH ce — vesti se
CBH — VSi
bojič — ljubijo
yHeHHKa — učencev (2. sklon
množ.) A^nac — danes 3B0HH,e, cp. p. — zvonček nocnpeMaTH — pospravljati 0A^a3HTH — odhajati pynaK — obed, kosilo
rpaM&THKa — slovnica iUTaMnaH — tiskan hHpH^OBCKH — cirilski CJiOBO — črka jecy — so
noTpa>KHTH — poiskati
Koja cy CJiOBa ... — katere črke
so . . . o6jihk, m. p. — oblika 3H^qeH>e — pomen jeAHaK — enak cviOBeHaHKH — slovenski ApyKqe — drugače ocraHy — ostanejo nocBe — povsem, popolnoma pyKon0CHH — rokopisni noAByHH — podčrtaj; noAByhH
— podčrtati jeAaHnyT — enkrat; ABan$r —
dvakrat Be)K6att>e — vaja hHpHJIHHOM h ji3thhhh0m — s ci-
rilico in latinico cacraBaK — sestavek &Ki;eHaT, ŽKHeHTa — akcent, naglas
nnmy — pišejo
Be>K6a ,npyra
niKOJiCKH — šolski; mKSJia — šola
3BSTH, 30BČM — imenovati
IjaK — dijak
r&e — kje
c&Aa — sedaj
caM — sem
y ko joj kjiynh — v kateri klopi TpetlH — tretji
Kpaj (predi, z 2. sklonom) — pri
neHijep — okno k6 — kdo
H3a (predi, z 2. sklonom) — izza,
za
ce/i,e — sedijo
6paha — brata, bratje
uiTa — kaj
HMaTH — imeti
CB^kh — vsak
ryMy — brisalico (4. sklon)
hjih — ali
JičibHp — črtalo
3ČBy — imenujejo
j6in — še
yen — žep
M&paMHija — robček
Ka>KH! — povej!
6pM3p, M. p. — omara
hhbhj^k — klin, obešalo
CŽHAyK — zaboj
cyHljep, m. p. — goba
HaMeuiTaj — pohištvo, oprava
BpJio — zelo
nocnp^MHTH — pospraviti
xajAČMO! — pojdimo!
KyhH — domov; Kyha — hiša
cjhrpa — jutri
6nčT — zopet
AčHh heMO — prišli bomo
3&thm — potem, nato
6bč pe*ih — te besede; p6n —
beseda a^H — toda
* Svršeno prošlo vreme (aorist).
BeiK6a Tpefta
ja — jaz
K&KaB, -KBa, -kbo — kakšen npeMa — proti, napram yiTHB — vljuden, prijazen AaKfle — torej tjaiiH — dijaki
flpyroBH — tovariši; Ap^r — tovariš
OflrOBŠpaTH — odgovarjati
ho — toda
3^HCTa — zares
T&KaB,-KBa,-kbo — takšen
KaKO — kakor
t)ykhha hčm3 — Dukiča ni
beh — že
3a hckojihko AaHa — za nekoliko
dni, v nekaj dneh eTO ra Meljy HaMa — pa bo med nami
qyBara — varovati 3ApaBJbe — zdravje
CŽaauiH>a — sedanji
BpČMe — čas
nOTBpAHO — trdilno
ayr, -a, -o — dolg
Jižue — oseba
ynHTHO — vprašalno
nfiTaite — vprašanje
nHTaTH — vprašati
ob&K0 — tako, takole
KOfl (predi, z 2. sklonom) — pri
KOA Kyhe — pri hiši, doma
H3Menbaj — spregaj
Beu<6a neTBpTa
flaB — lev
cyAHTH — soditi
HeKafla — nekdaj
flonycTH* — je dovolil
nČASHHUHMa — podložnikom; nd-
aaHHK — podložnik H3aijy — pridejo, stopijo; H3ahH — iziti, priti (ven)
npe/ia h> — predenj noTy»e — potožijo; noTy>KHTH — potožiti
o CBČjHM HfeBOJbaMa — o svojih težavah; H^BOJba — stiska, težava
Aolje — pride; aoHh — priti oSjiHBeH cy3aMa — polit s solzami, objokan; cy3a — solza joj — ji
Hoh — noč H3eaeH0 — pojedeno norjieAa* — je pogledal ounap, -Tpa, -Tpo — oster jep — ker 3Hao — znal KpHBau — krivec 66HHH0 — navadno Mu,e — obraz
no 6hhma — po očeh; ohh — oči
OAjeAHČM — na mah, kar n0BHKHy™ — vzklikniti ByK — volk
yiMHHO — storil; y*IHHHTH — storiti
rocnoAapyl — o gospodar! KJie™, KyHČM ce — zaklinjati se,
prisegati ner je Beh AaHa ihto caM ... — pet dni je že, odkar sem . . . Heurro — nekaj dojiecraH, -CHa, -cho — bolan je./io — jed
y3ApacaBaTH — vzdrževati HHje iiCTHHa — ni res; ftcraHa —
resnica uito — kaj, kar KaA — ko
hhko — nikdo, nihče oniy>Kyje — obtožuje TfiMe — s tem ywHHHhe — bo storil 6e3 — brez
ftKaKaB, -KBa, -kbo — kak, katerikoli
ČAe* — je šel caB, cbS, CBe — ves nČTOM — potem, nato oiebhaan;, onebhina — očividec priča
nocBeAČHHTH — izpričati, potrditi KcUiHTH — žalovati
3auiT0 — zakaj Ka3aTH, KajKČM — reči c — s, z Ka3Ha — kazen
o KojHM 3khb0thtt>aMa — o katerih živalih; »HBdTHPba — žival M&rapau, — osel b6, bčjia — vol cbhh>ie — prašič nac — pes AHBJbH — divji 3BepaA — zverjad OApe^aH, -raa, -*iho — nikalen HMeHHua — samostalnik npHAeB — pridevnik 3aMeHHija — zaimek Spoj — števnik npHJior — prislov cbe3a — veznik yckflhk — medmet npeo6p&thth — preobrniti, spremeniti peneHHHia — stavek necMa (4 skl. neCMy) — pesem
Be)K6a neTa
A. A3HH — dnevi nocTajaTH, -jeM — postajati KpahH — krajši A0JI33HTH, -HM — prihajati JiHiuhe — listje 5KyTeTH, acyTHM — rumeneti onaAaTH, -aM — odpadati cejiHija — selivka TČruiHjH — toplejši KpSjeBH — kraji norA^Kojn — nekateri, kak
* Svršeno prošlo vreme (aorist).
OTBapara, -am — odpirati TpyxHyTH, -čm — trohneti KpyuiKa — hruška jS6yKa, K. p. — jabolko opax — oreh Bohe — sadje c^3peTH, -hm — dozoreti Aeu;a — otroci
nemara, neiteM ce — vzpenjati
se, plezati ApBčhe — drevje pyMeH, pyMeHa, -o — rdeč sauath, -am — metati ocTaBJbaTH, -aM — shranjevati npnjaTH, -am — tekniti KpoMimp ce Ba^H — krompir se koplje; baahth, -hm — jemati (ven)
cehu, ceneM — sekati, rezati Kynyc — zelje rpoudje — grozdje 3peTH, 3pHM — zoreti 6ep6a — trgatev ajiii! — ah! oh!
yjyTpy — zjutraj
paHO — zgodaj
6epan (čep&HHua) — trgavec
(trgavka) co6om — s seboj npn6op — priteklina, orodje neBara, -aM — peti yBene — zvečer paTap — poljedelec čpaTH, opeM — orati, orjem nčcJiOBH — posli, opravila;
nocao — posel, opravilo AOBpmHBara, AOBpmyjeM — do-
končavati A>yAH — ljudje
cnpeMara, cnpeMaM — pripravljati B. fiauiTa — vrt drpafjeH — ograjen 3eMjbHiiiTe — zemljišče 3ŽcatjeH — zasajen u,B&he — cvetje nOBphe — zelenjava noKpaj — poleg, ob
CTa3a — steza
Ha JiejaMa — na gredicah; Jieja — gredica
hži ahy — na dnu; na spodnjem
koncu y3 nJiOT — ob plotu rajHTH, rajHM — gojiti y BpTOBHMa — v vrtovih MHpHC — vonj 6co6hto — posebno 66ja — barva ubžtath, -am — cvesti jieTH — poleti KapŽH(|)HJi — nagelj c jeceHH — jeseni t]ypljHHa — georgina MHpHcaTH, MHpHuieM — dišati hm3ačm = hm3m JiyK — česen, čebula jiohHKa — glavnata salata AHH>a — melona THKBa — buča
KOpHCTaH, -CHa, -CH0 — koristen,
-stna, -stno Ha BohKaMa — na sadnih drevesih; BohKa — sadno drevo uiJbHBa — sliva, češplja UpBeH, upB^Ha, -o — rdeč >KyT — žolt, rumen tamah, -MHa, -mho — temen KOUlTHua — koščica
ocraBJbaTH, -aM — zapuščati
rČAHLUHbe Ao6a — letni čas
Aohn he — prišel bo
CKopo — kmalu
HeMa — ni
HacTaBaK — končnica
paAHTH, paAHM — delati
BeinSa uiecTa
B&JbaH — priden, vrl onpaH — umit OMeiiiJbaH — počesan Ha noJiacKy — pri odhodu OTau, 6u,a — oče hhhhth, -hm — delati
nytem — po poti; nyr, m. p. — pot
CTŽipHjfl — starejši
Htuao — šel
yjia3HTH, -hm — vstopati
h& MecTy CBČMe — na svojem
mestu yqhth, -hm — učiti se 3aMTKe — naloge (4. sklon množ.) naMTHTH, -hm — pomniti Ka3HB3TH, K^3yjeM — praviti, pripovedovati IjauHMa — dijakom (3. sklon
množ.) yBeK — vedno t&k — šele OHAa — tedaj poAHTejbH — starši cii 6pahOM — z brati y M03H — v slogi
Ka^a — kdaj
nponuio BpČMe — pretekli čas rjišrojicKH pa^HH npHAeB — tvornopretekli deležnik II. CBpuiaBaTH, CBpuiaBaM — končevati KpajftH — končni ^eBOjKa — dekle aeBOj^Hija _ deklica na>KJbHB — pazljiv UpTaTH, -aM — risati BaTpa — ogenj jMjaB — slab
Be>K6a ce,mwa
3aiwiaH>aTH, -aM — varovati,
braniti KHHia — dež XJiaAHoha — mraz BpyhHHa — vročina npH3eMaH, -MHa, -mho — pritličen je^an — eden, en KaT — nadstropje BHiue — več c np030pHMa — z okni KpoB — streha
opaK = AHMibaK — dimnik
craH — stanovanje
nČApyM — klet
T^B3H — podstrešje
upgnoM — z opeko; iipčn, -a —
opeka hm3 — je
noKpHBeH, noKpHBeHa,-o —pokrit GJiaMOM — s slamo npeTCOČJbe — prednja soba .rcojKHHua = cn&Baha co6a — spalnica
SjiaroBajiHuiTe = Tpne3&pHja —
jedilnica aa 6yay — da so Tpe6a — je potreben, -na, -no CTaHOBH — stanovanja (množ.) C^HUe — sonce rpafl — mesto $ CTaHapa — stanovalcev, najemnikov (2. sklon množ.); CTaHap
—	stanovalec
nera — česa Mdry — morejo
AeflOBH — deli (množ.); ,n,eo, A&ia
-	del miMe — s čim ndflejbeH — razdeljen npoMeHa (ftMeHHua) — sklanjatev
(samostalnikov); npoMeHa — sprememba, pregibanje pČA — spol HHurra — nič
npHMH — sprejmi; npHMHTH, npft-
mhm — sprejeti 3axBa^HOCT — hvaležnost HHKafl — nikoli
3ao, 3^a, 3Jio — zloben, hudoben 3aaobojbhh cmo KyhoM — zadovoljni smo s hišo naae« — sklon A03iiBaTH, A03HBaM — klicati a03hbajih 6hcmo — (mi) bi klicali
O^peAHTH, O^pČAHM — določiti hm — jim 3arpa,na — oklepaj
3aMeHHTH, 3&MČH0M — zamenjati,
nadomestiti nopeA — poleg SačopaBHTH, -hm — pozabiti
BemGa 0CMa
A.	po,fl,a — štorklja JiyKaB — zvit, pretkan XTeJia — hotela
6e3&3JieH — nedolžen; brez hudobije je (an.) — jo
no3BaTH, n030BeM — poklicati,
povabiti ro36a — gostija, pojedina
JiHja = jihchrs
cnpeMHTH, cnp&MflM — pripraviti jkhask, >KHTKa, -o — redek MOpča — juha
y miHTKy T3H>Hpy — na plitkem
krožniku; Tžft>Hp — krožnik AyranaK, -nna, -hko — dolg, podolgovat 6kychth, -hm — pokusiti AOK — medtem ko, dočim H>yuiKa — gobec 3a nacaK — v hipu noJiOKaTH, n0Ji0MeM — posrebati ocBeTHTH, ocbčthm — maščevati ykycah, -cHa, -cho — okusen ^aKOHHja — poslastica /iaKOM, -a, -o — lakomen otp^ath, -hm — odhiteti, pobegniti paflocho — radostno Mel^THM — medtem 6oita — steklenica y3HM3TH, -am — jemati nocpšMJbeH, -3,-0 — osramočen BpaTHTH, BpaTHM ce — vrniti se r^3A3H, -aha, -aho — lačen
B.	nJiČBKa — raca iMftB3TH, -3m — plavati H3yMHTH, -hm — nameniti, skleniti
npHA^SHTH, npHAoSHjČM — pridobiti
Aa^ieKO — daleč
M0>KeiH — moreš
JI3K, -a, -o — lahek
yA3BHTH, yA3BHM Ce — utopiti
se, utoniti nht3ji3 6hx — (jaz) bi vprašala AOBOJbHO — dovolj M^Asp, -Ap3, -Apo — moder caBeT — svet, nasvet bpeahth, hm — veljati B. myMa — gozd ABČpnuiTe — dvorišče nepšA, -h — perotnina jecTH, jeAČM — jesti mhhj, M. p. (mh0>k. MHUieBH) — miš y, npeAJi. c reH. — pri OKpyr.iacT — okroglast ry6Hi;a — gobec n5ayraii3k, -ik3, -hko — precej
dolg Hohy — ponoči pni], Ph1}3, -e — rjavordeč KHTft)3CT — košat HanopUH — kremplji jaK — močan
33Bp3THTH, 3&Bp3THM — skrčiti TJ. = TO jecT
yByhn, yByqew — pritegniti kžo — kakor
hiht3 — sploh kaj HcnpeA, npeAJi. c reH. — pred npeTBapaTH, npŽTBapšM — pretvarjati, spreminjati 33xb3ji3h, -JiHa, -jiho — hvaležen npeMa — po
Be>K6a aeBeTa
A. KaHOteHH — kaznovani CT3TH, CT3HČM — začeti orjieA3TH, or/ieAšM — ogledovati yqHHHTH, yHHHHM ce — zazdeti se Hory (reH. mhojk.) — nog nČMČTH, no^HČM — začeti KyAHTH, -hm — grajati eto th JI0BŠU3 — glej lovce (v tem pridejo lovci)
nycTHTH, nycTHM ce — spustiti
se, zbežati H3M^tra, H3MaKHeM — uiti, pobegniti
crahH, CTHrHČM — dohiteti ej M^He HecpeTHčra — ej jaz
nesrečnež H3AHmyhH — umirajoč peKHe = pČHe B. toahth, -hm — ugajati čpAOBHT — gorat, hribovit myMCKH — gozdni HMa je^eHa — so jeleni nanaK, -nna — parkelj pecHTH, peCHM — krasiti rp&HaT — vejast, vejnat )KeHKa — samica Kojy 3ČBy KOUiyTOM — ki ji pravijo košuta HeMaM — nimam ccicbhm — popolnoma CMel] — rjav 3HMH — pozimi HpBeHKacT — rdečkast ApyuiTBO — družba 66A3H — podnevi H3JI33HTH, -HM — hoditi (ven) niTeTa — škoda yceB, -a — setev npn tom — pri tem onpe3aH, -3Ha, -3H0 — oprezen,
previden 6yaah, -ahs, -aho — čuječ hhm — kakor hitro, ko Hac.nyTHTH, HŽicJiyTHM — zaslutiti onacHčCT — nevarnost a&ahčm = a3m, aaačm CTaAO — čreda CMeTaTH, CMČTaM — ovirati yMejy (3 ji. mhojk.) — znajo Kp03 — skozi, po rycT — gost TeuiKO — težko npojia3HTH, -hm — iti (skozi, mimo)
3&BapaTH, -aM — prevarati
* Svršeno prošlo vreme
caA — sedaj CTpaHa — stran
noMaraTH, noMameM — pomagati OKpeHyTH, OKpeHčM ce — obrniti se
nyHaTH, -aM — streljati
Be>K6a Aeceia
qoBeK — človek Taj — ta
ycaMJbeH — osamljen H3j33A — končno a6c3ah* my ce — naveličal se je TaKO hcto — istotako, prav tako A0C3A3H, -ahs, -aho — dolgočasen, neprijeten caMoha — samota chochth, chochm — prenašati nohH, no^ČM — iti, odpraviti se cycpecTH, cycpe™em — srečati yruiauiHTH, -hm ce — ustrašiti se cmčth, cmčm — smeti, upati se noy3AaTH, n6y3AaM ce — zanesti se
Aa he yrehH — da bo utekel Hero — marveč h&mhcjihth, -hm — skleniti jignHM HaiHHOM — na lep način cnacrH, cnaceM ce — rešiti se CBpŠTHTH, CBpaTHM ce — zaviti
(h komu), iti AonacTH, AonaAHČM ce — ugajati CTapaTH, -aM ce — truditi se Aa 6yae oa kophcth — da bi
bil koristen paCTepHBaTH, pacrepyjeM — razganjati AOKJie — dokler cnžBaTH, cnaBaM — spati hhk3k0 — nikakor OTepaTH, OTepSM — pregnati OTyA-OHyA — (letela je) sem ter tja nČTerHČ HbHMe — zamahne, udari z njim; nOTerHyTH, nČTerHeM — potegniti, zamahniti, udariti
ihto hraa MOiKČ — kolikor najbolj more, z vso silo pa3MpCKaTH, pži3MpCKaM — raztreščiti, zdrobiti noyKa — pouk Jiyfl — neumen
HHiiiTa HČMa rope — nič ni hujšega HenpHjaTeJb — sovražnik TpaMCHTH. Tpa>KHM — iskati 3auiTHTa — zaščita HeMOj ApyroBaTH! — ne druži se 1
HeimHfl cyr;iacHHK — mehki
(topljeni) soglasnik 66pa3au, očpacua — zgled CBpniHBaTH, CBpmyjeM — končevati c.naByj — slavec ny>K — polž CMyij — smoj (riba) OApe^eH — določen HeČApe^eH — nedoločen AOA&TaK, -TKa — pridevek, prilastek no3HaT — znan cn6MČHyT — omenjen iiHa^e — sicer
caKČBaTH, cŽKyjčM — skovati 6 p3 — hiter nčcjiOBHua — pregovor pij a — rja
XBaTaTH, -am ce — prijemati se je(J)THH — cenen, poceni MpiuaB — suh, pust, slab haaonyhhth, -hm — izpopolniti
Bemča jeMHaecTa
Hrpa^HUiTe — igrišče CBaKojaK — raznoter, različen pČA — rod, pleme CTapHHCKH — starodaven rpHKa — Grška AOlje* — prišel je Mecro — prostor 3ay3čT — zaseden
hhko ce h He m&ne* — nihče se
ni niti zganil ycTynHTH, ycTynHM — odstopiti Kano — ko, kakor hitro OMJiaAHHa — mladina OAMax — takoj ahh<e* — se je dvignil, -a, -o BHHyhH — vzklikajoč obamo — semkaj HaoKO.nO — naokoli njbecKara, -am — ploskati yckjihkhyth, -hčm — vzklikniti TpUH — Grki
3HŽAČM = 3H3M
B&jba — potrebno je
je^HHH — edini
3KHB0T — življenje
Tpe6a Aa HAeMO — potrebno je,
da gremo; moramo iti CByAa — povsod
hahh, haljem — najti cScth, ceahčm — sesti HanoMeHa — opomba HenocTojaH, -a, -o — nestalen ndMHHaH, -MHa, -mho — premičen, gibljiv
npčyia3htn, -hm — prehajati c to60m — s teboj poča — blago x&j,a,e! — pojdi!
BemSa ABaHaeda
A. MHJiocpAaH, -AHa, -AHO —
usmiljen JbyT — hud yrao, yrjia — ogel CTajaTH, ctčjhm — stati HeMohaH, -hHa, -hHO — šibek, slaboten
BepaH, -pHa, -pHO — zvest MHJiocTHfta — miloščina, vbo-gajme
jaAaH, -AHa, -aho — nesrečen reven
* Svršeno prošlo vreme (aorist).
nppKara, npy>K3M — iztegovati np0Jia3HHK — mimoidoči, pešec yn,&iHTH, y,a,e1/iHM — dati miloščino
iiito cy Kdja mčivih — kar je kdo
mogel H^yhH — gredoč npohn, npotjčM — mimo iti Tyaa — tod
kykab3h, -BHa, -bho — reven,
ubožen HeMajyhH — ker ni imel hhksksb, -KBa, -kbo — nikak, noben
h3B3ahth, -hm — izvleči, vzeti (iz) xjie6 — kruh
noHeo — ponesel; noHčTH, no-
H&CČM — ponesti S^aro^apaH, -pHa, -pHO — hvaležen noAne — poldne 56^H»ft.H — bližnji ČKOJiHHa — okolica cy othuijih — so odšli yaajbeHHjH — bolj oddaljen pyqaTH, pyqaM — kositi 33bhagth, -hm — zavidati CHpČMax — siromak B. npaBe^HHK — pravičnik CJijfJKfieHiiK — služabnik noiuTOBaTH, -yjeM — spoštovati MJi&ijH fre nouiTOBaTH — mlajši
bodo spoštovali nČHČTH, noHeceM ce — prevzeti se nČHHiHTHTH, -hm ce — ponižati se Tyh — tuj
JiaKOMHTH ce — lakomen biti CclMpT = CMJ3T CKjpiiiTeH — prekrižan np^Be^aH, -AH3, -aho — pravičen T. H^cpea, npeAfl. c reH. — sredi y KČjoj — v kateri hžjia3hth, -hm ce — biti Tpne3a — miza
h^mecthth ctč — pogrniti mizo h&MecTHTH, -hm — postaviti npž HerojiH — preden
CTOJiftaK — namizni prt
ifcHMe — z njim	I
y3, npe;yi. c aK. — pri, ob, poleg
K&uiHKa — žlica
BHJbyiiiKe — vilice
Hajnpe — najprej
B^pHBO — sočivje, prikuha
kSihto — včasih
ra6aHHU3 — potica
hyTeTH, hyTHM — molčati
npHCTOjSH, -jHa, -jho — dostojen
uiToroA •— nekaj
KaMO — kam
h&ko — čeprav
npeTB3p3H>e — spreminjanje
rJiacHTH, rjiacHM — glasiti se
Meft>aTH, Meft>aM — sklanjati
ynopeAHTH, -hm — primeriti
Moryhe — mogoče
cn33HTH, -hm — zapaziti
y3MH — vzemi; y3ČTH, y3MeM —
vzeti Jiafja — ladja c^ceAOB — sosedov nyTHHK — (po)potnik C&CT3TH, C&CT3HČM ce — sestati se
Be>K6a TpHHaecTa
A. ABa MHma — dve miši npohn, npčtjeM (iviar. pa^HH npn-AeB: npouiao, -uma, -uijio) — miniti, preteči otk3ko — odkar rpSl}3hhh — meščan; mhui rpa-
ijSHHH — miška meščanka ceJb3HHH — vaščan jeflHora AaHa — nekega dne Cmhcjihth, -hm — izmisliti, skleniti nohH y noxo,n,e npftjaTeJby —
obiskati prijatelja jeAB3 — komaj
AO^eKaTH, -aM — pričakati, sprejeti
ycpeA, npe^Ji. c reH. — sredi H3HČTH, H3necČM — iznesti, nanesti
KOM^AHh— košček OKopeo, -pe^ia, -pe^o — trd wyB3TH, HyB3M — hraniti rocnoflCKH — gosposki; rocndA-
CTBO — gospostvo 3y6 — zob
H&BHKao, -KJia, -iuio — navajen nporyTaTH, -3m — pogoltniti MamyhH r/iaBOM — majaje z glavo; MaxaTH, MauieM — mahati OCT3BHTH, -HM — zapustiti Benepa — večerja CTiihH, CTHrHČM — dospeti AOM^hHH — gospodar OHHMa, A3T. mho>k. — očem h3 kojia — iz voza; ko;i3, mhojk. —
voz	_
yrjiOBH = mho)k. oa yrao
He 3HajyhH — ne vedoč tač he ce c&KpHTH — kje se bo (bi se) skril; caKpHTH, caKpn-jčM — skriti TeniHTH, -hm — tolažiti, miriti n6hyahth, -hm Kora — ponuditi komu
Kumara, -aM — pokušati CJiyuiKHH>a — služkinja KaA • • • KaA — zdaj • . . zdaj qac — hip
CTpMOrMBije — strmoglavo, na
vrat na nos kya kojh mo)ke — kamor kdo
more; KyA — kam(or) 3akjihhj3th, -em — rotiti roBopehn — govoreč na mact th — hvala ti, imej le B. c&no — vas n6peljett.e — primerjava nopoAHua — družina fiabhth, -hm ce — pečati se o6pal]hbah>eM — z obdelovanjem rajefte ctokč — živinoreja; ra-jette — gojitev, reja; CTOKa — živina
noAaJbe — precej daleč oko, npeaji. c reH. — okoli 3rpaAa — stavba
BŠjaT — prizidek s spalnicami koui — kašča
HapAaK — koruznjak (shramba
za koruzne stroke) aM6ap — žitnica MJiČKap — shramba za mleko hHflep — jedilna shramba BohfibaK — sadni vrt cejbš^KH — kmetiški yKyhaHHH — domačin peTKO — redko
nocTaBjbeH KaMeHOM — tlakovan npžmiHHa — prah BohaKa = reH. mhok. oa BohKa Ba3Ayx — zrak nČHajBHiue — večinoma Te>KaK, TejKaKa — poljedelec oSpaJjHBara, o6p3^yjeM — obdelovati
3aHihyiHja, m. p. — obrtnik 3&HaT, m. p. — obrt HaA^euiTBO — urad UpKBa — cerkev Bapoiu, -H — mesto BehH — večji
n6A«rHyT — zgrajen; ndAHiiH,
nČAHrHeM — dvigniti, zgraditi cnpaT — nadstropje MafcH — manjši
Ka^iApMHcaTH, -iueM — tlakovati normoHaH — tlakovan neuiaK, nern&Ka — pešec jypHTH, jypHM — hiteti, dreveti tohobhhk — uradnik JKHBJbe — bolj živo, živahneje
CT&rao, -Jia, -;io = raar. paAHH
nphaeb oa cthHh HSnOKOH — končno jeAna a6 Apyre — druga poleg
druge; AO — zraven, poleg ceocKH — vaški rpŽACKH — mestni H3y3ČB — izvzemši čacHa — basen 6pA0 — hrib, gora Ma;ieH, Ma^eHa, -o — majhen
Be>K6a MeTpHaecTa
A.	no^era, noHHčM — začeti (se) HH33K, HHCKa, -o — nizek KpeTaTH, KpehčM — gibati, premikati
Ty®aH, OKHa, -»ho — žalosten AyBaTH, AyB3M — pihati xjiaaaH, -aha, -aho — hladen,
mrzel BeTap — veter 6apa — mlaka orpTa1! odeja 6tiJbe, cp. p. jeAH. — rastline noMp3HyTH, -čm — zmrzniti 6y6a - mrčes, hrošč 3MHja — kača KpTHU,a — krt
33BJiaHHTH, 3^BJiaMHM ce — lesti (v) pyna — luknja, jama yMOTSH — zvit, sključen yKoqeH — otrpel, odrevenel h3h6chth, H3H0CHM — nositi (ven) nocnnaTH, -3m — potresati HajTonjiHjR — najtoplejši OAeflO — obleka noBa3AaH — ves dan iinaK — vendar npaBHTH, -hm — delati mobck oa CHera — sneženi mož MeTHyTH, MeTHeM — postaviti MH6yK — pipa
rpyABaTH, -aM ce — kepati se H3BJI3HHTH, H3BJI3HHM — vleči
(ven, gor) KJIH33TH, -aM (ce) — drsati (se) Kao A3 HM3jy — ko da bi imeli KpHJio — perot AenjH — otroški
B.	o6yha — obuvalo
33LUTHTHTH, 3^UITHTHM — zavarovati ct^ačh, -h — mraz B3Jb3 H3M H3HhH — potrebno nam je iti, moramo iti; H3HhH, H30l]eM — iziti, iti (ven) o6yhH, o6yneM — obleči
H3ByhH, H3ByMeM — natekniti,
obleči, obuti p^ČJbe — perilo K0Luyjb3 — srajca rabe, p. mhojk. — spodnje
hlače, gate ByHeH — volnen n&pana — nogavica ukKmnpe, >k. p. mho)k. — hlače c^Kfta — krilo n£nyiia — copata nouiTO — potem ko 0HeuiJb3TH, 6Hem^>3M — počesati
HHneJia — čevelj
HH3M3 — škorenj
H3& Tora — po tem
npc^yK — telovnik
KŽinyT — suknja
orpT3H — površnik
uaShmiua = naauiT — plašč
6yHAa = my6a — kožuh
meiHHp, uieiHHp3 — klobuk
krna oa cyKHa — kapa iz sukna
Iiiy6ap3 — kučma
AefijbH — debelejši
Jieraii — (po)letni
T0F1JIHH3 — toplota
nyuiTaTH, nyuiTaM — puščati
AonpeTH, AonpeM — dospeti
TpeSaTH, -aM •— potrebovati 30HpH3 HMeHHU3 — skupno ime n0K33HB3TH, nOK33yjčM — kazati nOAMeT — osebek npnpoK — povedek
Be>K6a neTHaecTa
0T3y6HH3 — očetnjava, domovina rAe — kje, kjer MHO, -Jia, -JiO — mil, drag npBH nyT — prvikrat, prvič HŽp^nje — naročje peHHM3 — z besedami s&BHtjaj — domovina, rojstni kraj
jž.HaTH, -aM — krepiti se, postajati močnejši y BaMa — v vas 6yjaTH, -jaM — naraščati, kipeti MecTO poJje&a — rojstni kraj Beh — marveč poijaK — sorodnik no3HaHHK — znanec o6hm — obseg iuHpil — širši CJiaByjeB — slavčev HrpaTH ce JionTe h ApyrRx Hrapa
—	igrati se z žogo in druge igre; JionTa — žoga; Hrapa = reH. mhojk. oa iirpa
npeHČCHTH, npeHOCHM — prenašati
Hci ft>0x — na nje HHT3B — ves
npe^eo, -AeJia — kraj, pokrajina 3ČMJbHH map — zemeljska obla 3& Bac — z vami hepa3abčjah,-jha, -j'ho — neločljiv Be3a vez
rOBOpHTH HCTHM je3HK0M (HHCTp )
—	govoriti isti jezik yCTaHOBa — naprava HCTčpHCKH — zgodovinski HaBHKa — navada 0AymeBJb3B3TH (-UieBJb3B3M) Ce
npouMomfry — navduševati se s preteklostjo; npouiJiocT, -octh — preteklost H3rjieA3TH (H3raeaaM) Ha 6ynyh-hoct — pričakovati bodočnost CJiaA3K, CJiaTKS, -o — sladek npe^ak, npeTKa (mhojk. npeuH) — prednik
o6yxBaheH — obsežen; o6yxBa-
thth, -hm — objeti, obseči ocehaTH, -3m — čutiti Majyui3H, -iiih3, -iiiho — prav
majhen ft>y — njo
Bpel)3TH, BpeljaM — žaliti yBpeAHTH, yBpeA0M — razžaliti 3aAy5KH0 HaC je 3aXB3JIH0Ulhy — dolžni smo mu hvaležnost;
33Ay»HTH, 3^ay)KHM — zadolžiti
j0T0B3H>e — mehčanje yxB3THTH, -HM — ujeti, zasačiti npH3H3B3TH, npH3HajČM — priznavati
BemGa uiecHaecTa
A. iac (mhojk. hacobn) — ura mhhyt, m. p. — minuta cekyha.ua = reH. mhohc. npe noAHe — dopoldan nočne noAHe — popoldan yK33HBaTH, yKŠ3yjeM — pokazo-vati
cbctjioct, -octh — svetloba H3^a3 — izhod, vzhod 3^333K, 3ŽUI3CK3 — zahod cyT0H — mrak Beie, Be^epa — večer HclCT3j3TH, -jCM — nastajati, -jam TOHHTH, -HM — tvoriti ceAMHua — teden noHe^ejtaK — ponedeljek yTopaK — torek HeTBpTaK — četrtek neTaK — petek cy6oTa — sobota p a ah H AaH — delavnik; paAHH —
delavni HeAeJbOM — v nedeljo OAMapaTH, ČAMšpaM ce — počivati mojihth, mojihm ce (Bory) —
moliti roAHHa — leto cei3H>, -Hfta = j&Hyap BeJbana = (J)e6pyap 0)KyjaK, 0)KyjK3 = M3pT — marec TpaBaHb, -BH>a = &npH.rc CBiifiatt., -6H>a - Maj jiiinaife, -nn>3 = j^H — junij cpn3H>, -nH>3 = jyji — julij K0JI0B03 = ^BrycT pyj3H, -jH3 = cemreMČap — september
ji&CTonaA = 0KTč6ap — oktober
CTyji;eHH = H0BeM6ap — november npocHHau, np6c0Hu;a = aeu,eM6ap
—	december npoCT — navaden npecTynaH, -nHa, -iiho — prestopen
r6AHUiibH — letni ao6a, cp. p. (He Men>a ce) — doba, čas
npdjiehe — pomlad
jicto — poletje
B. h&cobhhk — ura
CKa3ajbKa — kazalec
ijenHH — žepni
6y^HOHHK — budilka
TOpaHb, TOpfta (MHOJK. TOpH>eBH)
—	stolp
6pojHŽHHaa — kazalo (pri uri) očejiemeH — zaznamovan žpancKH — arabski 6pojKa — številka tepath, -am — gnati 6at (mhomc. 6atobn) — bet, kladivo, utež KOT&iHfc — kolesce Kyu,aTH, -am — trkati, biti
AyJKH — daljši
HHUiTHaa = Hpia — ničla
pe^HH 6poj — vrstilni števnik
ca6HpaH>e — seštevanje
OAy3HMan,e — odštevanje
man>e — manj
poijeH — rojen
ocjio6oahth, oc^66oj,hm — osvoboditi
Be>K6a ce^aMHaecTa
A.	noMopau;, nČMčpua — mornar ynHT3TH, ynHTaM — vprašati norHHyTH, -čm — poginiti, umreti Mčpe — morje
hHh, haSm — iti H^CTaBHTH, -HM — nadaljevati CMejyhH ce — smeje se
B.	Majna — mati KtlH — hči
HajcTapnjn — najstarejši Ha3HB3TH, Hci3HBaM — imenovati, klicati
6a6a (6ž6o) = TaTa = Taraiia (bok. tathue) — oče, očka Mecro — namesto y>KH — ožji 6žKHua — babica CTpflu (mhojk. ctphhebh) — stric yjaK, -a — ujec TeTKa — teta
yHyK — vnuk; yHyKa — vnukinja CHHOBan; — bratič, nečak (po bratu); CHHOBHH,a — nečakinja (po bratu) HehaK — nečak; Hehana — nečakinja
cecTpHh — sestric, nečak (po sestri); cecTpHTOHa — nečakinja (po sestri) 3ajeAHO — skupaj 6a6a — stara mati, babica HMaite — imetje, posestvo ynpabjbath (-3m) KyhčM — voditi
hišo K^hHH — hišni
pa3roBSpa™, pa3roBapaM ce —
razgovarjati se 36or Tora — zaradi tega 6ojaTH, -HM ce — bati se ifcOj — njej
npHCBojaH, -jHa, -j'ho — svojilen npo^HTaTH, -am — prečitati necaMa = reH. mhojk. o a necMa cyceAa — soseda AyroBaTH, j,yryjeM — dolgovati cehara, -aM ce — spominjati se npeCTaTH, -hSm — prenehati BJia^aite — vedenje jynep — včeraj yij6eHHK — učna knjiga
Be>K6a ocaMHaecTa
MŽjMyH — opica HiTeT6HHH>a — škodljivec yrocTHTH, yrocTHM — pogostiti
33Tpnara, -aM — zagrebsti KecTČH — kostanj nehH, nctčm (3 ji. mho>k. neKy) — peči
ja 6hx — jaz bi
BeuiTHjH — bolj vešč, spretnejši
uito — ker
JiacKara, -aM — prilizovati se H3rpT3TH, H3rphčM — izgrebati naK — pa
<nyiiHTH, -hm — lopniti; planiti pŽ36ehn, -rHČM ce — razbežati se npjbHTH, npjbHM — smoditi, peči jihihh — osebni noTnyH — popoln noneTan,-TKa — začetek 0/ieJbeH — ločen npHnpeMHTH, npHnpčMHM — pripraviti
Be)K6a iieBeTHaecTa
nomaJbeM = nomjbeM y6yAyhe — v bodoče, odslej 3auiTO A& 6yn,eMO — zakaj bi bili Ta — saj
hebajbao, -jis, -jio — malopriden
H333HB3TH, H3Ž13HB3M - izzivati
HanycTHTH, nanycTHM — zapustiti Hehe 6hth — ne bo; 6iihe — bo npenpena — ovira, zapreka H3Met)y, npeaJi. c reH. — med BeHHT — večen rjiyn — neumen nocjie — pozneje ndCTSTH JKpTBOM (HHCTp.) — postati žrtev nČK33HH — kazalni xohy jih A3 y3MeM? — ali naj
vzamem ? cbhJjsth, cbh}j3m ce — ugajati HHjH — čigav
nonyHHTH, -hm — izpopolniti CJiyjK3BK3 -— služkinja AHBHTH, ahbhm ce — čuditi se
Be>K6a ABa^eceia
A.	nhtajihua — (šaljivo) vprašanje neTao, neTJia — petelin
3Ču — zajec
cjiatjh — slajši
Jienap, jienaps — zdravnik
66jičct — bolezen
yMHp3TH, -čm — umirati
TJI3A, JK. p. — glad
nHhe — pitje, pijača
Hsjropfi — najhujši
H3jorJi3iueHHjH — najbolj na glasu
0H0M3AHe — ondan, nedavno
B.	CJiaraTH, cjia>KeM — zlagati se 3a;iyay — zastonj
h j eM = je^čM
yMHJbaB3TH, yMHJb3B3M ce — prilizovati se orpencTH, orpeSeM — popraskati MHJI0B3TH, MHJlyjeM — ljubiti K3p3TH, K3p3M —grajati, kaznovati 0h3kh — tak(šen) CTHJieTH, -hm ce — sramovati se noHČCHTH, noHoeHM ce — ponašati se
pyrame* ce — se je rogal; pyr3TH,
pyraM ce — rogati se noHyl]aiue* — je ponujal; noHy-
1j3th, noHyl]3m — ponujati o, npeflJi. c jiok. — na, ob cyn — sod
yAapaTH, -am Ha iiito — dišati po čem
K3K0T3TH, -heM — kokodakati jaje — jajce
oahochh, -ch3, -cho — oziralni IHČT3TH, meT3M — sprehajati se H3pat)HB3TH, H3p&ijyjeM — izdelovati
X^PTHJ3 — papir
BeiKČa ABa^eceT h npBa
A. 6aKa — stara mati, babica 636yUIHHU,e = BOK. OA 636yUJHH-U3 — babica
* Nesvršeno prošlo vreme (imperfekt).
Ka^roa — kedaj HCnpaBHTH Jielja — zravnati hrbet, vzravnati se; Jie^a, cp. p. mhojk. — hrbet Koča, 5K. p. jeji,h. — lasje xa,jba — obleka
'BaKy = OB^Ky; OBaKfl — takšen BaJb^a — menda, bržkone CKpxaTH, -aM — zlomiti Ta — pa 3ap — ali, mar
xohy ji' h ja a a dcrapiiM — ali
bom tudi jaz ostarela ce« — siv
CMe>KypaH — zgrbančen
3rypeH — sključen
6am — prav
JieK — zdravilo
AOBČKa — večno
B. H3eCTH, H3eAČM — pojesti
japaM (mhojk. japMOBH) — jarem
TBpAHUa — skopuh
rope — huje
Be>K6a ABaaeceT h Apyra
A.	cpefca — sreča ckynhth, -hm ce — zbrati se Aofipo — dobrina myapoct, -octh — modrost nnTOMHHa — obdelana zemlja EHrJie3 — Anglež OpaHuy3 — Francoz
n&pa — denar paT — vojna
TypqHH (mhojk. Typun) — Turek npe Hero uito — preden OCTa^e* — je ostal, -a, -o
B.	Mynpau, Myap&ua — modrec uierao noJbaHOM — sprehajal se
je po poljani AOKyqHTH, AOKytiHM — doseči;
razumeti TajHa — tajnost, skrivnost ynacTH, yna,n,HeM — pasti (v) H3ByhH, H3ByqeM — izvleči
Be>K6a a,BafleceT h Tpefca
A.	HOBeijH — človeški tčjio, te^a — telo, telesa jeAHOM — nekoč nocBa^htm, -hm ce — spreti se jČAHO ApyrčMe — drug drugemu MpMJbaTH, -aM — mrmrati »BaTaTH, HCBahčM — žvečiti >KejiyAau„ >Kejiyua — želodec no6yHHTH, no6yHHM ce — upreti se c&XHyTH, caxHČM — veniti, sušiti se hctom — šele
JiyAOCT — neumnost CBaljaTH, -am ce — prepirati se jiathth, -hm ce — lotiti se
B.	HajBcDKHHjii — najvažnejši Jiy6aH>a — lobanja
o6pBa — obrv KanaK, K&riKa — veka TpenaBHua — trepalnica 66pa3 — lice ^CHHua — ustnica Henue — nebo (v ustih) mč33k, M03ra — možgani yTBp^eH — pritrjen rpyn,n, mc. p. mh05k. — prsi Tp6yx — trebuh CJia6HHa — lakotnica mhuik3 — roka; nadlaket JiŠKaT — laket; podlaket ui3Ka — pest HOKaT — nohet 6yT — stegno rft>aT, -a — golen rk6an — podplat iuiytia — pljuča )Ke.nyziau BapH je.?io — želodec prebavlja jed; BapHTH, BapHM — kuhati cnpoBČAHTH, cnpČBOAHM — spre-
vajati KpB, KpBH — kri yjHcaTH, yAHUiČM — vdihovati niina™, -aM — tipati Myjio — čut
* Svršeno prošlo vreme (aorist).
Aa hčm5mo — če ne bi imeli He 6hcmo — (mi) ne bi 3ajeAHHH;a — skupnost, družba opyi}e — orodje 3anajiHTH, 3&n3JiHM — zažgati nyTOBaTH, nyTyjeM — potovati pftčap — ribič nphtphath, -hm — priteči
Be>K6a abaaecet h netbpta
npoMehypaH, -pHa, -pHO — premeten, prizadeven KOTapnua — košara, koš ,2,0K — kadar, ko OTHhH, čthačm — oditi, iti ayhah — trgovina nofrn y;iHH0M — iti po cesti npOJiHTH, npo^HjčM — razliti 6yAyhn — bodoči, prihodnji CKpaheH — skrajšan OAfSaijHBaTH, 0A6^uyjeM — od-
pahovati MyH>a — blisk cčbsth, cčbšm — bliskati se 6jihct3th, -am — svetiti se, lesketati se pyAeTH, -hm — rdeti rpa^HTM, rpa^HM — zidati, delati JiacTa — lastovica
Be>«6a ABaAeceT h neTa
acehH, )Ke>KeM — pripekati ca3peBaTH, c&3peBaM—dozorevati pacubštath, -am ce — razcvesti se 33HeMeTH, -hm — onemeti momsk, -MKa — mladenič, fant »eTejiau, KeTeous — ženjec pyK0BeT, >k. p. — peščica, rokovet be3mjiau, be3h0n,a — vezavec KynHTH, -hm — pobirati, zbirati ačcth, aehčm — devati, zlagati KpCTHHa — kopica paAHHK — delavec
HanyuiTaTH, HanymTaM — opuščati, zapuščati p 3 A — delo
OAMOpHTH, OAMOpHM Ce — od-
počiti se xji3A, -a — senca jihchst — listnat Apso, ApBeT3 — drevo HajpŠAHje — najraje H3Bopy — k izviru, k studencu pacx^aAHTH, pžcxjiaAHM ce —
ohladiti se OK^naTH, 0Kyn3M — okopati JKera — pripekanje, soparica 6p®e — hitreje
UBpKyT3TH, u,BpKyheM — čivkati 3ahn, 3a^eM — zaiti 6^ejaH>e — meketanje obaua = reH. mhos<. oa obi;3 pHKa — mukanje HaxpaHHTH, HŽxp3HHM — nakrmiti yM0paH, -pHa, -pHO — truden 3H0j3B — poten, znojen MenaTH, -aM — čakati 3aJioraj — grižljaj, založek o6hji3T — obilen, bogat meTBa — žetev 3bym3h, -HH3, -hho — zveneč 6e3Byq3H,-mhs,-hho — nezveneč jeAHaqeH>e — prilikovanje HsjeAHŽ^HTH, -jeAHaqflM — izenačiti, priličiti
Ben<6a ABaaeceT h mecra
OHAe — tam(kaj) OBAe — tu(kaj) caA, -a — nasad eHo! — glej! ZlyHaB, m. p. — Donava nyH — poln )K6yH — grm
Jbyjb3TH, ibjjbaM — zibati, zazi-
bavati Jiyr — log, gaj hctohhh — vzhodni
PREGLED GRAMATIKE*
PISMO
§ 1. Cirilica i latinica
Srpskohrvatski jezik piše se čirilovskim ili latinskim slovima. Sva slova skupa čine azbuku ili abeced u. Azbučni red čirilice je ovaj:
Latinica	Cirilica
	rukopisna	štampana	kurzivna
a A	c/č/	a A	a A
b B	J &	6 E	6 B
v V		B B	B B
g G	Jy c/	r r	z r
d D	r ®	a H	d JI
d D	f r	tj ID	1j 25
e E		e E	e E
ž Ž	/DtoOfC	>K >K	ok >K
z Z	/r ^	3 3	3 3
i I	MS '7/s	H M	u M
jj	iT 7	j J	j J
k K	A OD	K K	K K
* Nepoznate reči traži straga u rečniku.
Latinica	Cirilica
rukopisna	štampana	kurzivna
1 L A	ji JI	ji JI
lj Lj Sb	Jb jb	Jb Jb
m M ^to JL	mM	mM
n N /71/	h H	h h
nj Nj	H> H)	h> H>
O O xy	O 0	o o
p p My	n n	u (n) n
cp
x R jis c/	p P	p p
s S /C/ ^	c C	c C
t T	M/SCS/O	t T	m (m) T
it	h Ti	h 75
u U	^ ^	y y	^ y
f F	^ jfe	(J) O	<P o
h H	/DC/ X	x X	x X
c C	u, U	n a
č č	st/ ts	h q	h v
dž D ž	ajs 't/s	m u	v v
š Š	JMJ m	UI lil	Ui m
§ 2. Interpunkcija
1.	tačka (.)
2.	zapeta ili zarez (,)
3.	tačka i zapeta (;)
4.	dve tačke (:)
5.	znak pitanja (?)
8.	zagrada ()
9.	črti ca (—) 10. apostrof (')
6.	znak uzvika (!)
7.	navodni znak („")
Ti se znaci, u glavnome, upotrebljavaju kao u slovenačkom jeziku, osim zapete. Sve što po unutrašnjoj vezi nije povezano, odvaja se zapetom; a sve što je, bilo po neposrednoj vezi bilo po značenju, sastavljeno u izvesnu celinu,
Samoglasnici (vokali) su a, e, i, o, u i katkada r (mrtav, prst). Poluglasa (slovenačko e [a]: pes, starec) nema u srpsko-hrvatskom jeziku.
§ 4. Dugi i kratki samoglasnici
Samoglasnici su dugi ili kratki.
U reči dan je a dugo; ono se izgovara otegnuto kao da su dva a: daan. Tako još glava (izgovori glaava), zec (zeec), početak (počeetak), sin (siin), srna (srrna) . . .
U rečima brat, magla, riba, selo svi su samoglasnici kratki.
§ 5. Akcenti
1. Dugi samoglasnici izgovaraju se tako da glas pada ili da se diže. Tako u reči dan jačina glasa a silazi s višine na niže kao da a izgovaramo u dva sloga bez prekida: daln. U reči glava jačina glasa a u prvom slogu uzlazi iz nižine na više kao da a izgovaramo u dva sloga bez prekida: gibava.
1. Takvu razliku opažamo i kod kratkih samoglasnika. U reči brat glas pada, ali vrlo brzo (brže nego u reči dan), jer je slog kratak. U reči magla glas se u prvom slogu diže, ali krače vremena nego u reči glava, jer je slog kratak.
Prema tome razlikujemo dva jaka akcenta ili naglaska (glas pada: dan, brat) i dva slaba (glas se diže: glava, magla).
ne odvaja se zapetom.
GLASOVI
SAMOGLASNICI
§ 3. Samoglasnici srpskohrvatskoga jezika
Jaki akcenat na dugom slogu zove se s n a ž a n; beleži se znakom " (dan);
jaki akcenat na kratkom slogu zove se oštar; beleži se znakom " {brat)',
slabi akcenat na dugom slogu zove se visok; beleži se znakom ' (glava)',
slabi akcenat na kratkom slogu zove se blag; beleži se znakom * (magla).
	dug	kratak
jalc	(snažan)	(oštar)
slab	(visok)	' (blag)
Primeri: 1. dan, zec, sin, groblje, sunce, crkvica . . .
2.	brat, breme, riba, polje, viina, vrt . . .
3.	glava, početak, prepisivati, noževi, posuditi, sfna ...
4.	magla, selo, biser, potok, suza, mrtav . . .
Nenaglašeni samoglasnici su obično kratki, ali mogu biti i dugi. Tu dužinu beležimo znakom ~: Tdem, m'isllm, vredlm, pitam, junak, narednik, staraca.
§ 6. Ekavski i ijekavski govor
*	U mnogim rečima govori se u istočnom govoru srpsko-
hrvatskoga jezika e {cvet, dete, pesma, ovde), a na jugu ije ili je {cvijet, dijete, pjesma, ovdje). Prema tome razlikujemo ekavski (istočni) i ijekavski (južni) govor.
Ako je u ekavskom govoru dugo e, govori se u ijekavskome redovno ije;
ako je u ekavskom govoru kratko e, govori se u ijekavskome redovno je.
§ 7. Nepostojano a
Starac — gen. starca, dat. starcu . . .; pas — psa, psu . . .;
dobar — ž. r. dobra, sr. r. dobro; kratak — kratka, kratko ...;
osam — osmi; sedam — s§dmT.
Glas a koji u jednim oblicima iste reči stoji, a u drugima ga nema zove se nepostojano ili pomično a.
U slovenačkom jeziku mesto njega stoji poluglas (a): starec (izgov. starac), pes, dober, kratek, osem, sedem.
§ 8. Deoba suglasnika
1.	Suglasnici su a) nepčani: j, Ij, nj; c, ž, š; c, d, dž;
b) ne nepčani: p,b,f,v,m;t, d;n, r, l;c, z, s; k, g, h.
2.	Suglasnici se još dele u
a) zviične (jasne): b	d	g	z	Ž d	dz	v	
b) bezvučne (mukle): p	t	k	s	Š C	č	f	h
3. Glasova c i d nema u slovenačkom jeziku. Glas c se izgovara mekše nego c (sredina jezika prilazi mestu iza gornjih prednjih zuba); d se izgovara na istom mestu gde i c, samo je zvučno.
Glas dž (p) je isti glas kao c u slovenačkim rečima določba, opravicba.
§ 9. Jednačenje suglasnika
		zvučni	bezvučni
a) vrabac	— vrap-ca	b —	P
sladak	— slat-ka	d —	t
rilzak	— ms-ka	z —	s
težak	— teš-ka	ž —	S
		bezvučni	zvučni
b) glas	— glaz-ba	S —	Z
svat	— svad-ba	t —	d
Zvučni i bezvučni suglasnik (v. § 82) ne mogu stajati jedan do drugoga u istoj reči, nego se moraju izjednačiti, tj. prvi se mora menjati prema drugome: a) ako je drugi suglasnik bezvučan, mora i prvi postati bezvučan; b) ako je drugi zvučan, mora i prvi postati zvučan.
I slovenački jezik poznaje ovo jednačenje, samo se ono u pismu ne beleži (etimološki pravopis). U srpskohrvatskom jeziku se piše onako kako se govori (fonetički pravopis).
§ 10. Pretvaranje suglasnika k, g, h
1. dak — dač-e; čdveč-e; drug — druž-e; Boz-e ; siromak — sirdmaš-e; draš-e.
Suglasnici k, g, h ispred -e u vok. jednine muških imenica prelaze u č, ž, š.
2. a) ruka	— ruc-i, u ruc-i; rec-i, na rec-i;
knjiga	— knjiz-i, u knjiz-i; noz-i, na noz-i;
snaha	— snas-i, o snas-i;
b) dak	— dac-i, dac-ima; junac-i, junac-ima (isp. slov. otro& — otroci)
drug	— druz-i, druz-ima;
siromah	— siromas-i, siromas-ima; dras-i, dras-ima.
Suglasnici k, g, h ispred samoglasnika -i prelaze u c, z, s a) u dat. i lok. jednine ženskih imenica s nastavkom -a; b) u množini muških imenica (osim u gen. i akuz.).
§ 11. Pretvaranje suglasnika c u č
starac — starca; trgovč-e, strlč-e.
Suglasnik c ispred -e u vok. jednine muških imenica prelazi u č.
m
§ 12. Jotovanje suglasnika
Kad stoji glas j iza nekih suglasnika, spaja se s njima. To spajanje zove se jotovanje.
1.	slov. cvet-je — sh. cvece; instr. pameču;
„ lad-ja — „ lada; instr. zapoveitu. Grupe tj, dj prelaze u č, d.
2.	slov. zdrav-je — sh. zdravlje; instr. Ijiibavlju;
„ podneb-je — „ podneblje; žablji; „ kop-je — „ koplje; sndplje. Grupe vj, bj, pj prelaze u vlj, bij, pij.
§ 13. Pretvaranje suglasnika l u o
a)	Slov. bil, sedel, dal, pepel — sh. bio, sedeo, dao, pepeo;
b)	„ či-tal-ni-ca, gle-dal-ca — „ či-tao-nica, gle-dao-ca;
c)	„ stol, vol, sol; pol-dne — „ sto, vd, so; podne.
a)	Mesto slovenačkog / na kraju reči u srpskohrvatskom jeziku stoji o;
b)	i na kraju sloga pretvara se / u o;
c)	ako ima pred tim o još jedno o, onda se oba sliju u dugo o (stol — stoo — sto; poldne — poodne — podne).
§ 14. Vrste reči
6.	predlog (prepozicija)
7.	prilog (adverb)
8.	sveža (konjunkcija)
9.	usklik (interjekcija).
c
S g o h u-
a
U
B
1.	imenica (supstantiv)
2.	pride v (adjektiv)
3.	zamenica (pronomen)
4.	broj (numeral)
5.	glagol (verb)
Promenljive reči imaju osnovu (žen-, nos-) i nastavke, koji se dodaju osnovi (žen-a, žen-e, žen-i..nos-im, nos-iš...).
IMENICE
§ 15. Rod, broj i padeži
1.	Imenice su a) muškoga roda (jelen, grad; prijatelj, kraj; starac)
b)	ženskoga „ (kuča, reč)
c)	srednjega „ (selo; polje; vreme)
2.	Imenice se menja ju (sklanjaju, dekliniraju). U promeni (deklinaciji) razlikujemo dva broja (jedninu i množinu) i sedam padeža (nominativ, genitiv, dativ, akuzativ, vokativ, lokativ, instrumental).
1 padež ili nominativ se traži pitanjem ko ili šta;
„ „ „ koga „ čega (čiji); „ „ „ komu „ čemu; „ „ „ koga „ šta; upotrebljava se za dozivanje se traži pitanjem o kome „ o čem (gde); „ „ „ kim(e) „ čim(e).
„ genitiv „ dativ „ akuzativ „ vokativ „ lokativ „ instrumental
§ 16. Promena imenica muškoga roda
		Imenice na	
nenepčani suglasnik		— nepčani suglasnik	— -ac
		J e d ni n a:	
Nom.	jelen, grad	prijatelj, kraj	starac
gen.	jelen-a, grad-a	prijatelj-a, kraj-a	starc-a
dat.	jelen-u	prijatelj-u	starc-u
ak.	jelen-a, grad	prijatelj-a, kraj	starc-a
vok.	jelen-e!	prijatelj-u !	starč-e!
lok.	jelen-u	prijatelj-u	starc-u
instr.	jelen-om	prijatelj-em	starc-em
Nom.	jelen-i, grad-ov-i	prijatelj-i, kraj-ev-i	stare-i
gen.	jelen-a, grad-ov-a	prijatelj-a, kraj-ev-a	starac-a
dat.	jelen-ima	prijatelj-ima	stSrc-ima
ak.	jelen-e	prijatelj-e	starc-e
vok.	jelen-i!	prijatelj-i!	starc-i!
lok.	jelen-ima	prijatelj-ima	stirc-ima
instr.	jelen-ima	prijatelj-ima	stirc-ima
		Napomene	
1.	A k. jednine. Imenice koje znače živa biča imaju na-stavak -a (kao u gen.: jelen-a, prijatelj-a, starc-a), a one koje znače stvari nemaju nikakva nastavka (kao ni u nominativu: grad, kraj).
2.	V o k. jednine. a) Imenice koje se u nom. jednine svr-šavaju na nenepčani suglasnik imaju nastavak e (jelen-e), a koje se svršavaju na nepčani suglasnik imaju nastavak -u (prijatelj-u).
b) Ispred -e menjaju se c i k u č, g u ž, h u š (§ lOi i 11): strič-e, starč-e; dač-e, druž-e, sirdmaš-e.
3.	Instr. jednine. Iza nenepčanih suglasnika stoji nastavak -om (jelen-om), a iza nepčanih i iza c nastavak -em (pri-jatelj-em, starc-em).
4.	Nom. množine, a) Ako se imenica svršava na k, g ili h, ti se suglasnici pretvaraju u c, z, s: dak — dac-i, drug — druz-i, siromah — siromas-i. To pretvaranje biva i u vok., dat., lok. i instr. (§ 102b).
b) Nekoje imenice, osobito jednosložne, dobijaju u množini na osnovu -ov- (ako se osnova svršava na nenepčani suglasnik) ili -ev- (ako se osnova svršava na nepčani suglasnik): grad — grad-ov-i; kraj — kraj-ev-i; tako i rdg-ov-i, rep-ov-i, vrt-ov-i, zid-ov-i; nož-ev-i. Prema nominativu glase i ostali padeži množine grad-ov-a, grad-ov-ima . . .
5.	Gen. množine. Koje imenice imaju nepostojano a u nom. jednine, imaju ga i u gen. množine: starac — starac-š; tako i vrabac-a, trgovac-a, lovac-a.
§ 17. Promena imenica ženskoga roda s nastavkom -a
	J e d n i n a ;	Množina:
Nom.	kuč-a	kuč-e
gen.	kuč-e	kuč-a
dat.	kuč-i	kUč-ama
ak.	kuč-u	kuč-e
vok.	kuč-o !	kuč-e !
lok.	kuč-i	kuč-ama
instr.	kuč-om	kuč-ama
Napomene
1. Dat. i lok. j ednine. Ako se pred nastavkom -i nalaze suglasnici k, g ili h, menjaju se u c, z, s (§ IO2): muk-a — muc-i, majc-i; slog-a — sloz-i, knjiz-i; snah-a — snas-i, svrs-i.
1. Gen. množine. Mnoge imenice koje imaju ispred -a u nom. jednine dva ili tri suglasnika (pesm-a, sestr-a) umeču u gen. množine nepostojano a: pesama, sestara, vdčaka, igara.
§ 18. Promena imenica ženskoga roda bez nastavka
	J e d n i n a:	Množin a:
Nom.	reč	reč-i
gen.	reč-i	reč-l
dat.	rSč-i	reč-ima
ak.	reč	rSč-i
vok.	reč-i!	r§č-i!
lok.	reč'i	reč-ima
instr.	reč-ju	reč-ima
Napomene
1. Instr. jednine. Ako se imenica svršava u nom. jednine na -d, -t, -st, -v, -c, onda u instr. nastaju ove promene suglasnika (v. § 12):
dj —»- d (zapoved-ju —>- zapovedu; gladu) tj ->- c (pamet-ju -> pameču; smfču) stj —>■ šč (prošlost-ju —>■ prdšlošču', mašču) vj vlj (ljubav-ju Ijubavlju; krvlju) čj —>- c (noc-ju —>■ ndcu; peču)
2.	Imenica kči ima (osim nom. jednine) sve oblike po obrascu reč: kči, kčer-i, kčer-i, kčer. . .
3.	Imenica m a ti menja se u jednini kao u slovenačkom jeziku, osim instr. jedn., koji glasi mater-dm. U množini menja se po obrascu kiiča.
§ 19. Promena imenica srednjega roda
		Jedni na:	
Nom.	sel-o	polj-e	vreme
gen.	sel-a	polj-a	vremen-a
dat.	sel-u	polj-u	vremen-u
ak.	sel-o	polj-e	vreme
vok.	sel-o !	polj-e!	vreme !
lok.	sel-u	polj-u	vremen-u
instr.	sel-om	polj-em	vremen-om
		Množina:	
Nom.	sel-a	polj-a	vremen-a
gen.	sel-a	polj-a	vremen a
dat.	sel-ima	polj-ima	vremen-ima
ak.	sel-a	polj-a	vremen-a
vok.	sel-a!	polj-a !	vremen-a!
lok.	sel-ima	polj-ima	vremen-ima
instr.	sel-ima	polj-ima	vremen-ima
Napomene
1.	Gen. množine. Koje imenice imaju ispred -o ili -e u nom. jednine dva suglasnika (pism-o, koplj-e), one umecu u gen. množ. nepostojano a: pisarna, kopalja, nadleštava, rebara.
2.	Imenice oko i uho menjaju se u jednini kao selo (gen. oka, uha . . .). U množini (nom. oči, uši) su ženskoga roda i menjaju se po obrascu rSč (§ 18). Gen. množ. im je dvojak: oči ili dči-ju, uši ili iiši-ju.
§ 20. Zbirne imenice
a)	Dobro dete — dobra, de ca', dobri brat — dobra brača.
b)	Dete je marljivo. — Deca su marljiva. Brat peva.	— Brača pevaju.
Imenice dete i brat imaju mesto množine oblik deca i brača. Deca i brača su zbirne imenice, ,tj. po oblfku su u jednini, ali pokazuju množinu jednakih lica (deca, brača — slov. otroci, bratje). Takve su još imenice gospodin (slov. gospod), vlastelin (graščak) — gospoda (slov. gospodje), vlastela (graščaki).
a)	Uza zbirne imenice stoje dodaci u jednini u ženskom rodu: dobra.
b)	Ako je zbirna imenica podmet, stoje pridevi u priroku isto u jednini u ženskom rodu (marljiva), a glagol obično u množini (su, pevaju).
PRIDEVI
§ 21. Odredeni i neodreSeni pridevi
Bio jedan star i dob ar čovek. Taj je stari i dobri čovek živeo dugo vreme sasvim usamljen.
Ako je pridev dodatak nepoznata predmeta ili lica, u neodredenom je oblfku ili vidu (star, stara, staro; dobar, dobra, dobro); ako je dodatak poznata ili vec spomenuta predmeta ili lica, u odredenom je obliku ili vidu (stari, stara, staro; dobri, dobra, dobro).
§ 22. Promena neodreSenih prideva
	muški	ženski	srednji rod
		J e d n i n a :	
Nom.	nov (tud)	nov-a (tud-a)	nov-o (tud-e)
gen.	nov-a	ndv-e	nov-a
dat.	nov-u	nov-oj	nov-u
ak.	nov-a, nov	nov-u	nov-o
vok.	—	—	—
lok.	nov-u	nov-oj	nov-u
instr.	nov-im	nov-om	nov-Tm
		Množina:	
Nom.	ndv-i	ndv-e	nov-a
gen.	nov-lh	nov-ih	nov-ih
dat.	ndv-Tm(a)	ndv-Tm(a)	nov-im(a)
ak.	ndv-e	nov-e	nov-a
vok.	—	—	—
lok.	nov-im(a)	ndv-im(a)	nov-im(a)
instr.	nčv-im(a)	nov-lm(a)	nov-im(a)
§ 23. Promena odrejenih prideva
muški rod	srednji rod
Jednin a:
Nom. nov-T	tiid-T	nov-o	tud-e
gen. ndv-og(a)	tud-eg(a)	ndv-og(a)	tud-eg(a)
dat. nov-6m(u),-ome tiid-em(u)	nov-om(u),-ome tud-em(u)
ak. ndv-dg(a), nov-T tud-eg(a), tud-T	nov-o	tud-e
vok. ndv-T	tiid-T	nov-o	tud-e
lok. nov-om(e)	tud-em(u)	nov-om(e)	tud-em(u)
instr. ndv-Tm	tiid-im	nov-Tm	tud-Tm
Množina:
Nom.	ndv-T (tudi)	ndv-a (tuda)
gen.	nov-lh	ndv-T h
dat.	ndv-Tm(a)	nov-im(a)
ak.	nov-e	ndv-a
vok.	ndv-T	nov-a
lok.	nov-lm(a)	nov-im(a)
instr.	nov-Tm(a)	nov-Tm(a)
Ženski rod: promena je ista	kao za neodredene prideve (§ 22), samo je samoglasnik u nastavku svuda dug (ndva, tuda).
Napomene
1.	Kojim se pridevima osnova svršava na nenepčani su-glasnik, oni primaju i muškom i srednjem rodu nastavke -og(a), -om(u) . . ., a pridevi s osnovom na nepčani suglasnik primaju -eg(a), -em(u) . . .
2.	U dat., lok. i instr. množ. uzima se oblik na -ima kad je pridev sam: Pomozi gladriima! Pred imenicom stoji uvek oblik na -im: Pomozi gladnim pticama 1
ZAMENICE
§ 24. Deoba
Zamenice su: 1. lične (personalne);
2.	prisvojne (posesivne);
3.	pokazne (demonstrativne); y
4.	upitne (interogativne);
5.	odnosne (relativne);
6.	neodredene (indefinitne).
§ 25. Lične zamenice
Lične zamenice su: j a (za prvo lice), ti (za drugo lice), on, ona, dno (za treče lice); povratno-lična zamenica je sebe.
Pro
J e d ni n a :
Nom. ja	ti
gen. mene — me	tebe — te
dat. meni—mi	tebi—ti
ak. mene — me	tebe — te
vok. —	ti
lok. meni	tebi
instr. mnom, mnome	tobom
mena:
Množina:
mi	vi
nas — nas	vas — vas
nama — nam	vama — vam
nas — nas	vas — vas
—	vi
nama	vama
nama	vama
Nom. on
ona
ono
gen.	njega — ga	nje —je	4
dat.	njemu — mu	njoj—joj
ak.	njega—ga, nj	nju—je,ju	°
1	>co
vok. — —	l
lok.	njemu	njoj	s
instr.	njim, njime	njom, njome	jg
oni
one
ona
njih — ih njima — im njih — ih
njima njima
Napomene
1.	Krači oblici u gen., dat. i ak. zovu se enklitike. Enkli-tike se upotrebljavaju kao u slovenačkom jeziku, ali ne stoje nikada na početku rečenice. U akuzativu se pišu uvek odeljeno od predloga: za me, preda me, za nj, na nj, preda nj.
2.	Nom. množ. za 1 i 2 lice (mi, vi) nema ženskoga roda: mi smo = slov. mi smo ili me smo.
3.	Zamenica sebe ima instr. sobom (slov. seboj); ostali padeži su jednaki slovenačkima.
§ 26. Prisvojne zamenice
Prisvojne zamenice su: 1. moj, moja, mdje; naš, -a, -e; 2. tvoj, tvoja, tvoje; vaš, -a, -e; 3. njegov, -a, -o; njSn, -a, -o ili njezin, -a, -o; njihov, -a, -o; 4. svoj, svoja, svoje.
J edn ina:
Nom. moj	moja
gen. mojeg(a), mog(a)	moje
dat. mojem(u), mom(u),	mojoj mome
ak. moj — mojeg(a), mog(a)	moju
vok. moj	moja
lok. mojem(u), mom(e)	mojoj
instr. mojim	mojom
Nom.
gen.
dat.
ak.
vok.
lok.
instr.
moji
moje moji
Množina:
moje
mojih
mdjim(a)
moje
moje
mojim(a)
mdjlm(a)
moje
mdjeg(a), mog(a) mojem(u), mom(u), mome
moje moje
mdjem(u), mom(e) mojim
moja
moja moja
Kao moj menjaju se tvoj i svoj', zatim naš i vaš\ te dve zamenice imaju u gen. našeg(a), vašeg(a), u dat. i lok. našem(u), vašem(u).
Zamenice njegov, njihov, njšn, njezin menjaju se kao ne-odredeni pridev (nov).
§ 27. Pokazne zamenice
C) vaj šešir što ga j a nosim i taj što ga ti nosiš svičtaju mi se, ali d naj što ga on nosi nije lep.
Pokazne zamenice su: dvaj, dva, ovo; taj, ta, to; d naj, dna, dno.
Zamenica dvaj pokazuje ono što je blizu lica koje govori;
„ taj „	„ „ „ „ „ s kojim se govori;
„ onaj „ „ što je daleko i od lica koje govori i od onoga s kojim se govori.
Pokazne zamenice menjaju se kao odredeni pridev (novi).
6
§ 28. Upitne i odnosne zamenice
Ko na nisko pada ? — Ko visoko leti, na nisko pada. Upitne:	Odnosne:
ko ? — kdo ?	ko — kdor
šta ? (što ?) — kaj ?	što — kar
koji, -a, -e? — kateri, -a, -o?	koji, -a, -e — kateri, ki
čiji, -a, -e ? — čigav, -a, -o ?	čiji, -S, -e — čigar
kakav, -kva, -kvo ? — kakšen? kakav, -kva, -kvo — kakršen
Promena. Upitne i odnosne zamenice su u srpskohrvat-skom jeziku iste, pa im je i promena ista.
1.	Nom.	ko !	šta, što gen.	koga, ko g	čega, šta dat.	komu, kome, kom	čemu ak.	koga, kog	šta, što vok. — — lok.	kome, kom	čemu, čem instr.	kim, kime	čim, čime
2.	koji, -a, -S i čiji, -a, -e menjaju se kao odredeni pridev (tudi, -a, -e);
3.	kakav, kakva, kakvo menja se kao neodredeni pridev (nov, dobar).
§ 29. NeodreSene zamenice
Neodredene zamenice su:
neko (slov. nekdo), niko (nikdo, nihče), svako (vsakdo); nešto (nekaj), ništa (nič);
kdgod (kdo, nekdo), ko god (kdorkoli); štogod (kaj, nekaj), što god (karkoli);
neki, -a, -o; nikakav, -kva, -kvo (nikakšen, noben).
Promena. 1. neko, niko, svako, kdgod, ko god menjaju se kao ko: neko, nekoga, nekomu . . .; kdgbd, kogagod, komugod. . .; ko god, koga god, komu god . . .
2.	nešto, ništa, štogod, što god menjaju se kao što: nešto, nečega . . .; štogod, čegagod. . .; što god, čega god...
3.	neki menja se kao odredeni pridev: neki, nekoga . . .
4.	nikakav menja se kao neodredeni pridev: nikakav, ni-kakva . . .
§ 30. Glavni i redni brojevi
. Glavni brojevi:	II. Redni brojevi:
(0 ništica, nula)	
1 jedan, -dna, -dno	prvi, -a, -o
2 dva, -S, -a	drugi, -a, -o
3 trt	treči, -a, -S
4 četiri	četvrtT, -a, -0
5 pit	p§t-i, -a, -o
6 ššst	šSst-T, -a, -o
7 sedam	sSdm-T, -a, -o
8 osam	osm-T, -S, -o
9 devet	devet-T, -a, -o
10 deset	deset-T, -a, -o
11 jedanaest	jedanaest-T, -a, -6
12 dvanaest	dvanaest-T, -a, -6
13 trinaest	trinaest-i, -a, -6
14 četrnaest	četrnaest-T, -a, -6
15 petnaest	petnaest-i, -S, -o
16 šesnaest	šesnaest-T, -š, -o
17 sedamnaest	sedamna^st-i, -a, -6
18 osamnaest	osamnaest-i, -a, -0
19 devetnaest	devetnaest-i, -a, -6
20 dvadeset	dvadesSt-i, -a, -o
21 dvadeset i jedan, -dna,	-dno dvadeset i prvi, -a, -o
22 dvadeset i dva, -e, -a	dvadeset i drugi, -a, -o
30 trideset	trideset-l, -a, -o
40 četrdesčt	četrdeset-T, -a, -o
50 pedeset	pedeset-i, -a, -o
60 šezdeset	šezdeset-T, -a, -d
70 sedamdeset	sedamdeset-T, -a, -o
80 osamdeset	osamdeset-T, -a, -o
90 devedeset	devedeset-T, -a, -o
100 std, stdtina	stoti, -a, -6
200 dvesta, dvS stotine	dvestoti, -a, -6
300 triSta, trt stotine	tristoti, -a, -o
400 četiri stotine	četiri stoti, -a, -o
500 pet stotina	pit stoti, -a, -o
600 š€st stotind	šest stoti, -a, -o
I. Glavni brojevi: 1000 hlljada (tisuča)
2000 dve hiljade (tisuče) 3000 tri 4000 četiri „ 5000 pSt hlljada (tisuča) 7,000.000 milion
§ 31. Promena brojeva
II. Redni brojevi:
hlljaditT, -a, -o
fisuči, -a, -e dve hiljadi, -a, -o
dve tisučT, -a, -e tri hiljadi, -a, -o
tri tisučT, -a, -e četiri hiljadi, -a, -o
četiri tisučT, -a, -e pet hiljadi, -a, -o
pet tisučT, -a, -e milionti, -a, -6
1. Jedan, -dna, -dno menja se obično samo u jednini te ima nastavke odredenih prideva: m.r. jedan, jedn-og(a) ..., i.r.jedna, jedn-e, jedn-oj . . sr. r. jedno, jedn-ogfa) . . .
m. i sr. r.		ž. r.	m., ž. i sr. r.	m., ž. i sr.
Nom.	dva	dve	tri	četiri
gen.	dvdju.	dveju	triju.	četiriju
dat.	dvema	dvema	trima	četirma
ak.	dva	dve	tri	četiri
vok.	dva	dve	tri	četiri
lok.	dvema	dvema	trima	četirma
instr.	dvema	dvema	trima	četirma
Uz oblike dva, dve, tri, četiri stoji imenica u dvojini (= gen.jedn.), ali samo u nom., ak. i vok.: dva, tri, četiri starca
dve, tri, četiri kuče dva, tri, četiri pisma.
Pamti. Dvojina (dual) stoji u srpskohrvatskom jeziku samo uz brojeve dva, dvš (oba, obe; obadva, obadve), tri i četiri, inače stoji za slovenačku dvojinu u srpskohrvatskome jeziku množina.
3.	Brojevi pit, šest, sedam itd. ne menjaju se; imenice uz njih stoje u genitivu množine: pet, šest, sedam... staraca, kuča, pisarna.
4.	stotina, hlljada (tisuča) su imenice, pa se i menjaju kao imenice.
5.	Redni brojevi menjaju se kao odredeni pridevi.
§ 32. Sadašnje vreme (prezent)
Neodredeni način (infinitiv): tres-ti, ndsi-ti, peva-ti.
Jedn.:	1	lice	tres-em	nos-im	pev-am
	2	»	tres-eš	nos-Tš	pev-aš
	3	n	tres-e	nos-i	pev-a
množ.:	1	n	tres-emo	nos-Tmo	pev-amo
	2	»	tres-ete	nos-ite	pev-ate
	3	n	tres-ii	nos-e	pev-aju
Napomene
1.	Glagoli menjaju se u sadašnjem vremenu kao u slove-načkom jeziku. Razlika je samo u 3 licu množine. Zato zapamti:
l -em, u 3 1. množ. je -u
ako je u 1 1. jedn. nastavak < -im, „ „ „ „ „ -e
[ -am, „ „ „ „ „ -aju
2.	Zapamti ove oblike: jesti — jedem, reci — rečem ili reknem (3 1. množ. reku ili reknu), obuči — obučSm (3 1. množ. obiiku), stati — stanem, kleti — kunem, početi — počnem, uzeti — uzmem, sflči — stignem, izmači — izmaknem, dignuti — dignem, bojati se — bojim se, trčati — trčim, imati — Imam, drati — orem, mahati — mašem, vikati — vicem, iči — idem, doči — dddem, poči — podem, nači — nadem.
3.	Sadašnje vreme glagola moči glasi:
Jedn.: 1. mogu	Množ.: 1. možemo
2.	mozeš	2. mozete
3.	može	3. mogu
§ 33. Sadašnje vreme pomočnih glagola biti i hteti
Potpuni oblik:	Skraceni oblik:	Odrečni oblik:
1. b'iti. Jedn.: 1. jesam	sam	nišam
2.	jesi	si	nisi
3.	jest(e)	je	nije množ.: 1. jesmo	smo	nismo
2.	jeste	ste	niste
3.	jesu	su	nisu
2. hteti. Jedn.:
mnoz.:
1.	hoču	ču	neču
2.	hočeš	češ	nščeš
3.	hoče	če	niče
1.	hočemo	čemo	nečemo
2.	hočete	čete	nečete
3.	hoče	če	neče
§ 34. Prošlo vreme (perfekt)
Od jednoga glagola dobijemo prošlo vreme kada njegov radni pridev (particip perfekta II) dodamo kratkom sadašnjem vremenu glagola biti (v. § 331).
Glagolski radni pridev ima nastavke -(a)o,-la,-lo: tršs-ao, tres-la, tres-lo; vide-o, vide-la, vlde-lo; sluša-o, sluša-la, sluša-lo.
Jedn.: 1. sluša-o (-la, -lo) sam ili ji sam sluša-o (-la, -lo)
ti si	,, „ ,,
on [ona, ono) je slUšao (-la, -lo) ml smo slušali (-le, -la) vi ste „ „ „ dni (one, dna) su slušali (-le, -la)
2	si
»	n » JL
3« »	,, ,, je
množ. : 1. sluša-li	(-le, -la) smo 9 tfp
3. »t	i» " su
Jedn.
mnoz.:
ja cu ici ti češ iči on (ona, dno)
če iči ml čemo iči vi čete iči oni (one, dna) če iči
iči ču iči češ iči če
iči čemo iči čete iči če
§ 35. Buduče vreme (futur)
1.	j a ču kupiti	kupiču
2.	ti češ kupiti	kupičeš
3.	on (ona, ono)	kupiče če kupiti
1.	ml čemo kupiti kupičemo
2.	vi čete kupiti kupičete
3.	dni (dne, dna) kupiče
če kupiti
Od jednoga glagola dobijemo buduce vreme kada njegov neodredeni način dodamo skračenom sadašnjem vremenu glagola hteti (v. § 332): j a ču kupiti. . .
Ako oblici ču, češ . . . dolaze iza neodredenog načina, spa-jaju se s njim, a neodredeni način odbacuje svoj nastavak -ti: kupiču . . .
Ako se neodredeni način svršuje na -či, nema spajanja ni odbacivanja: ja ču iči — iči ču.
§ 36. Najobičniji priloži
1. Priloži za vreme:	2. Priloži za mesto:
kad, kada — kdaj,	kadar, ko gde — kje, kjer
sad, sada — sedaj	ovde — tu(kaj)
u vek — vedno	onde — tam(kaj)
sutra — jutri	negde — nekje
juče(r) — včeraj	m gde — nikjer
leti — poleti	oavmo — sem(kaj)
zimi — pozimi	dnamo — tja(kaj)
danju, obdan — po dnevi	napolju — zunaj
ndču — ponoči	unutra — notri, noter
odmah — takoj	napred — naprej
več — že	natrag — nazaj
tek — šele	daleko — daleč
3. Priloži za način:
ovako, onako — tako drukče — drugače zaista — zares više — več jdš(te) — še
dobro, jasno, veselo, lipo ...
PREDLOŽI
§ 37. Najvažniji predloži
1.	S genitivom: bez (slov. brez), kraj, pdkraj (poleg), oko (okoli, okrog), osim (razen), po red (poleg), iitred, nasred (sredi); — kod brata (pri bratu), posle večere (po večerji), pre zore (pred zoro), Ispred kuče (pred hišo).
2.	S akuzativom: kroz (skoz).
3.	Predlog s ili sa (slov. s, z) veže se kao u slovenačkom jeziku s genetivom (s konja) i s instrumentalom, ako taj padež znači društvo ili neku zajednicu {idem s majkom; usta s usni-cama); ali kad instrumental znači orude ili sredstvo, ne stoji predlog: da k piše olovkom (slov. dijak piše s svinčnikom), gledamo očima (slov. gledamo z očmi).
4. Predlog u (slov. v) veže se kao u slovenačkom jeziku s akuz. (u kuču) i s lok. (u kuči), ali pored toga i s gen.: u Srba, u mene, u njega (slov. p r i Srbih, p r i meni, p r i njem).
SVEŽE
§ 38. Najobičnije sveže
i — in, tudi	iako — čeprav
takode(r) — tudi	ipak — vendar
I/i — ali	jer — ker
ali — toda	dakle — torej
več — marveč	zar — ali, mar
REČENICA
§ 39. Prosta i složena rečenica
1.	Rečenica koja stoji sama za se zove se prosta.
a)	Prosta rečenica u kojoj ima samo podmet (subjekt) i prirok (predikat) zove se čista: Učenik piše.
b)	Prosta rečenica u kojoj ima osim podmeta i priroka još dodatak (atribut), predmet (objekt) i priložna oznaka (adverbijal) zove se razgranata ili rašlrena: Valjan učenik piše svoje za-datke kod kuč8.
2.	Kad se dve rečenice ili više njih slažu u jednu celinu,
*	T«
nastaje složena rečenica: Učitelj čita, i učenik piše. Učenik ne piše, jer je zabdravio pero.
DODATAK — Š TIV A*
1. Dobro jutro
Dobro jutro, dobro jutro! Peto kukurlče. Evo, vec se ugasilo u sobi kandilče.
Dobro jutro! Seva peva, zora odgovara. Majka s čedom uranila pa prozor otvara.
Dobro jutro! CvSče miri, a guču golubi. Na prozoru majka stoji pa čedance ljubi.
Sad če sunce da se rodi, beži nočca tavna. „Gledaj, čedo, rujnO zoru — je 1', kako je slavna?"
Jeste zora krasna, divna, jeste zora slavna — Samo j' ljubav materina toj divoti ravna.
Jovan Jovanovič Zmaj
Objašnjenja. Peto: petao; tavna: tamna; sad če sunce da se rodi: slov. sedaj bo sonce vzšlo; jeste: jest; ravna: jednaka.
2. ManaK h mhuicbh
MaqaK Aoije y jeAHy erapy Kyhy r^e je 6h;io mhoto mh-
lueba, h noHHe hx jiobhth jeAHor no jeAHor. KaA cy MiinieBH
BHAe^H Ty HanacT, AorČBope ce Aa BHiue He CHJia3č Ao^e, Hero
Aa 6cTaHy rope no rpeAaina rAe ManaK He mojkč aohh. t&Aa
ce mšiak haihhh mpiab h npy>k0 ce hč mh^jih ce hhmsjio.
„he npeBapB!" peKHe my jeaah crapfl mhui. „jxa bhahmo
meu]hhy oa TBČje ko>Ke, He 6hcmo joj ce nphčjihhauih, a k^mojih
Te6n jom HeoAepaHOM!"	_
Jlocuiuej Očpadosuh
06jauiH>eH>a. He n p e b a p h : Hehem npeBapHTH, ne boš ukanil; aa bhahmo MeiiiHHy .. . He 6hcmo joj ce. . .: če bi videli meh ... se mu ne bi . . .
* Nepoznate reči traži straga u rečniku-
riTHHHiie ce yhyTa^e, n^ahhha ce ahmh, m&itih, A 66jiaiiH roJiy6acTH — Bor Te nfiTa Kyn cy HarjiH.
Ha KHmacToj JifinH Hamoj )KyTO rpaite hy™, ApeMa; nčA CTpexčM ce rHe3AO pdHH, Jep y ft.eMy Jišcre HeMa.
»Kyn, je dt'iu;ia Ta upHčjKa?" Harn Mamila tiac-no nih-a, „JIacTa, one, Hiije £66pa, Oramjia je a& ce ckht3."
„He CKHTa ce ČHa, h&ao; Kaa H^CT3Hy TonjiH Aauu, Jlo^eTehe, 3anHTahe: .KSmo m a jih yKyhaHH?'
A y3 H>y he aojičtcth MHoro, MHoro >khbhx nthha, Fla he oneT ojkhbcth Hauia .rana h čauiTHiia."
MuAopad n. LLJamaHUH
06jaillH>eH>a. Bor Te naia Ky/i cy HarjiH: sam Bog ve, kam hitijo; CTpexa: napušč, kap; OT'uiJia: oramjia; lac-no: zdaj pa zdaj; AOJieTehe, sanHtahe: priletela bo in vprašala; KaMo: kje so.
4. Poslednja ruža
Duhnuo je prvi studenl vetrič, pala je prva magla. U našem vrtu nije više lepo i veselo kao dosad.
Uvelo llšce pada s drveta i šuštl: „Ja se vračam u cFnu zemlju." PtTca leti s trešnje i peva: „Zbogom! Meni je putovati u daleke tople krajeve." Paflk ostavlja na plotu svoju razdrtu mrežicu pa se uvlačl u rupu na zidu. „Ovde če mi bTti toplije," veli majstor prčlac. Puž se uvukao ispod mahovine pa dovik-nuvši „laku noč, bračo!" zatvorio svoja kiicna vrata. „MT ne možemo ni bežati ni sakriti se," tuže se cvetici u lejama. „Neka dode sneg pa neka nas obuče u belu košuljicu. To je za nas najlepša smrt."
— „Ja neču studene košuljice," veli poslednja ruža, koja se lepo rascvala na sv5me šibu.
Videla ju je u taj čas s prozora mala Dragojla pa dotrčala u vrt, ubrala ružu i metnula u kosu.
Poslednja ruža bledi u Drag5jlinoj kosi i prosiplje svoje
latice na ramena devojčice.	„, , ...
Vladimir Nazor
Objašnjenje. Prelac: onaj koji prede (pauk).
Muha upadne u lonac s masnom čorbom. Tu se zdravo nahrani. Hode potom da izide. Ne može. UgreznO joj noge. Počne mahati krilima. Pomoče se i krila. Koliko se vecma ko-prca, sve to vecma tone. Tada počne sama sebi govoriti: „Ala sam nesrečna I Kad sam se najslade u životu najela, naplla, oku-pala i nasladila, baš onda moram poginutil"
Dositej Obradovič
Objašnjenja. Zdravo: mnogo, vrlo; koliko vecma . . . sve to več m a: slov. čim bolj . . . tem bolj.
6. AoMahe >KHBOTHH>e
PaHO noljox Ha n&3ap,
Kynnx BOJia 3a AHHap.
Oj th, BOJie, Kyho Moja!
A tft, KpaBO, My30 Moja!
A TH, KOH>y, TpKO mčjal
A th, fipaBe, xpaHo Moja!
A tfl, čbho, crpiiro Moja!
A th, K030, 6pftro Moja!
A th, rycK0, meBejbajKo!
A th, naTKO, uiHro-MHrol
A th, neTJie, paho ao^h,
Te mh ctoj, Te mh n5j!
Hapodua uecMa
06jauiH>eH>a. no^ox, Kynnx (cBpmeHO npoiuTO BpeMe); sem šel, sem kupil; flHHap: HOBau; K O H>y, ipKO Moja: o konjče, moj skakonče; obuo, CTpnro (m o j a): o ovca-volnarica; rycKO, in e b e Jba j k o: o goska, guga-gaga; naTKO, mHro-MHro: o raca, pica-paca.
7. Dobro mesto
Čovek jedan iz pokrajine pisao je rodaku svome u glavni grad: „Hocu da stuplm u službu. Biidi tako dobar, pa mi nadi mesto s velikom placom, ali takvo gde ne bih trebao nista raditi."
Rodak mu odgovori: „Postaracu se da nadem mesto kakvo želiš, i kako ga nadem, odmah cu ga zamoliti za — sebe."
8.	Bpa6au h MaiKa
»r^e hem, Bpanne, 3HMČ>BaTH?a flHTa ManKa Bpanija CTapa. n„OBAe, OH^e — TyAa, cBy.ua!"" Tano Bpa6au OArČBapa.
„r^e hem, Bpanie, A&Hac pyqaT?" riHTa ManKa Bpanua CTapa. „„Hš Kpaj mopa, H^Bpx opa!"" T&ko Bpafiau, oArČBapa.
„A r,n,e th je KdHaK, Bpanqe?" nflTa Ma^Ka Bp&nija CTapa. „„ulta th 6pftra! riord^H ra!"" T&ko Bpafiau, OArdBapa.
„3Ham jih, Mope, 3aiuT' Te nftTaM?" „„Jep ch Ma™a, a ja urana.'"' To je peKO, na yTeKč, Ocra Mž^Ka Ty>KHa jrnua.
Joean JoeanoBuh 3Maj
06jauiH>eH>a. t^e hem 3hmob3Th: kje boš prezimoval; h a b p x
opa: HaBpx opaxa; Mope: hej ti; 3aniT' = 3auiT0;peK0,yTeK0 = penao, jreKao; ocTa (CBpmeHO npom;io BpeMe): je ostala.
9.	JlHCHua h japau
JlHCHua h japau CHi)y y je^aH 6yHap Aa ce Hannjy xjiaAHč boač. KaA cy ce HaniMH, japau ce craHe o63Hpa™ Ky^a he h3hHh, a jiftcHua My^ peKHe: „He 6pHHH ce! CSmo th oiyuiaj MeHe, na ce He 6oj! ycnpaBH ce, ndjmrHH npeaite Hore Ha 3ha, norHH rJiaBy h poroBe H&npeA!"
Ha CBe roTOB, japau, ywhhh uito my je juichua peKJia. T&Aa ce Menita nonHe Ha h>eroBa ji&ja h poroBe, hckohh Hanojbe h CKaqyhn oko 6yHapa ndHHe ce pyraTH japuy. LIIto ce japau BHiue jbyrao 366r iteHOr BepojioMCTBa, dHa My ce bhuič CMeja^a roBopehn My: „Moj jap^e! JJ,a HMaui tojihko M03ra kojihko Spa^e, th HftnouiTO He 6h y 6yHap cHJia3HO npe ho uito 6h A66pO paSMHOIHO khko fceiU h3hhh!"	^^
06jauiH>eH>a. Ha CBe totob: na vse pripravljen; uito bhiue: čim bolj; «a h m a m . . .: če bi imel . . .; npe ho uito 6h . . .: preden ne bi . . .
y OCBHTKy 30pe Kp03 CyMpaHaK t3bhh rioKpHBeHe raeroM noiHBajy paBHH.
A ctyaeh0 kpo3 aojinhe mfiphe IlpeKO nyc™x nojbš Ka^HKa^a nftpHč;
H c BHxopoM JiaKHM ceons ee xb3T3, ria 3&cnnjbe CHerOM h CTpexe h spara.
A y cejiy jouiTe y npč35pje mimo Hoh, Beapa h xn&ma, ne no^n^e Kpitao.
H3 AajbHHe cSmo jihchiia ce kpine, na kokouih bp&6a h nkjmhe unajit.
v
H oa it>eH0x mana h TyHa h tSmo y npBOMe CHery Tpar ce bhah csmo . . .
BojucAae J. Mau%
06jauiH>eH>a. Ka^HKa^a: včasih; ceoua ce XBaia: zaveje v vasico; ctpexa: napušč, kap; He nojinike kphjio: He 0fljia3h.
11. Božič u Srba
Uoči Božiča, na Badnjl dan, poram domačin da još pre sunca otseče badnjake, obično dva. Uveče on ih unosl u kuču. Kad stupl u kuču, rekne: „Dobro veče i čestit vam Badnjl dan!" Celjad ga posipaju žitom i odgovarajo: „Bog ti pomogao i čestit! Badnjl dan!"
Zatlm se badnjaci meču na vatru, a domačica izade u dvorlšte, uprti breme slame i unese ga u kuču. Unoseči slamu u kuču, ona kvoče, a deca ldu za njom i pijuču. TO slamu domačica prostre po kuči i po sobi, a iznosi je tek trečl dan Božiča i meče je oko vočaka da bi dobro radale.
Siitradan peče se pečenica i zamesl se česnica. Domačin izlazl pred kuču i oglašuje piicanjem iz puške da je došao Božič. DdlazI polažajnlk da čestita praznik Hristova rodenja. Kad prekorači kiičnl prag, rekne: „Hristos se rodi!" Iz kuče mu odgovaraju: „Vaistinu se rodi!" I njega posipaju žitom. Pola-žajnlka počaste pečenicom.
Kad polažajnlk otide, postavi se u kuci ručak, domačin se pomoli Bogu, i onda nastaje prava gozba.
Objašnjenja. Badnjak: sirova cerova glavnja (slov. hrastova klada); Hristos se rodi (rodi: svršeno prošlo vreme): slov. Kristus se je rodil; v a i s t i n u: uistinu, zaista.
12. Majmunče i majmun
Majmunče jedno uzbere drah s ljiiskom. Ne znajači da ga
valja pr€ oljuštiti, zagrize u nj; no našav da je gorak i zube
da sapinje, okesl se i bac! ga rekavši: „Eto ti te velike hvale
što mi je moja mati iivek govorila za orahe. Da Bog da, sve
njima urodilo, ali ja se njmia ne hranio!" — Tu se desio i stari
majmun, te orah sa zemlje d'igne, oljuštl ga, raskoll i izede, pa
onda rekne onomu ludomu majmunčetu: „Srce moje, mati tvoja
ne laže; orasi su dobri, ali se valja potruditi, jer bez truda
nema uživanja."	. , . ,
Janko Jurkovic
Objašnjenja. Našav: slov. ko je našel, spoznal (našla, spoznala); sve njima urodilo, ali ja se njima ne hranio: slov. naj obrodijo sami [orehi], samo tega nikar, da bi se moral(a) jaz z njimi hraniti.
13. ripojieTHa 3opa
Ha HCTOKy ruiaBOM pyjHa 30pa pyA«, /UbKHTe ce, Aeuo, ahjkhtc ce, jbyAH!
ycTajie cy n^ejie, noAHivio ce UBčhe, Ca Aaji^Kfix ropa noBe-rapau, jiehe.
y MHpacy ijBeha, y ČHcepHOj pocH Oh BaM CB^KO 3ApaBJbe H Becejbe hoch.
no nojbHMa TpaBHfiM p^eace ce jena, OAjeKyje He6o h nojba AaJieKa.
H KpČ3 THXe paBHH n0T04Hh KpHByAa,
A necMe h CBftpKe p^3^eacy ce cByAa . . . %
Oa 3ApaBjba h cpehe h^ahm^ ce rpyAH, JŽcTaHHTe, Aeuo, pyjH3 3čpa pyAH!
BojucAae Mjiuh
14. Kmčt m uiiraHHH
Ckphbho HeiiiTo uiiraHHH, h kmct ra ocyAH Ha ABinecer h nčT BpyhRx. HnaKao je h 6oropaaho aa My ce onpocTH, a™ ce kmčt hč Aa^e yMOJiHTH. KaA BHAe Aa My HHiiiTa He noMaace, Kjie^e npeA kmctom h oSrpjin My Hore pftAajyhH: „Jby6Viu th pyne h Hore, onpdc™ mh 6ap caMo jeAHy!" Ha ra ce OTžpacn, kmčt pene: „XajA' Ad6po, jeAHy th npaurraM, ji£3h caMo!" — „Ajih npBy, ji€n0 h Ao6pH kmete!" 3aBHKa u&rahhh.
Hapodua UpuuoeeiuKa
06jauiH>eH>a. Kmct: vaški župan (sodnik); ocy.nn, a a .ne, BHie, KJieie, o6rpjiH, 3 a b h k a (cBpmeHO npoimio BpeMe): je obsodil, dal, videl, pokleknil, objel, zakričal.
15. Sloboda
Lepo peva slavujak u zelenoj šiimici na tananSj grančici. Otud ldu tri lovca da streljajo slavuja. On se njima molio: „Nemojte me streljati, ja ču vama pevati u zelenoj baštici na rumenoj riižici."
Uhvatiše tri lovca i odnese slavuja,
metnuše ga u dvore da im dvore veseli.
Neče slavOj da peva, nego hoče da jadl.
Odnese ga tri lovca i pustiše u luge, stade slavuj pevati:
„Teško drugu bez druga i slavuju bez Juga."
Narodna pesma
Objašnjenja. Otud: tuda; ja ču pevati: slov. jaz bom pel; uhvatiše, odneše, metnuše, pustiše (svršeno prošlo vreme): slov. ulovili so, odnesli so, postavili so, spustili so; neče da peva: slov. noče peti; stade (svršeno prošlo vreme): slov. začel je.
16. Dva seljaka
Seljak vozi voz sena, a drugi mu Tde ususret. „Zdravo!" — »Zdravo! Šta voziš?" — „Drva." — „Kakva drva, ta to je seno?" — „Kad vidiš da je seno, zašto pitaš?"
17.	Turčin i hajduk
Nekakav Turčin svrne s puta u potok da se napije vode, pa ga uhvatl hajduk; a on onda dozvavši svoga druga kojl je bio ostao na putu, kaže mu: „Hodi, uhvatio sam hajduka!" Drug mu odgovori: „Kad si ga uhvatio, a ti ga povedi amo!" Onda mu on kaže: „Aii neče da ide." Kad mu drug na to reče: „Ako neče da 'ide, a ti ga pusti", on mu odgovori: „Pustio bih ja njega, ali neče on mene!"
Narodna pripovetka
18.	Epatta h cearpa
JXb3 cy 6opa HanopeAO paaia, Meljy H>HMa TaHKOBpxa jena. To He 6HJia ABa 6opa 3ejieHa Hh Mel]' fbHMa T3HK0Bpxa je;ia, Beh to čiuia ABa 6paTa poljeHa: Je^HO IlaBJie, & ,npyro Pa.ny.ne, Meljy ftHMa cecrpHi;a Jejmiia. Bpaha cejy Bpjio MMOBajia, CBaKy cy joj mmoct AOHČCHJia.
H a podHa uecMa 06jauiH>eH>a. he 6 h ji a: Hncy 6mia; cejy: cecTpy; mhjioct: aap.
19. Dve ptice
Zabludila morska ptica U daljine tople zemlje I susrela kosovicu Gde u gaju slatko peva.
—	„Kako možeš pevat, tužna, U pustinji ovoj suhoj
Gde ni kapi vode nema?"
—	„Pevahu i moji stari U i'stome dvom gaju."
Domovina, kakva bila, Rodenom je sinku mila.
Petar Preradovič Objašnjenje. Pevahu (nesvršeno prošlo vreme): slov. so peli.
20. Marko Kraljevič i soko
Razbolje se Kraljeviču Marko Pokraj puta, druma junačkoga; Više glave koplje udario, A za koplje Sarca privezao. Još govori Kraljeviču Marko: „Ko bi mene vode napojio, Ko li bi mi hladak načinio, Taj bi duši mjesta uhvatio."
Tu dopade soko ptica siva, U kljunu mu vode donosio, Pa je Marka vode napojio; Nad Markom je krila raskrilio, Pa je Marku hladak načinio. Još govori Kraljeviču Marko: „0 sokole, siva ptico moja, Kakvo sam ti dobro učinio Kad si mene vode napojio I kad si mi hladak načinio?"
Soko ptica odgovara Marku: „Ne budali, Kraljeviču Marko! Kadno bjesmo na Kosovu bojn5m, ,	Teški bojak mi s Turci tfpljesmo;
Onda Turci mene uhvatiše, Oba moja krila otsjekoše; Ti si mene uhvatio, Marko, Metnuo me na jelu zelena Da me turški konji ne sataru; Tu si meni dobro učinio."
Narodna pjesma
Objašnjenja. Razbolje se (svršeno prošlo vreme): slov. zbolel je; Kraljeviču (vok. mesto nom.): Kraljevič; udario: slov. zasadil; Sarac: šaren (lisast) konj Kraljeviča Marka; govori (svršeno prošlo vreme): slov. je dejal; taj bi duši mjesta uhvatio: slov. ta bi rešil svojo dušo; dopade (svršeno prošlo vreme): slov. je priletel; je... vode napojio: slov. je napojil z vodo; kadno: kad; bjesmo: slov. smo bili; s Turci: s Turcima; bojak trpljesmo (svršeno prošlo vreme): slov. borili smo se; uhvatiše, otsjekoše (svršeno prošlo vreme): slov. so ulovili, so odsekali; sataru: satru (stro).
21. Opaite Mapna KpajbeBHha
Bhho niije kpajbebhhy Mapno Ca CTapmjoM JeBp0CHM0M MajKOM. A Kap, cy ce hančjhjih bhh3, MajKa MapKy CTa^e 6ecjeAHTn: „0 moj' chhko, Kpa^>eBHhy Mapno! Oct3bh ce, chhko, letobaita, Jep 3 ji o ,zič>6pa aohhjera Hehe; A CTapoj ce AocaAHJio MajijH Cb£ nepyhn KpBaBe x&jbHHe. Beh Tii ^3mh pano h bojiobc, nak th ČpH 6p^a h flOJIHHe,
Te chj, chhko, nmehhay 6j&ihuy, Te th xpaHH h MeHe h ceče!"
To je Mapno n6cJiymao MajKy: Oh y3hma pajio h bčjiobe, An' he ope 6p^a h adjihhe, Beh čh ope iiapeBe Ap^MOBe. OTya hay Typu,h jaiihtiapn, Ohh hocč Tpii TOBapa 6jiara, na roBope KpajbeBHfcy MapKy: „Mope, MapKO, He opn ApyMOBa!"
—	„Mope, Typun, He ra3'Te opaita!'' „Mope, MapKO, He opH ApyM0Ba!"
—	„Mope, Typu;h, He ra3'Te 6paft.a!" A k&aa ce MapKy aocžahjio,
ZUtace MapKO pa;io h Bd-noBe Te oh noSn TypKe j^ibhhape, naK y3HMa Tpft TOBapa 6jiara. OAHece hx CBojoj CTapoj Maja«: „to caM tč6h A^Hac H3opao."
Hapodua ujecMa
06jauiH>eH>a. C t a a e (cBpuieHo nponuio BpeMe): je začela ; m a j u h c e flocaflHJio CBe nepyha . . .: mati se je naveličala venomer prati . . .; o p h, c h j: orji, sej; o t y a: Tyaa ; r a 3't e: ra3me, flHme, no6n, ojHece: je dvignil, je pobil, je odnesel.
22.	Vo i komarac
Uranio delija komarac, Uranio, zuječ poletio Na livadu gdjeno stada pasu, Pa se hvata volu medu roge, Te nišanl koplje čiidnovato, Svoje rilo, po dlaci debeloj Da ga turi volu medu roge, Pa govori volu na plandištu: „Necu, more, baš sjahati s tebe Dok se 1'ijepo meni ne namoliš!" Vo i ne zna otkud glas dolazi, No poznao deliju po riječi Pa mu mukllm odgovara glasom: „Jadan stvore, delijo komarče! Nit' sam znao kad si uzjahao, NTt' ču znati kad češ sjahat bolan."
Eto slike kako stvar je smiješna Kada slabi jačemu prijeti.
Anton Nijemčič
23.	Bože pravde
Bože pravde, Ti što spase	Nek na naše vedro čelo
Od propasti dosad nas,	Tvog ne padne gneva grom'!
Cuj i otsad naše glase	Blagoslovi naše selo,
I otsad nam budi spas!	Polje, njivu, grad i dom!
MocnSm rukom vodi, brani	Kad nastope borbe dani,
Budučnosti naše brod!	K pobedi nam vodi hod!
Bože, spasi, Bože, hrani	Bože, spasi, Bože, hrani
Našeg kralja i naš rod!	Našeg kralja i naš rod!
Složi našu bracu dragu	Iz mračnoga sinu groba
Na svak dičan, slavan rad!	Naše krilne novi sjaj,
Sloga biče poraz vragu,	Nastalo je novo doba,
A najjačl svima grad.	Novu srecu, Bože, daj!
Nek na našoj blista grani	Kraljevinu našu brani,
Bratske sloge zlatan plod!	Petvekovne borbe plod!
Bože, spasi, Bože, hrani	Aleksandra, Bože, hrani,
Našeg kralja i naš rod!	Moli Ti se sav naš rod!
___Jovan Dordevič
<t\	7*
REČ
A
ala! — ah! oh! ali — toda ambar — žitnica amo — sem(kaj) azbučnt — abecedni azbuka — abeceda
B
baba — stara mati, babica baba (babo) — oče, očka babuščica — babica bacati, -am — metati baciti, baclm — vreči (proč), zagnati
Badnji dan — sveti dan (dan
pred božičem) baka (bakica) — stara mati, babica bar — vsaj bara — mlaka bašta — vrt
baštica (baštica) — vrtec bat, bata (množ. batovi) — bet,
kladivo; utež berač, berača — trgavec beračica — trgavka berba — trgatev bes(j)editi, -Tm — govoriti bez, predi, s gen. — brez bezazlen — nedolžen; brez hudobije
bezvučan, -čna, -čno — nezveneč biče — bitje
bilje, sr. r. jedn. — rastline blag akcenat — kratek potegnjen naglas
blago — zaklad, bogastvo blagodaran, -rna, -rno — hvaležen blagovalište — jedilnica
NIK
blejanje — meketanje blistati, -am — svetiti se, lesketati se bdca — steklenica bogoraditi, bogoradlm — prositi boja — barva bdjati, -Tm se — bati se bolan, bolna, -Ino — bolan; nesrečen, reven bolest, -lesti — bolezen bolestan, -sna, -sno — bolan brav, -a — ovca, koštrun brdo — hrib, gora brdovit — hribovit, gorat briga — skrb
brinuti, -nem se — skrbeti, brigati se
broj, broja (množ. brojevi) — število; števnik brojčanica — številnica, kazalo brojka — številka brz, brza, -o — hiter; brže — hitreje buba — mrčes, hrošč budaliti, -Tm — govoriti neumnosti budan, -dna, -dno — čuječ bujati, -am — naraščati, kipeti bunSr, -ara — vodnjak, studenec bunda — kožuh bat, biita — stegno, bedro
C
cipela — čevelj
c rep, -a (množ. crepovi) — strešnik; črepinja crnojka — črnka črtati, -am — risati crven, crvena, -o — rdeč crvenkast — rdečkast cvetati, -am — cvesti
cvetic — cvetka
cvrkutati, cvrkučem — čivkati, žvrgoleti
Č
čakšire, čakšTra, ž. r. množ. — hlače
čaporak, -porka — krempelj
čarapa — nogavica
čardak, -a — koruznjak (shramba
za koruzne stroke) čas — hip; ura
časovnik — ura (žepna, stenska)
čedance, -eta — otročiček
čedo — dete, otrok
čeljad, -i — družina, domačini
česnica — božična pogača
četovanje — vojskovanje
čibuk, -a — pipa
čiji — čigav, čigar
činiti, -Tm — delati, tvoriti
cmovnik, -a — uradnik
čltav — ves, cel
čiviluk — klin, obešalo
čizma — škorenj
čorba — juha
čudnovat — čuden
čiilo — čut(ilo)
čuvati, čuvam — varovati, hraniti Č
čiler, -a — jedilna shramba
čirilovski — cirilski
čuteti (čutati), -Tm — molčati
D
dakle — torej daleko — daleč dan, dana — dan debljl — debelejši deca — otroci dečji — otroški delija, m. r. — junak deo, dela (množ. delovi) — del desiti, desim se — biti (kje), muditi se
dignuti, -nem — dvigniti dimnjak, -a — dimnik diviti, divlm se — čuditi se divlji — divji dizati, dižem — dvigati do, predi, s gen. — zraven, poleg doba, sr. r. (ne menja se) — doba, čas dobro — dobrina ddčekati, -am — pričakati, sprejeti doči, dodem — priti dodatak, -tka — dodatek, pridevek; prilastek dok — dokler, medtem ko, do-
čim, ko, kadar dokle — dokler
dokučiti, dokučim — doseči; razumeti dolaziti, -Tm — prihajati domačica — gospodinja domačin — gospodar dopasti, dopadnem — priteči, prileteti
dopreti, dbprem — dospeti dosad — doslej
dosadan, -dna, -dno — dolgočasen, neprijeten dotrčati, -Tm — priteči, prihiteti doviknuti, dovlknem — zaklicati dovršivati, dovršujem — dokon-čavati
dozivati, dozTvam — klicati dozvati, dozovem — priklicati,
poklicati drug (množ. drugovi, druži) — tovariš
drukče — drugače dium, druma — cesta društvo — družba drveče — drevje drvo, drveta — drevo dučan, dučdna — trgovina dag — dolg
dugačak, -čka, -čko — dolg, podolgovat dugovati, dugujem — dolgovati duhnuti, duhnem—7.ap\\\at\, pihniti Dunav, -a — Donava
duvati, duvam — pihati duži — daljši dvojak — dvojen
Dž
d žep, džepa — žep džepni — žepni
D
dak, daka — dijak dakonija — poslastica durdina — georgina
E
eno! — glej (tam)! eto! — glej (tam)! evo! — glej (tu)!
G
gače, gača — (spodnje) hlače gajenje — gojitev, reja; gajenje
stoke — živinoreja gaj iti, gajlm — gojiti gde — kje, kjer gdekoji — nekateri, marsikateri gdjeno — gde gibanica — potica gladan, -dna, -dno — lačen glup, glupa, -o — neumen gnev, -a — jeza gnjat, -a, — golen godina — leto godišnji — letni goditi, -im — ugajati gorak, -rka, -rko — grenak gore — huje gotov — pripravljen gozba — gostija, pojedina grad, -a — mesto graditi, gradim — zidati, delati gradski — mestni gradanin (mn. gradšni) — meščan grana — veja granat, -a, -o — vejast
grančica — vejica
granje — vejevje
groblje — pokopališče
grozde — grozdje
grudi, grudi, ž. r. množ. — prsi
grudvati, -am se — kepati se
gubica — gobec
gukati, gučem — gruliti
guma — brisalica
gust, gusta, -o — gost
H
hajduk, hajduka — ropar, razbojnik
halja (haljina) — obleka hartija — papir hlad, -a — senca hladak, •tka — senčica hladnoča — mraz hleb, -a — kruh hteti, hoču, hočeš — hoteti hvatati, -am (se) — prijemati (se), loviti (se)
I
i — in; tudi iako — čeprav iči, idem — iti
ikakav, -kva, -kvo — (sploh)
kakšen Mi — ali
imanje — imetje, posestvo imati, -am (imadem) — imeti;
ima — je imenica — samostalnik inače — sicer ipak — vendar
ispraviti, -im — popraviti; zravnati
ispred, predi, s gen. — pred
istina — resnica
istočni — vzhodni
istok — vzhod
istom — šele, komaj
istorlski — zgodovinski
išta — (sploh) kaj
izači, izadem — iziti, priti (ven)
izazivati, izazivam — izzivati
izdišuči — umirajoč izesti, izedem — pojesti izgrtati, izgrčem — izkopavati, iz-grebati
izidi, izldem — iziti, iti (ven) izlaz — izhod, vzhod Izlaziti, -Tm — hoditi ven, vzhajati
izmaci, izmaknem — uiti, pobegniti
izmedu, predi, s gen. — med izmenjati, izmenjam — pregibati
(sklanjati, spregati) izneti, iznesem — iznesti, nanesti iznositi, iznosim — nositi (ven) izradivati, izradujem — izdelovati izuzev — izvzemši izvaditi, -Tm — izvleči, vzeti (iz) izvlačiti, izvlačim — vleči (ven,
izvor — izvir, studenec izvuči, -čem — izvleči
J
jabuka, ž. r. — jabolko jačati, -am — krepiti se, postajati
močnejši jačina — moč, sila, jakost jadan, -dna, -dno — nesrečen, reven
jadiii, -Tm — tarnati, tožiti, jadi-
kovati jaje — jajce
jak, jaka, -o — močan; jak ak-
cenat — potisnjen naglas jarac, jarca — kozel jaram, -rma (množ. jarmovi) — jarem
jedanput — enkrat, nekoč
jednačenje — prilikovanje
jednom — enkrat, nekoč
jedva — komaj
jeftin — cenen, poceni
jeka — odmev
jelo — jed
jer — ker
jdš(te) — še
jotovanje — mehčanje jiiče(r) — včeraj j uriti, jurim — hiteti, dreveti
K
kabanica — plašč kad (kada) — kdaj, kadar, ko kadgod — (sploh) kdaj kakav, -kva, -kvo — kakšen, kakršen
kako — kako, kakor; ko, kakor hitro
kakotati, -čem — kokodakati
kaldrmisati, -šem — tlakovati
kamo — kam, kje
kamoli — kaj šele
kandilče, -eta — svetilka (oljnata)
kao — kakor, kot, ko
kap, -i — kaplja
kapak, -pka — pokrov; veka
kaput, kapiila — suknjič
karanfil — nagelj
karati, karam — grajati; kaznovati
kašika — žlica
kasto — včasih
kat (množ. katovi) — nadstropje
katkad — včasih
kazati, kažem — reči; kazem —
rečem, pravim kazivati, kazujem — praviti, pripovedovati kažnjen — kaznovan kči, kčeri — hči kesten, -stena — kostanj kisa — dež kitnjast — košat kleči (kleknuti), kleknem — poklekniti klizati, -am se — drsati se kliipa — klop
kmet — vaški župan (sodnik) ko — kdo, kdor kod, predi, s gen. — pri kogod — sploh kdo; ko god —
kdorkoli kola, kdla, sr. r. množ. — voz kolovoz — avgust
komadič — košček komarac, -rca — komar konak, -a — prenočišče; dvor,
dvorec koplje — kopje
koprcati, -am se — cepetati, brcati
koriti, -Tm — grajati, karati kosa, ž. r. jedn. — lasje kosovica — kos (ptica) koš, koša — kašča koštica — koščica kdšulja — srajca košuljica — srajčica kotačič — kolesce kotarica — košara, koš krači — krajši
kraj, predi, s gen. — pri, poleg kraj, kraja, — rob; kraj, dežela krajnji — končni kretati, krečem - gibati, premikati krilo — perot krivudati, -am — viti se krov, krova — streha kroz, predi, s ak. — skoz(i) krstina — kopica krtica — krt kru, krvi — kri kucati, -am — trkati, biti kuča — hiša kači — domov kad (kiidš) — kam, kamor kuditi, -Tm — grajati kukavan, -vna, -vno — reven, ubožen
kupiti, -Tm — pobirati, zbirati kupus, -a — zelje kušati, -am — pokušati kvocati, -čem — klokati
L
Uda — ladja lahor, -a — sapica lak — lahek lakat, -kta — laket lakom, -a, -o — lakomen likšT — lažji
lasta — lastovica
latica — cvetni listek
latiti, -Tm se — lotiti se
lav, -a — lev
leda, sr. r. množ. — hrbet
leja — gredica
ISk, leka — zdravilo
lekar, lekarn — zdravnik
lenjir, lenjira — črtalo
letati, Iščem — letati
letnjl — poletni
leto — poletje
leti — poleti
lice — obraz; oseba
ličnT — osebni
lija = lisica
Upanj, -pnja — junij
listopad — oktober
lišče — listje
ločika — glavnata salata
lopta — žoga
ložnica — spalnica
/ud, luda, -o — neumen
ludost, -osti — neumnost
lug — log, gaj
luk, -a — česen, čebula
lukav, -a, -o — zvit, pretkan
lupiti, -Tm — lopniti; planiti
Lj
ljubiti, ljubTm — ljubiti; polju-bovati
ljuljati, Ijuljam — zibati ljuska — luskina, olupek, lupina ljut, ljuta, -o — hud ljutiti, ljutTm (se) — srditi, jeziti (se)
M
magarac, magarca — osel magla — megla magliti, -Tm se — megliti se majmun, -a — opica majmunče, -eta — mala opica majušan, -šna, -šno — prav majhen
mališa, -e — malček
maramica — robček mart — marec
medu, predi, s ak. i instr. — med meduilm — medtem; toda menjati, menjam — pregibati;
sklanjati, spregati mesto — prostor, kraj mešina — meh
metati, mečem •— postavljati, de-vati
metnuti, metnem — postaviti mlcati, -čem — premikati milosrdan, -dna, -dno — usmiljen milostinja — miloščina, vbogajme milcvati, -ujem — božati; ljubiti mio, mila, -o, — mil, drag miriš — vonj
mirisati, mirišem — duhati, di-.
šatl, dehteti miriti, -Tm — dišati, dehteti miška — roka, mišica; nadlaket mladi — mlajši
mlekar,-kara — shramba za mleko moči, mogu, mdžeš — moči moliti, molim se (Bogu) — moliti momak, -mka — mladenič, fant more — morje more! — hej! ti! možak, mozga — možgani; pamet mršav — suh, pust, slab mudar, -dra, dra — moder mudrac, mudraca — modrec, modrijan
mudrost, -osti — modrost mukao, -kla, -klo — zamolkel; ne-
zveneč munja — blisk
muza (muzara) — molža (krava)
N
načiniti, načini m — napraviti niči, nadem — najti nadleštvo — urad nadopuniti, -Tm — izpolniti nahraniti, nahranim — nakrmiti najpre — najprej nijzad — končno
nalaziti, -im se — biti namestiti, -Tm — postaviti; pogrniti (mizo) nameštaj, -a — pohištvo, oprava namisliti, -Tm ■— skleniti napast, -i — nezgoda, nesreča napokon — končno, naposled napolje — ven; napolju — zunaj napomena — opomba naporedo — vzporedno, drug poleg drugega napuniti, -Tm — napolniti napustiti, napustTm — zapustiti napuštati, napuštam — opuščati
zapuščati naslutiti, naslutTm — zaslutiti nasred, predi, s gen. — sredi nastavak, -stavka — končnica nastaviti, -Tm — nadaljevati natrag — nazaj
naumiti, -Tm — nameniti, skleniti navika — navada navikao, -kla, -klo — navajen navodenje — navedba; znak na-
vodenja — narekovaj navuči, navučem — natekniti;
obleči, obuti nazivati, nazivam — imenovati,
klicati nego — marveč nekada — nekoč, nekdaj nekakav, -kva, -kvo — nekak(šen) neko — nekdo nSma ■— nima; ni nemočan, -čna, -čno — slab, bolan nemoj, nemojte — nikar, nikarte neoderan — neodrt neodreden — nedoločen nepce — nebo (v ustih) nepčam suglasmk — topljeni
(mehki) soglasnik nepostojan, -a, -o — nestalen,
gibljiv neprijatelj — sovražnik nepromenljiv — nepregiben nerazdvojan, -jna, -jno — neločljiv
nesrečan, -čna, -čno — nesrečen
nešto, nečega — nekaj nevaljao, -ala, -alo — malopriden nevolja — nadloga, stiska, težava,
nesreča riigde — nikjer nikad(a) — nikoli nikakav, -kva, -kvo — nikak(šen) nikako — nikakor niko, nikoga — nikdo, nihče nimalo — prav nič, niti najmanj nlpošto — nikakor nišaniti, -Tm — meriti ništa, ničega — nič niŠtica — ničla nizak, rilska, -o — nizek no — toda, ampak noču — ponoči
Nj
njezin — njen
njuška — gobec, smrček
O
o, predi s ak. i lok. — o, ob, na obdan — podnevi obeležiti, -Tm — zaznamenovati obgrliti, -Tm — objeti običan, -čna, -čno — navaden obilat — obilen, bogat obim, -a — obseg obližnjT — bližnji obradivati, obradujem — obdelovati obraz — lice
obrazac, -sca — obrazec, zgled
obuča — obuvalo
obuči, obučem (3 1. množ. obuku)
— obleči obuhvatiti, -Tm — objeti, obseči očešljati, očešljam — počesati odbacivati, odbacujem — odpa-hovati
odeliti, odelim — oddeliti, ločiti odelo — obleka odjednom — na mah odjekivati, odjekujem — odmevati
odlaziti, -Tm — odhajati odmah — takoj
odmarati, ddmaram se — počivati odmdriti, odmorTm se — odpo-
čiti se odnosnT — oziralni odrečan, -čna, -čno — nikalen odrediti, odredim — določiti odreden — določen oduševljavati, -ševljavam — navduševati oduzimanje — odštevanje odžak, odžaka — dimnik čglašen — na glasu oglašivati, oglašujem — oznanjati,
naznanjati ograden — ograjen . ogrepsti, ogrebem — popraskati ogrtač, ogrtača — odeja; plašč okesiti, okesTm se — zarežati se,
spačiti se oko, predi, s gen. — okoli, okrog okolina — okolica okoreo, -rela, -relo — trd okrenuti, dkrenem — obrniti okusiti, -Tm — pokusiti olovka — svinčnik oljuštiti, dljuštTm — oluščiti, olupiti omladina — mladina onaki — tak(šen) onamo — tja(kaj) onda — tedaj onde — tam(kaj) onomadne — ondan, nedavno onud — ondot opadati, -Hm — odpadati opasnost, -osti — nevarnost dpet — zopet ormar, ormara — omara orude — orodje osečati, osečam — čutiti osim, predi, s gen. — razen osobito — posebno d staviti, -Tm — zapustiti; o. se — opustiti
ostavljati, -am — zapuščati; shranjevati
osvetiti, osvetTm — maščevati
osvitak, -tka — svit, zora oštar, -tra, -tro — oster otac, oca — oče dtadžbina— očetnjava, domovina otarasiti, -Tm se — znebiti se, od-
križati se otegnuti, otegnem — raztegniti,
zategniti oterati, oteram — pregnati o tiči, otidem (odem) — oditi, iti dtkako — odkar otrčati, -Im — odhiteti, pobegniti dtud — odtod, odondot ovaj, dva, dvo — ta ovako — tako, takole ovamo — sem(kaj) ovde — tu(kaj) ožujak, ožujka — marec
P
padež, ■a — sklon pamtiti, -Tm — pomniti, spominjati se papak, -pka — parkelj papuča — copata para — para, denar pas, psa — pes pauk, -a — pajek pazar, pazara — sejem pčela — čebela pečenica — božična pečenka peči, pečem (3 1. množ. peku) — peči
pčndžer, -a — okno penjati, penjem se — vzpenjati se, plezati
perad, ž. r. jedri. — perotnina pesmu (gen. množ. pesama) —
pesem pešak, pešaka — pešec petao, -tla — petelin petvekovan, -vna, -vno — petsto-leten
pevati, -am — peti piče, sr. r.jedn. — pitje, pijača pijukati, pijučem — čivkati piliči, m. r. množ. — piščeta
pipati, -am — tipati pirnuti, pirnem — pihniti, zapihati pisanka — zvezek pismo — pismo; pisava pitalica — (šaljivo) vprašanje pitanje — vprašanje pitati, pitam — vprašati pitdmina — obdelana zemlja plakati, -čem — jokati plandište — počivališče za živino plivati, -am — plavati, pluti plod, ploda — sad plovka — raca pljeskati, -am — ploskati pobeda — zmaga početi, počnem — začeti, začeti se poči, podem — pojti, odpraviti se podalje — precej daleč podanik — podložnik podeliti, podelim — razdeliti pddignuti (podiči), pddignem —
dvigniti; postaviti, zgraditi podizati, -žem — dvigati podmet — osebek pod rum, -a — klet podugačak, -čka, -čko — precej dolg
podvuči, -čem — podčrtati pogdekojT — nekateri poginuti, -nem — poginiti, umreti pognuti, pognem — pripogniti, skloniti
pogdditi, pogodim — uganiti pohode, ž. r. množ. — obisk pokazivati, pokazujem — kazati pokaznl — kazalni pokraj, predi, s gen. — poleg,
pri, ob pokrajina — dežela polazak, -ska — odhod polažajnik, -a — prvi obiskovalec
o božiču polokati, poločem — posrebati pdluglas — polglasnik pdmičan, -čna, -čno — premičen, gibljiv
pomorac, -morca — mornar, pomorščak ponajviše — večinoma poneti, ponesem — ponesti; p.
se — prevzeti se poništiti, -Tm — uničiti; p. se —
ponižati se pondsiti, ponosTm se — ponašati se ponuditi, -Tm koga — ponuditi komu
ponudati, ponudam — ponujati popločan, -a, -o — tlakovan popuniti, -Tm — izpolniti poraniti, -Tm — zgodaj vstati pored, predi, s gen. — poleg poredenje — primerjanje, primerjava
porodica — družina
posao, posla (množ. poslovi) —
posel, opravilo posipati, -am — potresati posle, predi, s gen. — po posle, prilog — potem, pozneje poslovica — pregovor pospremati, pospremam — pospravljati pospremiti, pospremTm — pospraviti
posramljen — osramočen posvaditi, -Tm se — spreti se posve — povsem posveddčiti, posvedočTm — izpričati, potrditi pošto — potem ko potegnuti, potegnem — potegniti;
zamahniti, udariti potpun — popoln potražiti, pdtražTm — poiskati potvrdno — trdilno pouzdati, pouzdam se — zanesti se povazdan — ves dan povetarac, -rca — sapica poviknuti, poviknem — vzklikniti povrče, sr. r. jedn. — zelenjava poznamk — znanec poznat — znan
pozvati, pozovem — poklicati, povabiti
prašina — prah pravda — pravica pravedan, -dna, -dno — pravičen praviti, -Tm — delati, tvoriti pre, predi, s gen. — pred; p. nego-
li (što) — preden predak, pretka (množ. preči) — prednik
predeo, predela —kraj, pokrajina prekld — prestanek preložiti, -Tm — prehajati prema, predi, s lok. — proti, napram; po preobratiti, preobratTm — preobrniti, spremeniti prepreka — ovira, zapreka prestati, -nem — prenehati prestupan, -pna, -pno — prestopen pretsoblfe — prednja soba pretvarati, pretvaram — pretvarjati, spreminjati pribor — priteklina, orodje pridev — pridevnik prilog, -a — prislov pritožna oznaka — prislovno določilo
primati, primam — (s)prejemati, dobivati
primiti, primlm — sprejeti, dobiti pripremiti, pripremim — pripraviti prirok — povedek pristojan, -jna, -jno — dostojen,
spodoben prisvojan, -jna, -jno — svojilen pritrčati, -Tm — priteči prizeman, -mna, -mno — pritličen prljiti, prljTm — smoditi, peči proči, prodem — mimo iti, miniti progutati, -am — pogoltniti prolaziti, -Tm — iti (preko, skoz, mimo)
prčlazmk — mimoidoči, pešec proleče — pomlad proletm — pomladni proliti, prolijem — razliti promečuran, -rna, -rno — pameten, iznajdljiv
promena — sprememba; pregibanje
promenljiv — pregiben prdsinac, prosinca — december prdsipati, -pijem — osipati prost — navaden prošlost, -osti — preteklost prozor, -a — okno prozorje — svitanje, zora pfsluk, -a — telovnik pružati, pružam — iztegovati pucanje — streljanje pacati, -am — streljati pun — poln pustinja — puščava puštati, puštam — (do)puščati put, puta — pot; prvi put —
prvikrat, prvič piitem — po poti puž, -a — polž
R
rad, -a — delo raditi, radim — delati radni — delovni; r. dan — delavnik radnlk — delavec radati, radam — roditi ralo — oralo, plug rame, -ena, sr. r. — rama rashladiti, rashladim se — ohladiti se
raskoliti, raskollm — razklati rasterivati, rasterujem — razganjati rat, -a — vojna ratar, -a — poljedelec ravnalo — ravnilo razbeči, razbegnem se — razbe-žati se
razgranat— členovit; razgranata
rečenica — razširjeni stavek razmrskati, razmrskšm — razbiti,
raztreščiti, zdrobiti rda — rja rdav — slab ršč, -i — beseda
rečenica — stavek rečnik, rečnika — slovar redni broj — vrstilni števnik rešiti, rešim — krasiti ribar, -a — ribič ridati, -am — tarnati rid, rida, -e — rjavordeč rika — mukanje roba — blago rod, roda — rod, spol roda — štorklja roditelji, roditelja — starši rodak, -a — sorodnik rodenje — rojstvo roniti, -im se — rušiti se rublje — perilo ručak, -čka — obed, kosilo ručati, ručam — kositi rudeti, -Tm — rdeti riigati, rugam se — rogati se rujan, -jna, -jno — rumenordeč; žareč
rujan, -jna — september rukovet, -i — peščica, rokovet rumen, rumena, -o — rdeč rupa — luknja, jama
S
s (sa), predi, s gen. i instr. — s, z
sabiranje — seštevanje
sad, -a — nasad
sad (sada) — sedaj
sadašnjT — sedanji
sadrzaj — vsebina
sahnuti, sahnem — veniti
sakdvati, sakujem — skovati
sakriti, sakrijem — skriti
samoča — samota
sam rt = smrt
sanduk, -a — zaboj
sapinjati, -em — zapenjati, ukle-
pati; vezati sastavak, sastavka — sestavek sasvim — popolnoma satrti, satrem — streti sav, sva, sve — ves savet — svet
sazreti, -Tm — dozoreti
sazrevati, sazrevam — dozorevati
sečanj, -čnja — januar
secati, -am se — spominjati se
seči, sečem — sekati, rezati
sed, seda, -o — siv
sedmica — teden
seja — sestra
selica — selivka
selo — vas
seljačkl — kmetiški
seljanin (množ. seljani) — vaščan
seoslcT — vaški
sestričina — nečakinja (po sestri) sestrič— sestrič, nečak (po sestri) sevati, sevam — bliskati se siči, sidem — zlesti, stopiti (dol) silaziti, -Tm — iti navzdol sindvac, -novca — bratič, nečak
(po bratu) sinovica — nečakinja (po bratu) sjahati, -šem — razjahati skazaljka — kazalec skitati, skitam se — potepati se skoro — kmalu skrhati, -am — zlomiti skriviti, skrtvTm — zagrešiti skršten — prekrižan skupiti, -Tm — zbrati slab — šibek; s. akcenat — potegnjen naglas slabina — lakotnica slagati, slažem — zlagati se slavuj, slavuja — slavec slavujak, -jka — slavček slavujev — slavčev slog, sloga — zlog slovo — črka
složiti, slbžtm — zložiti, zediniti služavka — služkinja službenTk — služabnik s med — rjav
smetati, smetam — ovirati smeti, smem — smeti; upati se smežuran, -a, -o — zgrbančen smisliti, -Tm — izmisliti; skleniti smud, smuda — smoj (riba)
snažan,-£na,-žno — močan; s. akcenat — dolg potisnjen naglas spas, -a — rešitev spasti, -em — rešiti spavati, spavam — spati spaziti, -Tm — zapaziti spomenuti, spomenem — omeniti sprat (množ. spratovi) — nadstropje
spremati, spremam — pripravljati spremiti, spremim — pripraviti,
pospraviti sprovoditi, sprovodTm — sprevajati spužva — goba srpanj, -pnja — julij stado — čreda stajati, stojTm — stati stan (množ. stanovi) — stanovanje
stanar, stanara — stanovalec, najemnik
starati, -am se — truditi se stati, stanem — obstati; začeti staža — steza
sfiči (stignuti), stignem — doseči,
dospeti; dohiteti stideti, -Tm se — sramovati se std, stola — miza stoka — živina stolica — stol stdlnjak, -a — namizni prt straga — zadaj streha — napušč, kap studen, studena, -o — mrzel studen, -i — mraz studenT, -oga — november sud, -a — sod suknja — krilo sumračak, -čka — mrak siinder, -a — goba susresti, susretnem — srečati siiton, -a — mrak sutra — jutri sutradan — drugi dan siiza — solza
svadati, -am se — prepirati se svakT — vsak svako — vsakdo
svakojak — raznoter, različen svetlost, -osti — svetloba sveža — veznik svibanj, -bnja — maj svidati, svldam se — ugajati svinjče, -četa — prašič svirka — piščal; godba svratiti, svratim se — zaviti (h
komu), iti svrnuti, svrnem — kreniti svršavati, svršavam — končevati svršivati, svršujem — končevati svuda — povsod
Š
šaka — pest
sir zemljin — zemeljska obla
šešTr, šešira — klobuk
šetati, šetam — sprehajati se
seva — škrjanec
šib, šiba — grm
širi — širši
šljiva — sliva, češplja
šdr, šora — ulica
šta (što) — kaj; kar
štampati -am — tiskati
šteta — škoda
štetočinja, m. r. — škodljivec
štd — kaj; kar
štogod — kaj, nekaj; što god —
karkoli šuba — kožuh šubara — kučma šuma — gozd šumica — gozdič šumski — gozdni šuštati, -Tm — šumeti, šušteti
T
ta — pa; saj taban, -a — podplat tajna — tajnost, skrivnost takcv, -kva, -kvo — takšen takode(r) — tudi taman, -mna, -mno — temen tamo — tam(kaj)
tanan, -a, -o — tenek
tankbvrh — vitek
tanjTr, tanjira — krožnik
tavan, -a — strop; podstrešje
tek — šele
terati, -am — gnati
tešiti, -Tm — tolažiti, miriti
težak, težaka — poljedelec
tikva — buča
toplina — toplota
toranj, -rnja — stolp
tovar, -a — tovor
trag, -a — sled
travanj, -vnja — april
tražiti, tražim — iskati, zahtevati
trbuh, -a — trebuh
trčati, -Tm — teči
trebati, -am — potrebovati; treba
— potreben, -bna, -bno je trepavica — trepalnica trešnja — črešnja trpeza — miza trpezarija — jedilnica trunuti, -nem — trohneti tuda. — tod, tu tud, tuda, -e — tuj tuna — tu(kaj) iuriti, -Tm — poriniti, vtekniti tužan, -žna, -žno — žalosten tužiti, tužim se — pritoževati se tvrdica — skopuh
U
u, predi, s ak. i lok. — v u, predi, s gen. — pri ubrati, uberem — odtrgati učemk, -a — učenec učiniti, učinlm — storiti, narediti;
u. se — zazdeti se učtiv — vljuden, prijazen učutati (učuteti), -Tm se — umolkniti, utihniti udaljen — oddaljen udarati, udaram na što — dišati po čem
udaviti, udavTm se — utopiti se, utoniti
udeliti, iidelim — dati miloščino udisati, udišem — vdihovati udžbemk, -a — učna knjiga ugao, ugla (množ. uglovi) — ogel ugostiti, ugostlm — pogostiti ugreznuti, -nem — pogrezniti se uhvatiti -Tm — ujeti, uloviti ujak, -a — ujec ujutru — zjutraj
ukazivati, ukazujem — pokazovati ukočen — otrpel, odrevenel ukučanin (množ. iikučani) — domačin
ukusan, -sna, -sno — okusen ulaziti, -Tm — vstopati umeti, umem (3 1. množ. umeju) —
umeti, znati umiljavati, umiljavam se — prilizovati se umoliti, umohm — izprositi umoran, -rna, -rno — truden unuk, -a — vnuk unuka — vnukinja unutra — notri, noter uoči, predi s gen. — (dan) pred upitati, upTtam — vprašati iipitm — vprašalni uplašiti, -Tm se — ustrašiti se uporediti, -Tm — primeriti upravljati, -am čime — voditi,
ravnati kaj uraniti, -Tm — zgodaj vstati uroditi, iirodTm — obroditi usev, -a — setev usklik, -a — vzklik, medmet usnica — ustnica iispraviti, -Tm se — zravnati se usred, predi, s gen. — sredi ustupiti, ustupTm — odstopiti titorak, -orka — torek utvfden — utrjen, pritrjen uveče — zvečer uvek — vedno uvrediti, uvredTm — razžaliti uvuči, -čem — pritegniti; u. se —
povleči se uz, predi, s ak. — pri, ob, poleg uzak, uska, -o — ozek
uzbrati, uzberem — odtrgati iizeti, uzmem — vzeti uzimati, -am — jemati iizjahati, -šem — zajahati uzlaziti, -Tm — dvigati se uzvik — klic; klicaj; medmet užT — ožji
V
vaditi, -Tm — jemati (iz česa) vajat, vajata — prizidek s spalnicami
valjan, valjana, -o — priden valjati, -am — veljati; valja —
potrebno je valjda — menda, bržkone variti, varTm — kuhati; (prebaviti)
varivo — sočivje, prikuha
varoš, -i — mesto
vatra — ogenj
vazduh, -a — zrak
veče, večera, m. i sr. r. — večer
večit — večen
več — že, marveč
večma — več, bolj; sve večma —
čedalje bolj veljača — februar všran, -rna, -rno — zvest verolomstvo — nezvestoba vezilac, vezioca — vezač vežbanje — vaja vid, -a — oblika vidan, -dna, -dno — svetel vihor, -a — vihar vikati, vlčem — vpiti, klicati viljuške — vilice visok akcenat — dolg potegnjen naglas
više, predi, s gen. — nad više, prilog — več vladanje — vedenje vladati, vladam se — vesti se vo, vola (množ. volovi) — vol vdče, sr. r. jedn. — sadje vdčka (gen. množ. vdčaka) — sadno drevo
vodnjak — sadni vrt voleti, volim — ljubiti vratiti, vratim (se) — vrniti (se) vrebati, vrSbam — prežati vrediti, -Tm — veljati (vreden biti)
vredati, v reda m — žaliti vreme, vremena — čas vrlo — zelo vuk, -a — volk vuna — volna vunen — volnen
Z
zabluditi, -Tm — zabloditi zaboraviti, -Tm — pozabiti zači, zadem — zaiti zadatak, -tka — naloga zagrada — ograja; oklepaj zahvalan, -Ina, -Ino — hvaležen zahvalnost, -osti — hvaležnost zaista — zares zajednica — skupnost zajedno — skupaj zaklanjati, -am — varovati, braniti zaklinjati, -em — rotiti zalazak, -ska — zahod zalogaj, -a — založek, grižljaj zaliidu — zastonj zimenica — zaimek zameniti, zamenTm — zamenjati,
nadomestiti zanat, zanata — rokodelstvo, obrt zanatlija, m. r. — obrtnik zanemiti, -Tm — onemeti zao, zla, zlo — zloben, hudoben zapaliti, zapalTm — zažgati zapeta — vejica zar — ali, mar zarez, -a — vejica zaštita — zaščita zaštititi, zaštitTm — zavarovati zašto — zakaj
zatlm — potem, nato zatrpati, -am — zagrebsti, zakriti zatvoriti, zatvorlm — zapreti zavarati, -am — prevariti zavičaj — domovina, rojstni kraj zavideti, -Tm — zavidati zavlačiti, zavlačTm se — zavleči
se, zlesti zavratiti, zavratlm — zavrniti; skrčiti
zbirna Imenica — skupno ime z§c, -a — zajec zemlja — zemlja, dežela zgrada — stavba zguren — sključen zimi — pozimi zmlja — kača značenje — pomen znojav — znojen, poten zreti, zrlm — zoreti zub, -a — zob zujati, -Tm — brenčati zvati, zdvem — klicati, imenovati zverad, i. r. jedn. — zverjad, zverine
zvčnce, sr. r. — zvonček zvučan, -čna, -čno — zveneč
Ž
žaliti, -Tm — obžalovati; ž. se —
pritoževati se zbun — grm žeči, žežem — pripekati zega — pripekanje, soparica ž§nka — samica zetelac, žeteoca — ženjec zetva — žetev zidak, žitka, -o — redek život, života — življenje životinja — žival žut, žuta, -o — žolt, rumen žuteti, -Tm — rumeneti žvatati, žvačem — žvečiti
\
SADRŽAJ
I. VEŽBE	Strana
1.	yHHOHHU,a..................... 3
Cirilica
2.	IIIkojickh pa3roBop I................. 4
Glasovi c, d, dž
3.	Školski razgovor II ................. 5
Sadašnje vreme glagola biti
4.	KaKo Jiae cyjw................... 7
Sadašnje vreme glagola biti u odrečnom obliku — Vrste reči
5.	A.JeceH (Čajk ovac, Čitanka III) — B. O BpTy........ 8
Sadašnje vreme
6.	BajbaH ijaK .......................11
Prošlo vreme — Pretvaranje suglasnika Z u o
7.	Kuca.......................12
Promena imenica ž. r. s nastavkom -a
8.	A. JlHCHiia h pOAa (ChmhH, rioyKe) — B. JlHCHua h njioBKa —
B. O JIhchuh....................15
Pretvaranje suglasnika k, g, h — Promena prideva ž. r.
9.	A. Kažnjeni jelen (JI. Očpa^OBHh) — B. O jelenu......17
Promena imenica m. r.
10.	Me.zi.BeA h CTapau..................18
Promena imenica m. r. na nepčani suglasnik — Odredeni i neodredeni pri-devi — Promena neodredenih prideva m. r.
11.	Spartanci i starac..................21
Promena imenica m. r. na -ac — Nepostojano a
12.	A. Mhjiocpahh MHjiaH(chmhh, rioyKe) — B. Hhhh ,no6po (Hapo^Ha)—
B. Il0CJi0BHu.a — T. O pynKy .............22
Pretvaranje suglasnika k, g, h — Promena odredenih prideva m. r.
13.	A. flBa MHiiia (/I. 06pa^OBHh) — B. Cejio h rpaa ...... 25
Promena imenica sr. r. — Promena prideva sr. r.
14.	A. Zima — B. Toplo odelo i obuča...........28
Zbirna imenica deca
15.	OTau6HHa (no )K. O. AaMHhy)..............30
Promena imenica ž. r. bez nastavka — Jotovanje suglasnika
16.	A. BpeMe — B. O nacoBHHKy .............32
Glavni i redni brojevi
Stran a
17. A. Težak i pomorac (Nazor, Čitanka II) — B. Porodica i zadruga 35
Imenice mati, kči — Zbirna imenica brača — Prisvojne zamenice
18.	MajMyH h MaHKa (cnmhh, noyke)..................38
Lične zamenice
19.	Bjtkobh h oeue (3op«ua IV) ..............40
Pokazne zamenice
20.	A. IlHTaJiHue — B. IlocJiOBHue .............41
Upitne i odnosne zamenice
21.	A. Baka i unuka (J. Jovanovic Zmaj) — B. Poslovice.....43
Neodredene zamenice
22.	A. 3auiTO cy Cp6w CHpoMaiiiHH (HapoflHa) — B. MyApau, h CJiyra
(E>Hcajiortih-Tep3HH, HHTaH*mua)..............45
Glagol hteti
23.	A. Udi čovečjega tela (Divkovic, Čitanka I) — B. O našem telu	46
Sadašnje vreme glagola hteti u odrečnom obliku — Promena imenica oko i uho — Instr. bez predloga
24.	npOMefrypHa jieBojKa (BHcajioBHh-Tep3HH, HmaHMHua).....49
Buduče vreme
25.	JleTO............................50
Zvučni i bezvučni suglasnici — Jednačenje suglasnika
26.	Svet (J. Jovanovic Zmaj)................51
Ekavski i ijekavski govor
U. TUMAČENJA....................52
III.	PREGLED GRAMATIKE ............. .	68
IV.	DODATAK — ŠTIVA
1.	*Dobro jutro (Jovan Jovanovic Zmaj)...........89
2.	MaiaK h mhuičbh (flocHTej 06paAOBHh) ..........89
3.	*y jeceH (MHJiopaA n. IIIarmaHHH) ............90
4.	Poslednja ruža (Vladimir Nazor) ............90
5.	Muha (Dositej Obradovic) ...............91
6.	*flOMahe >KHBOTHH.e (HapoflHa necMa)...........91
7.	Dobro mesto . ...................91
8.	*Bpa6au H MaMKa (Job3h JoBaHOBHh 3Maj) .........	92
9.	JlHCHua h japau (/locHTej 06paaoBHh)...........92
10.	*IIpBH CHer (BojncjiaB J. H^Hh) .............93
11.	Božič u Srba....................93
12.	Majmunče i majmun (Janko Jurkovic) ..........94
13.	*IIpojieTHa 3opa (BojnaiaB J. HjihH)............94
14.	KMeT h UHraHHH (HapojiHa npHnoBeTKa) ..........95
15.	*Sloboda (Narodna pesma)...............95
16.	Dva seljaka ....................95
17.	Turčin i hajduk (Narodna pripovetka)...............96
t
Strana
18.	*Epaha h cecTpa (HapojiHa necMa)..........., 96
19.	*Dve ptice (Petar Preradovič)..............96
20.	Marko Kraljevič i soko (Narodna pesma).........97
21.	*OpaH»e Mapna KpajbeBHha (HapoOTa necMa)....... . 98
22.	*Vo i komarac (Antun Nijemčič).............99
23.	*Bože pravde (Jovan Dordevič).............99
V. REČNIK.......... . ...........100
' tjUDiiaia
Opombi
1.	Knjiga je akcentuirana po Vukovem sistemu. Vendar se je upoštevalo, da se današnji književni jezik ponekod glede naglasa razlikuje od Vukovega. Tu gre:
a)	za posamezne besede, kakor more (Vuk: more), prozor (Vuk: prozor), škdla (Vuk: škdla), sllan (Vuk: sllan) . . .
b)	za prehajanje akcenta na predlog (tro- in večzložne besede zadrže akcent: na jezero; večzložni predlogi in proklitične konjunkcije navadno ne prevzemajo akcenta: preko mora, ni bratu).
2.	Ta izdaja je ponatis v novem pravopisu.